• Domov
  • Novice
  • Srečanje županj in županov na teme prostorskega razvoja, varnosti in pridobivanja sredstev EU

V sredo, 30.1.2019 je potekal II. del strokovnega srečanja županj in županov. Tokratne teme srečanja so bile prostorski razvoj občin, urejanje naselij in vpliv občin na videz svojih okolij, stanovanjska politika v občinah, trajnostni turizem, uporaba novih tehnologij in razvoj občin, varnost v občinah in možnosti pridobivanja sredstev EU.

Uvodoma je prisotne udeležence pozdravil Peter Misja, član predsedstva SOS in župan Občine Podčetrtek, ki je priložnost izkoristil tudi za čestitke izvoljenim županjam in županom.

Državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor, Aleš Prijon je v svojem nagovoru povedal, da prostorsko načrtovanje občin ni zaključena zgodba, temveč potrebe za razvoj vedno obstajajo. Zato je bila sprejeta nova prostorska in gradbena zakonodaja, ki uvaja nekatere nove rešitve, določena področja urejanja prostora so bila na novo pravno urejena, sedaj pa je to potrebno prenesti v prakso. Poudaril je, da pri tem občine niso same, temveč se lahko za pomoč tudi vedno obrnejo na ministrstvo.

V nadaljevanju sta predstavnika ministrstva za okolje, Barbara Radovan, generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja in Luka Ivanič iz Službe za sistem okolja in prostora predstavila pristojnosti občin v sistemu urejanja prostora po novi prostorski in gradbeni zakonodaji.

Luka Ivanič je izpostavil, da sprejeti OPNji občin predstavljajo »le« prostorski akt na papirju, zato je posebej pomembno, da se občine vključijo tudi v nadaljnjih izvedbenih fazah. Z novo zakonodajo so si posebej prizadevali za opolnomočenje občin, ki so po novem mnenjedajalec glede skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine, kot tudi del nadzora je prešel na občine. Omenil je tudi druge novosti za občine kot je možnost uveljavljanja predkupne pravice na kmetijskih zemljiščih v območjih za dolgoročni razvoj naselja, takso za neizkoriščena stavbna zemljišča, akontacijo komunalnega prispevka,… Povedal je tudi, da so na ministrstvo prejeli precej opozoril glede izdajanja potrdil o namenski rabi zemljišč in zaračunavanja upravnih taks po ZUreP-2 (število zemljiških parcel vezanih na en zahtevek je bilo prej, pred ZUreP-2, omejeno na 10 parcel (znotraj ene katastrske občine), sedaj pa to ne velja več), zato bodo to ponovno vključili. Prav tako se bodo zavzeli, da bodo mnenja občin glede skladnosti s prostorskimi akti občin bolj upoštevana in imela večjo težo pri končnih odločitvah upravnih enot.

Barbara Radovan je spodbudila občine, da v kolikor še niso, naj pohitijo s sprejemom občinskih prostorskih načrtov. Stari prostorski načrti in odloki o prostorskih ureditvenih pogojih bodo 31. 12. 2021 namreč prenehali veljati, do 1. 1. 2023 pa morajo biti sprejeti regionalni prostorski plani. Prav tako je pozvala župane, da sodelujejo pri sprejemanju OPNjev in ne prepuščajo priprave le prostorskim načrtovalcem. Opozorila pa je tudi na elaborat ekonomike, ki mora biti izdelan vzporedno s pripravo OPNja, saj je pomembno, da se preveri tudi možnost njegove izvedbe.

Janez Koželj, podžupan in mestni arhitekt MO Ljubljana je povedal, da že Ustava določa način pridobivanja in uživanja lastnine. Rezultat uporabe veljavne zakonodaje pa bi naj bila urejena podoba mest, kar pa v mnogih primerih ne velja. Kot primere slabega stanja v prostoru je navedel propadajoče objekte, ruševine, velike reklamne panoje in neprimerno/prekomerno oglaševanje, ter grafite, ki kazijo okolje. Opozoril je, da pa lastnina ni le pravica pač pa tudi obveznost. Na tem mestu je kot možen vzvod vpliva na podobo mest omenil novost prostorske zakonodaje, tj. Odlok o urejanju podobe naselij in krajine v občinah. Izpostavil je, da so sicer podobni instrumenti obstajali tudi prej (6. člen Zakona o graditvi objektov), vendar jih nismo izkoristili, zato bo v prihodnje posebej pomembna odločnost pri izvajanju nove zakonodaje.

Sašo Rink, direktor Stanovanjskega sklada MOL je osvetlil stanje na področju stanovanjske politike in na podlagi podatkov izpostavil predvsem velik problem pomanjkanja neprofitnih najemnih stanovanj, kjer je povpraševanje neprimerljivo višje kot ponudba. Govoril je tudi o obstoječih virih financiranja in možnostih javno-zasebnega partnerstva.

Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je povedala, da so posebej lokalne skupnosti pomembne pri razvoju trajnostnega turizma. Rezultat dobrega so/delovanja so tudi v veliki meri realizirane optimistične napovedi v Strategiji razvoja slovenskega turizma, veliki napori v prihodnje pa bodo usmerjeni predvsem v boljše turistične produkte. Prisotne je seznanila, da bodo objavili tudi javne razpise in zagotovili sredstva za posamezne programe (digitalizacija, socialno podjetništvo, turizem,…), v bodoči finančni perspektivi pa bodo na Direktoratu za turizem sredstva namenili predvsem za V Slovenijo.

Jana  Apih, direktorica Good Place je predstavila Zeleno shemo slovenskega turizma, tj. nacionalni program za razvoj trajnostnega turizma na vseh področjih in certifikacijska shema. Poudarila je prednosti vključitve v zeleno shemo in prisotne povabila na predstavitev novih pozivov za vključitev v Zeleno shemo slovenskega turizma.

Simon Mokorel je predstavil raziskovalni projekt Turizem 4.0. V sklopu tega prvega raziskovalnega projekta na področju turizma v zgodovini Slovenije, nastaja bazično znanje za razumevanje  turističnega ekosistema in njegovega delovanja. Povedal je, da je cilj vzpostaviti oz. podpirati sodelovanje med različnimi deležniki – lokalno skupnostjo, turističnimi ponudniki, državo in končno tudi turisti. Izpostavil je pomembnost upravljanja turističnih tokov, da ni kopičenja turistov na eni lokaciji, pomembna je anonimizirana izmenjava podatkov in pospeševanje pozitivnih učinkov. Na ta način bo turizem postal trajnostni in tak, kot si ga vsi želimo.

Dr. Emilija Stojmenova Duh iz Fakultete za elektrotehniko je govorila o digitalizalizaciji kot razvojni priložnosti občin. Izpostavila je, da seveda so določena tveganja, vendar če poznamo pasti, lahko digitalizacija v občinah prinaša velike koristi, boljše storitve, manj birokracije in predvsem prihranke. Dobre primere digitalizacije je ponazorila s primeri iz ostalih evropskih držav.

Predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan se je pridružil županjam in županom v drugem delu srečanja in jim uvodoma čestital za izvolitev ter poudaril, da opravljajo pomembno delo. Povedal je, da je sodelovanje Državnega zbora in občin zaradi določil Poslovnika državnega zbora sicer omejeno, vendar pa hkrati opozoril na pomembnost vključenosti in sodelovanja lokalnih skupnosti predvsem preko Odborov in Komisij državnega zbora, kjer lahko vplivajo na zakonodajo v nastajanju in kjer nastajajo tudi kompromisi.

Posebej je izpostavil odločitev Ustavnega sodišča, ki je decembra lani presodilo, da je del slovenske volilne zakonodaje neustaven. V 26 letih so med volilnimi okraji namreč nastale prevelike razlike, saj ima največji kar štirikrat več prebivalcev kot najmanjši, prav tako pa volilni okraji ne ustrezajo več mejam novonastalih občin. Zato je ustavno sodišče poslancem naložilo, da v dveh letih popravijo zakonodajo. Povedal je, da kaže možnost rešitve na način, da se bodo popravili volilni okraji tako, da bo v njih podobno število volivcev in da bodo ustrezali občinskim mejam, ali pa se jih bo enostavno ukinilo in zamenjalo s prednostnim (preferenčnim) glasom.

V nadaljevanju je bila razprava namenjena varnosti v občinah. Srečko Zajc, direktor Direktorata za obrambne zadeve je poudaril, da je pomembno sodelovanje države in lokalnih skupnosti, ter da imajo lokalne skupnosti tudi v obdobju mira določene naloge. Slovenija je mednarodno gledano na geografsko pomembnem področju. Zato mora biti zagotovljena prehodnost čez naše ozemlje (vojaška mobilnost), EU pa bi naj za to namenila tudi sredstva.

Srečko Šestan, poveljnik CZ, Uprave RS za zaščito in reševanje je predstavil sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v RS. Župane je povabil na prihajajoča dogodka, kjer bodo posebej za njih pripravili seminar in jih seznanili s pomembnimi informaciji glede ukrepanja v primeru nesreč.

Boštjan Omerzel, vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva in predsednik Komisije SOS za občinsko redarsko službo je izpostavil težave s katerimi se sooča občinska inšpekcija pri izvajanju Zakona o inšpekcijskem nadzoru in Zakona o občinskem redarstvu, predvsem glede obsega nalog in pristojnosti na podlagi drugih zakonov, ter izdelave, uresničevanja in dejanske vrednosti občinskih programov varnosti.

Dr. Iztok Purič, minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo je povedal, da je to programsko obdobje drugačno, saj ni posebej predvidenih sredstev za lokalno samoupravo, bodo pa sredstva za trajnostno mobilnost, Naturo 2000,… Ker je Vlada spoznala, da je pomembno pospešeno izvajanje kohezijske politike je to tudi določila med prioritete. Tako bodo pripravili štiri letni program prioritetnih področij razvojnih politik.

Mag. Bojan Suvorov, direktor Urada za kohezijsko politiko je govoril o možnostih financiranja občinskih projektov in vsebin z evropskimi sredstvi. Povedal je, da je cilj kohezijske politike zmanjšati razlike med regijami EU in zagotoviti uravnotežen gospodarski, socialni in teritorialni razvoj. Povedal je, da Slovenija razpolaga v obdobju 2014-2020 z 3,312 milijarde evrov, sredstva pa so razdeljena med CEF, programe ETS (Evropsko teritorialno sodelovanje) in FEAD (Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim). Predstavnike občin je tudi seznanil z možnostjo kandidiranja na javnih razpisih, ki bodo namenjeni financiranju Nature 2000, energetskim sanacijam, trajnostni mobilnosti, za objekte poslovnih con,… Prisotne je seznanil s predlogom EK za Slovenijo v obdobju 2021-2027 in sicer 3,037 milijarde € v stalnih cenah 2018 oz. 3,463 milijarde € v tekočih cenah.

Dimitrij Pur, direktor Urada za Evropsko teritorialno sodelovanje in finančne mehanizme je predstavil vključenost statističnih regij v Interreg programe v obdobju 2014 in 2020, ter izpostavil, da so vse občine upravičene sodelovati v transnacionalnih programih sodelovanja. Navedel je nekaj uspešnih čezmejnih projektov Slovenije, ter izpostavil, da je dodana vrednost evropskega sodelovanja, da države oziroma projektni partnerji sodelujejo tudi kasneje po zaključku projekta. Glede prijave bodočih razpisov je pozval pripravljavce projektov, da se udeležijo delavnic in pridejo na konzultacije. Pri pripravi projektov pa jim je lahko v pomoč tudi interaktivni zemljevid, kjer so objavljeni pretekli projekt in jih lahko uporabijo za ideje oziroma, da se izognejo prijavi predloga projekta z vsebino, ki je že bila realizirana.

Galerija slik.

< Vse aktualne novice