• Domov
  • Novice
  • Sestanek Partnerstva za digitalno tranzicijo Urbane Agende za EU

Skupnost občin Slovenije je bila konec decembra 2016 sprejeta v Partnerstvo za digitalno tranzicijo v okviru Urbane Agende za EU. SOS je kot kandidatko s podporo Ministrstva za javno upravo predlagalo Ministrstvo za okolje in prostor. Namen Urbane Agende za EU je vzpostaviti okvir za boljše usklajevanje politik, akterjev in deležnikov upravljanja ter boljše razumevanje razvoja mest. Njen namen je tudi prispevati k vzpostavitvi boljše podpore razvoju mest ter omogočiti vključevanje mest v pripravo EU politik in jih s tem približati državljanom.

Cilj partnerstva za digitalno tranzicijo je zagotoviti boljše javne storitve za državljane in ustvarjanje poslovnih priložnosti. Poudarek bo na: (vključno z novimi tehnologijami) zbiranju podatkov (vključno z lastništvom), boljšo uporabo odprtih podatkov, upravljanju s podatki (vključno s sposobnostjo mest in vprašanji zasebnosti) in digitalnih storitev.

Partnerstvo, za katerega članstvo se je potegovalo več kot 250 mest iz vse Evrope, sestavlja 6 držav, 8 mest, 3 združenja in Evropska komisija (DG Regio in DG Connect) ter Urbact kot opazovalec:

Države članice

  1. Estonija
  2. Hrvaška
  3. Nemčija
  4. Madžarska
  5. Romunija
  6. Španija

Mesta

  1. Oulu
  2. Sofija
  3. Eindhoven
  4. Hamburg
  5. Helsingborg
  6. Lizbona
  7. Lyon
  8. Rim
  9. SOS

Drugi člani

  1. CEMR
  2. EUROCITIES
  3. DG REGIO
  4. DG CONNECT
  5. URBACT (opazovalec)

Partnerstvo koordinirajo Estonija, Oulu in Sofija. V Oulu na Finskem je 16. In 17. Februarja 2017 potekal prvi, spoznavni in vzpostavitveni sestanek partnerstva za digitalno tranzicijo, ki se ga je iz SOS udeležila Saša Kek.

Po uvodnih pozdravih župana Oula, Mattija Pennanena in predstavitvah posameznih partnerjev se partnerstvo posvetovalo glede vsebine, ki ji bo namenjalo pozornost in načinu dela. Vsebine so zaokrožene v petih prioritetnih področjih in dveh horizontalnih področjih:

  1. eZdravje
  2. eUprava
  3. Urbano načrtovanje
  4. 5G in druge napredne tehnologije
  5. Tehnološko napredno učenje in kompetence 21. stoletja

Horizontalni področji

  1. Podatki in standardi
  2. Poslovni modeli

Partnerstvo se je odločilo, da se bo razdelilo v podskupine, ki bodo podrobneje proučile in pripravile delne akcijske načrte k posameznim področjem, ki jih bodo usklajevale med seboj in kasneje združile v akcijski načrt partnerstva. Občine vabimo, da izrazijo interes za sodelovanje v posamezni podskupini. Sodelovanje predstavlja proces usklajevanja akcijskega načrta, na podlagi katerega bo Evropska komisija sprejela odločitve kako na EU ravni spremeniti oz. izboljšati zakonodajo, finančne mehanizme in pretok znanja, ter oblikovala priporočila državam članicam.

Idejne zasnove dela podskupin so bile oblikovane drugi dan srečanja. SOS se je pridružil podskupini eUprava, v kateri so bili še Estonija in CEMR. Estonija je v veliko pogledih primerljiva s Slovenijo, vendar ne v digitalnih javnih storitvah, kjer je Estonija med vodilnimi med državami EU (na prvem mestu po številu pred-izpolnjenih vlog), Slovenija pa pod EU povprečjem, komaj na 20. mestu.

Vsa področja se bodo v skladu z Amsterdamskim paktom (Pact of Amsterdam) osredotočala na tri področja oblikovanja in izvajanja politike EU, ki so:

  • Boljša pravna ureditev: Kako izboljšati zakonodajo EU, da bo bolje odražala potrebe, prakse in odgovornosti mest?
  • Boljša uporaba finančnih instrumentov: Kako zagotoviti boljši dostop in uporabo evropskih sredstev?
  • Boljša izmenjava znanj: Kako izboljšati EU bazo znanj o mestih in spodbuditi izmenjavo najboljših praks in sodelovanje med mesti EU?

eUprava je področje, ki je pomembno za občine ne glede na velikost.

Nekaj predlaganih področij, s katerimi se bo ukvarjala podskupina za eUpravo:

Zakonodajni vidik:

  • Kot pomemben vidik e-uprave so bila izpostavljena javna naročila, vloga javnih naročnikov kot trga je velika sama po sebi, vendar je njena odprtost za sodelovalne inovacije lahko na dolgi rok še bolj pomembna. Sporazumi za storitve v življenjski dobi bodo povečali potrebe po vključevanju javnih nabavnih služb, zasebnih ponudnikov rešitev in ljudi, kot posameznikov in končnih uporabnikov v celotnem življenjskem ciklu.
  • Zakonodajni razvoj bo dal spodbude za javno-zasebno-civilno družbena partnerstva.
  • Prepoznavanje obstoječih ovir v EU, nacionalni (in lokalni, kjer je to potrebno), zakonodaji in prakse, ki ovirajo širšo uporabo digitalnih rešitev in dostopnosti javnih storitev v elektronski obliki
  • Prepoznavanje vidikov, ki zahtevajo pripravo zakonskih podlag v EU, nacionalni ali lokalni zakonodaji za spodbujanje podporo razvoju e-uprave
  • predlagati zakonske določbe na ravni EU, nacionalni in lokalni ravni, da bi izvršili eUpravo.
  • priporočila o tem, kako izboljšati delovanje EU za načrt e-uprave 2016-2020 v smeri lokalne javne uprave, da se zagotovi hitro in učinkovito izvajanje na ravni mest
  • predlagati nove ukrepe za mesta, ki se vključijo v akcijski načrt EU za e-upravo
  • Ključni standardi glede interoperabilnosti in funkcionalnosti

Finančni vidik:

  • Prepoznavanje vidikov, povezanih s financiranjem, ki blokirajo hitrejše procese digitalizacije in predloge za odpravo teh
  • Prepoznavanje ozkih grl in poenostavitev pravil za inovativno javno naročanje v zvezi z digitalizacijo služb
  • Finančni predlogi, morda razprava v večletnem finančnem okviru

Vidik znanja:

  • Združevanje portfeljev dobrih izkušenj zakonodaje, ki pospešuje razvoj e-uprave
  • opredelitev in izmenjava drugih najboljših praks pri izvajanju rešitev e-upravljanja v urbanih območjih EU
  • predlagati za e-upravo okvir za merjenje uspešnosti (benchmarking) za mestne oblasti, s poudarkom na ključnih rezultatih
< Vse aktualne novice