• Domov
  • Novice
  • Skupna seja delovnih teles za prostor pri SOS, ZOS in ZMOS

V sredo, 6.1.2016, so se na skupni seji v Mariboru sestali predstavniki delovnih teles pristojnih za prostor pri SOS, ZOS in ZMOS, komisije za inšpekcijo pri SOS, Ministrstva za okolje in prostor (MOP) ter Geodetskega inštituta Slovenije. Člani delovnih skupin so se seznanili s predlogom koncepta vzpostavitve registra stavbnih zemljišč, ki so ga predstavili predstavniki MOP ter obravnavali aktualne predloge gradbene in prostorske zakonodaje, ki se nahajajo v javni razpravi.

IMG_8764

Uvodoma je državna sekretarka, Lidija Stebernak (MOP) povedala, da se bodo v okviru nove prostorske in gradbene zakonodaje iskale rešitve, ki bodo pripomogle k celovitemu urejanju prostora. V sklopu nove prostorske in gradbene zakonodaje pa je predviden tudi projekt e- prostor, katerega cilj je  vzpostavitev skupne infrastrukture za prostorske informacije v Sloveniji. Program projekta e-prostor bo zajemal skupno infrastrukturo za prostorske informacije, vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema, izboljšavo in zajem podatkov ter informacijsko prenovo nepremičninskih evidenc. Pravilne evidence s kvalitetnimi vsebinami registra stavbnih zemljišč, pa bodo predvsem pomembne za vzpostavitev sistema, ki bo podlaga za nepremičninski davek.

Državna sekretarka je posebej izpostavila 58. člen ZIPRS1617, ki je podlaga za spreminjanje in dopolnjevanje odlokov o odmeri NUSZ. Predlagala je, da naj občine spremenijo odloke še v tem letu, saj bodo lahko začele izdajati odločbe oziroma bo odmera mogoča šele v letu 2017. Sistem NUSZ želijo namreč podaljšati vse do leta 2018, davek na nepremičnine pa naj bi zaživel šele v letu 2019, in sicer za omejen nabor nepremičnin (zazidana stavbna zemljišča in najvišja razvojna stopnja stavbnih zemljišč), torej tistih, za katere bodo evidence že ustrezno vzpostavljene, ta predlog pa morajo potrditi še na Projektnem svetu.

S strani MOP je bil predstavljen tudi Projekt e – prostor. Jurij Mlinar iz MOP je predstavil koncept vzpostavitve registra stavbnih zemljišč, kjer bo zajeta skupna infrastruktura za prostorske informacije – nepremičninske in prostorske evidence, ki bo predpogoj za učinkovito vodenje vseh procesov na področju graditve objektov in upravljanja z nepremičninami. Vzpostavitev evidence registra stavbnih zemljišč so izvedli že v nekaterih občinah (občini Jesenice, Škofja Loka in MO Novo mesto), Projekt pa bi naj bil končan do leta 2020. Program projekta e-prostor bo zajemal skupno infrastrukturo za prostorske informacije, vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema, izboljšavo in zajem podatkov ter informacijsko prenovo nepremičninskih evidenc.

V nadaljevanju so člani delovnih teles združenj občin obravnavali osnutek Gradbenega zakona, Zakona o urejanju prostora in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih.

Uvodoma so se navzoči strinjali, da so zakonodajne spremembe dobrodošle, vendar je bilo tekom razprave izpostavljenih kar nekaj odprtih vprašanj, zaradi različnih tolmačenj posameznih predlogov členov pa se člani delovnih teles niso uspeli opredeliti in poenotiti do vseh predlaganih sprememb.

Kot najbolj pereča je bila izpostavljena tema prenosa nadzora na občinske inšpekcije. Predstavniki komisije za občinsko inšpekcijsko službo pri SOS so povedali, da obstoječi sistem ni učinkovit, zato pozdravljajo namen in interes da se uredi, vendar če pride do uveljavitve predloga, je treba računati na ogromne kadrovske in finančne obveznosti za občine, prav tako pa so izpostavili probleme na katere bi naleteli v primerih, ko se bi nadzor prepletal med več službami (presoja pristojnosti npr. gradnja brez gradbenega dovoljenja), medsosedski spori,…. Novosti bi prav tako predstavljale za delo inšpektorjev precejšnjo obremenitev, tako strokovno kot tudi  količinsko, saj bi bilo nanje prenesenega okoli 70 procentov dela. Iz navedenih razlogov so tudi člani delovnih teles prišli do skupnega zaključka, da se prenosu nalog gradbene inšpekcije na občinsko inšpekcijo kategorično nasprotuje.IMG_8765

Člani so si bili enotni, da je potrebno okrepiti vlogo občin pri izdaji gradbenih dovoljenj, torej, da pridobijo status soglasodajalca s tem pa tudi pogojedajalca. Prav tako so se strinjali, da je treba v celoti črtati določbe o predodločbi, izpostavili so tudi nerazumljivost integriranega postopka, posebej pa je bila izpostavljena tudi problematika nedovoljenih gradenj, ki tudi v tem predlogu ni ustrezno rešena, saj ohranjajo status quo. Država bi morala določiti jasna pravila oziroma enotna merila, katera odstopanja so dopustna za sanacijo objektov (neskladne gradnje) in katera ne, stanje pa je potrebno urediti tudi za naprej. Prav tako so se strinjali, da je potrebno uporabljati pojme kot so termini- legalizacija, merila, presečni datum,…potrebna pa je tudi učinkovitost gradbene inšpekcije in kadrovska okrepitev za reševanje zadev v zvezi z objekti, ki so nelegalni oziroma nedovoljeni.

Na predlog Zakona o urejanju prostora so izrazili pomisleke glede 72. člena (usklajevanje prostorskih aktov in sorodnih predpisov), kot tudi 122. člena – zazidalni preizkus, ki je sicer opcijski instrument dodelave občinskega prostorskega načrta, ali urbanističnega načrta, predmet diskusije pa so bila tudi  individualna odstopanja na zaprosilo investitorja, kjer si člani niso bili enotni ali je postopek potreben ali ne. Obravnavali so tudi 297. člen, ki določa posebne zahteve za občinske službe, ter opozorili med drugim na to, da ruši hierarhijo pooblastil v javni upravi.

< Vse aktualne novice