• Domov
  • Novice
  • Tiskovna konferenca ob vložitvi ustavne presoje Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti

Danes, 20.12.2016, je v prostorih Državnega zbora potekala tiskovna konferenca ob vložitvi ustavne presoje Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Ustavno presojo je vložil Državni svet Republike Slovenije, na pobudo Skupnosti občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije, Mestne občine Ljubljana in posameznih izvajalcev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ter Zveze društev upokojencev in Zveza potrošnikov Slovenije.

Državni svet je 7.12.2016 na terenski seji na Polzeli sprejel odločitev o vložitvi zahteve za oceno ustavnosti zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Po mnenju predstavnikov lokalnih skupnosti v Državnem svetu in lokalnih skupnosti, združenih tako v Skupnosti občin Slovenije kot Združenju mestnih občin Slovenije, zakon posega v ustavne pravice lokalnih skupnosti in javni interes v delu, kjer pogrebno dejavnost opredeljuje kot tržno dejavnost. V neskladju z ustavo je drugi odstavek 5. člena, četrti odstavek 62. člena, prvi stavek prvega odstavka 63. člena in drugi odstavek 63. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Obenem je Ustavnemu sodišču Republike Slovenije bila podana zahteva za začasno zadržanje njihovega izvajanja in prednostno obravnavo zahteve.

Z omenjenimi členi nova zakonodaja na področju pokopališke in pogrebne dejavnosti posega v izvirne pristojnosti občin, financiranje lokalnih skupnosti in človekovo dostojanstvo in je v nasprotju z Evropsko listino lokalne samouprave.

V Zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti  iz leta 1984 je bila pogrebna in pokopališka dejavnost enovita in določena kot komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena, po Zakonu o lokalni samoupravi, sprejetem v okviru ustavne reforme lokalne samouprave po sprejemu Ustave, pa je bilo organiziranje opravljanja pogrebne in pokopališke dejavnosti določeno kot izvirna naloga občine za zadovoljevanje potreb njenih prebivalcev. Novi zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti tako predstavlja poseg v izvirno pristojnost občine.

Nezanemarljiv vpliv ima sprememba zakonodaje tudi na občinske proračune, kar posledično vpliva na kvaliteto življenja prebivalk in prebivalcev lokalnih skupnosti. Ne nazadnje bi naj prav lokalne skupnosti neposredno skrbele za uresničevanje potreb prebivalcev in skrbele za šole, vrtce, ceste, komunalno oskrbo, kulturne in zdravstvene domove, socialno najbolj ogrožene, domove za ostarele, pomoč na domu in vse ostale storitve, ki jih v teku življenja človek potrebuje, med njimi tudi pogrebne in pokopališke dejavnosti. Z novo zakonodajo bodo občine morale zemljišča, ki so v zasebni lasti odkupiti, stroški bodo nastali tudi s sodnimi procesi. Na podlagi vzorčne analize med občinami je bilo ugotovljeno, da je manj kot 50% zemljišč, na katerih so pokopališča v lasti občin, lokalne skupnosti pa ocenjujejo, da bodo stroški občin samo z urejanjem lastništva pokopališč zaradi sprejema tega zakona presegli 5.000.000 evrov. V ta namen pa država občinam ni zagotovila dodatnih sredstev. Prav tako gre pri pogrebni in pokopališki dejavnosti za eno samo, med seboj neločljivo povezano dejavnost. Urejanje pogrebne dejavnosti kot tržne dejavnosti vodi v ločevanje dejavnosti, kar bi lahko vodilo v propadanje pokopališč in v višanje cen pokopaliških in pogrebnih  storitev. Če bo pogrebna dejavnost prišla v roke zasebnikov bodo ti dobiček obdržali zase in ga ne bodo vlagali v vzdrževanje pokopališč, javne gospodarske službe pa ne bodo imele zadostnih virov za vzdrževanje, kar bo najbolj prizadelo državljane, ki bodo morali za storitve plačevati več. O tem pričajo tudi številni primeri iz tujine.

Še posebej zaskrbljujoč pa je poseg v človekovo dostojanstvo, tako umrlih kot njihovih svojcev in v načelo pietete, zaradi prepustitve pogrebne dejavnosti trgu in opustitve zelo pomembne vloge občin pri nadzoru nad opravljanjem te dejavnosti. Javnosti že znani primeri kažejo, kam lahko pripelje opravljanje pogrebne dejavnosti, kadar zasebna podjetja optimizirajo poslovanje na način, da je v ospredju samo kovanje dobička: na primer hramba trupel na domu podjetnika, ki bi rad prihranil pri prevozu trupel, odvoz napačnega trupla na upepelitev,  hranjenje žare med čistili, izvajanje pogrebov s praznimi okrasnimi žarami, jemanje okrasnih žar iz groba po pogrebu in njihovo ponovno prodajanje ter naknadno, po opravljenem pogrebu, vstavljanje osnovnih žar v grob,  neupepeljevanje trupel in njihovo skladiščenje,  prodajanje trupel brez vedenja in dovoljenja svojcev,  prodajanje neustreznih krst in posledično padanje pokojnikov iz njih,  neizvedba naročenih storitev, npr. pevcev, govorcev, cvetja in celo pogrebcev ter obveščanje svojcev o smrti s strani zasebnega pogrebnega podjetja, še preden jih je o tem obvestila bolnišnica ali  pretep dveh zasebnih pogrebnikov za truplo pokojnika pred očmi svojcev.

Glede na to, da se pogrebna dejavnost, ki se je do sedaj opravljala kot javna služba in je bila kot taka že sama po sebi podvržena večjemu nadzoru (ne le inšpekcijskemu nadzoru, temveč tudi nadzoru koncedenta, kadar je šlo za koncesionirano opravljanje pogrebne dejavnosti), odslej opravlja kot tržna dejavnost, je z opustitvijo dolžnosti države, da nadzoruje uresničevanje načela pietete, na mestu tudi skrb vlagatelja in pobudnikov ustavne presoje, da bo prišlo do vse pogostejših zgornjih scenarijev.


Nazadnje posodobljeno:
< Vse aktualne novice