• Domov
  • Novice
  • Sestanek SOS z Varuhinjo človekovih pravic

Predsednik SOS dr. Ivan Žagar in generalna sekretarka Jasmina Vidmar sta se včeraj, 10. septembra 2015 sestala z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer in njenimi strokovnimi sodelavkami in sodelavci. Predlagane teme za sestanek so bile – kategorizacija občinskih cest, stanovanjska problematika v lokalnih skupnostih, prostorska in okoljska problematika v lokalnih skupnostih, romska problematika in odpis dolgov.

Varuhinja, Vlasta Nussdorfer je uvodoma predstavila delo varuha človekovih pravic in povedala, da je to prvo srečanje med predstavniki varuha in predstavniki občin in, da bi to lahko bil tudi reden način dela. Tudi predsednik SOS dr. Žagar je pozdravil pobudo za srečanje in podprl predlog, da bi letna srečanja postala redna oblika sodelovanja med eno in drugo institucijo, skozi katero bi lahko izmenjavali informacije izkušnje in razreševali vprašanja, pomembna za kvalitetno izvajanje nalog občin.

Prav tako pa je dr. Žagar v uvodu poudaril, da je delovanje občin tesno povezano z ustreznim financiranjem občin. Brez finančnih sredstev, ki bodo primerljiva z nalogami, ki jih morajo občine opraviti, so občine prisiljene sprejemati tudi odločitve, ki si jih v resnici ne želijo. Kot je še povedal, so vse predlagane teme za sestanek tesno povezane s finančnimi sredstvi, ta pa že nekaj let ne ustrezajo višini stroškov za izvajanje zakonskih nalog.

Mag. Kornelija Marzel je predstavila problematiko kategorizacije občinskih cest, povedala, da je to naloga, ki jo morajo v skladu z zakonom o cestah izvajati občine in, da imajo občine na tem področju velike zaostanke. Povedala je, da je pravica do zasebne lastnine tudi človekova pravica, zato se varuh človekovih pravic mora ukvarjati tudi s tem vprašanjem. Predstavnika skupnosti sta ponovno poudarila, da je izvajanje določil zakona tesno povezano s finančnimi sredstvi in, da občine za ureditev tega vprašanja skozi višino povprečnine ne prejemajo dodatnih sredstev. Pa tudi, da je ta zakon tipičen primer kako državni nivo pripravlja zakonodajo brez ustreznega vpogleda v razsežnost problema, analize, o kakšnem obsegu cest govorimo in koliko finančnih sredstev bo potrebno za ureditev omenjenega problema. Tako pa podatki kažejo, da bi občine za ureditev tega problema potrebovale nekaj celotnih proračunov. Jasmina Vidmar je opozorila, da se morajo županje in župani vsako leto odločati o prioritetah, ki so vse določene z zakoni. Če imajo na eni strani odkup cest, na drugi pa nujnost izgradnje novega vrtca, se seveda odločajo za vrtce. Opozorila pa sta tudi na problem, da se občanke in občani ne morejo odločiti niti za to, da zemljo podarijo, saj morajo navkljub temu plačati davek. Dogovorili so se, da bo skupnost pri občinah pridobila podatke o dinamiki razreševanja tega problema ter naredila še dodatne korake za informiranje občin o primerih dobrih praks iz občin, ki so na tem področju zelo uspešne.

Stanovanjsko področje je bila druga točka pogovora. Mag. Marzel je povedala, da se s področjem ukvarjajo z vidika števila stanovanjskih enot, razpisov ter subvencij in, so vložili ustavno presojo ZUUJFO, s katerim se je spremenil 28. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s čimer upravičencem za pridobitev subvencije k plačilu tržne najemnine pripada samo še subvencija k najemnini v višini razlike med priznano tržno najemnino in priznano neprofitno najemnino. Jasmina Vidmar je predstavila problematičnost sprejemanja Stanovanjskega zakona in njegovih sprememb (uvajanje nalog za občine brez ustreznih finančnih sredstev), potek pogajanj in nastajanja ZUUJFO ter pričakovanja skupnosti v zvezi s spremembami določil o subvencioniranju stanovanjskih najemnin). Prav tako pa je povedala, na popolno zanemarjanje področja stanovanjske politike s strani pristojnega ministrstva v zadnjih nekaj letih, posledice pa so vidne v izjemnih težavah, s katerimi se srečujejo občinski stanovanjski skladi, ki se morajo boriti za preživetje, namesto, da bi skrbeli za večanje neprofitnega stanovanjskega fonda, posledice so vidne v neustreznem stanovanjskem fondu, glede na potrebe in zmožnosti upravičencev, v standardih in normativih za gradnjo,… Po daljšem razgovoru so se dogovorili, da skupaj zahtevajo sestanek na pristojnem ministrstvu z namenom pritiska na ministrstvo, da se resno in odgovorno loti urejanja področja.

Martina Ocepek je predstavila delovanje varuha na področju prostorske in okoljske problematike, povedala je, da se obema področjema srečujejo na osnovi pobudnikov, sodelovanja z nevladnimi organizacijami, na osnovi predlogov, ki jih dobivajo ob svojih obiskih na terenu. Izpostavila je sodelovanje javnosti v postopkih priprave prostorskih aktov, problem neustreznega argumentiranja zavrnjenih predlogov v taistih postopkih, dolgotrajnost postopkov,…na področju okolja pa problematiko PM 10. Predstavnika skupnosti sta opozorila, da tudi skupnost že nekaj časa opozarja na problem dolgotrajnih postopkov ter birokratsko preobremenjenega sistema. Pa tudi, da skupnost tesno sodeluje s ključnimi nevladnimi organizacija na področju prostora, prav tako pa tudi, da sodelujemo s pristojnim ministrstvom z namenom spremembe zakonodaje, ki bo izboljšala in v nujnem delu poenostavila posege v prostor.

V zvezi s problematiko integracije romske manjšine je bilo opozorjeno na nujnost ureditve bivalnih razmer pripadnic in pripadnikov romske skupnosti, še posebej so predstavniki varuha opozorili na pravico do čiste pitne vode in elektrike. Prav tako so opozorili na nujnost, da občine z romsko skupnostjo ne zanikajo težav, temveč se problemov lotijo in jih rešujejo sproti. Problemi eskalirajo, če se jih ne rešuje. Predstavnika skupnosti sta opozorila na nevzdržnost dejstva, da so občine pri reševanju tako razsežne problematike pravzaprav prepuščene same sebi. Integracija manjšin je preveč pomembna in preveč kompleksna tema, da bi jo država smela prepuščati reševanju samo občinam. Ravnaje države, ki sprejme zakone, z njimi naloži neko nalogo občinam in s tem misli, da je naredila, kar je potrebno, je še posebej v tem primeru popolnoma nesprejemljivo. Skupnost pričakuje, da bo država na področju reševanja problematike romskih skupnosti v Sloveniji prevzela ključno vlogo in nato skupaj z občinami in nevladnimi organizacijami začela spreminjati pogoje bivanja in življenja in integracije romske skupnosti v Sloveniji.

Glede vprašanja odpisa dolgov so bili na obeh straneh izraženi pomisleki ali so rešitve ustrezne in ali bodo v dobrobit vsem tistim, ki bi takšno pomoč resnično potrebovali.

Ob zaključku sestanka sta obe strani izrazili željo po rednem srečevanju in medsebojnem informiranju.

< Vse aktualne novice