• Domov
  • Novice
  • Turistične kooperative in sodobni poslovni modeli v turizmu

padnaV Padni so 5. julija 2016 Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije in Skupnost občin Slovenije organizirali posvet Turistične kooperative in sodobni poslovni modeli v turizmu.

Posvet je bil izredno dobro obiskan, udeležilo se ga je več kot 100 udeleženk in udeležencev in mnogim, ki so se prijavili po datumu 27.6., ko so bile zapolnjene vse kapacitete,  so organizatorji morali sporočiti, da se zaradi prezasedenosti dogodka žal ne morejo udeležiti.

Osrednja tema posveta je predstavitev inovativnih oblik organiziranosti v turizmu, ki so osredotočene na izvajanje namestitvene dejavnosti in poslovnega povezovanja v turističnih kooperativah. Zadruge ali kooperative sicer niso nova oblika poslovnega modela, vendar jih v Sloveniji na področju turizma šele razvijamo. Na posvetu bo predstavljen zadružni poslovni model, ki omogoča učinkovito povezovanje v turistične kooperative s ciljem vzpostaviti poslovno sodelovanje fizičnih oseb, gostiteljev, zasebnega in javnega sektorja, ki turistom nudijo različne turistične storitve: namestitev, prehrana, vodenje, prevozi, animacije, šport. Posvet je potekal v slovenskem, angleškem in hrvaškem jeziku.

Občina Piran in Krajevna skupnost Padna, ki ji predseduje Robert Titan, so bili odlični gostitelji, za kar se jim organizatorji najlepše zahvaljujemo. Agencija IstraTerra, gostinci in prebivalci Padne so poskrbeli so za kavo, osvežilne pijače in odlično pecivo, za prevajanje in pogostitev po zaključenem posvetu, voden ogled Padne, lepo vreme in pozitivno energijo. Največja zahvala gre Denisu Goji, ki je vse to povezal.

P1020969

Uvodni pozdravi in predstavitve

  • Peter Bossman, Župan Občine Piran, je kot gostitelj prvi nagovoril polno dvorano kulturnega doma Božidarja Jakca v Padni. V svojem nagovoru je povedal, da verjame, da je prihodnost zadružnega poslovnega modela v turizmu obetavna. Bil je tudi kritičen do nerazumevanja države do potreb občin na področju turizma, predvsem na infrastrukturnem področju. V Piranu, turistično najbolj razviti občini, ki od države ne prosi ne podpore, niti finančnih sredstev, že 12 let čakajo na podaljšanje vzletne steze na portoroškem letališču. Izpostavil je še bolj žalosten primer golf igrišča, kjer gre za sago s pridobivanji dovoljenj, dolgo 14 let.
  • Tadej Slapnik, Državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade RS, se je odzval na kritiko župana z razumevanjem in hkrati s pojasnilom, da njegove pristojnosti in naloge ne sežejo tako daleč, da bi lahko odgovoril na infrastrukturne izzive. Slapnik je predstavil poslovni model in potenciale razvoja turističnih kooperativ v Sloveniji. Člani kooperative skupaj oblikujejo celostne turistične proizvode, storitve in programe. V proces njihovega oblikovanja pa lahko vključijo tudi uporabnike njihovih – turiste. Pri tem je izpostavil prednosti tega, da so turisti tudi člani ali pridruženi člani kooperative, saj lahko pomembno prispevajo k oblikovanju ponudbe po njihovi meri in potrebi in istočasno vplivajo na stabilnost turistične kooperative in trajnost njenega delovanja.
  • Peter Misja, Predsednik komisije za turizem pri Skupnosti občin Slovenije, je v svojem nagovoru izpostavil predvsem zakonodajno področje, ki zavira ali vsaj ovira razvoj turizma. Skupnost občin Slovenije je na zakonodajnem področju zelo aktivna, pa vendar težko sledi vsem spremembam predpisov, ki na prvi pogled niso zelo povezane s turizmom, učinki pa so zanj zelo škodljivi. Izpostavil je Stanovanjski zakon v povezavi s kratkotrajnim oddajanjem nepremičnin turistom, Uredbo o mejnih vrednostih hrupa v okolju v povezavi z gostinskimi in zabaviščnimi lokali ter Pravilnik o nujni medicinski pomoči, zaradi katerega je vse manj prireditev, saj manjša društva kot organizatorji prireditev ne morejo privoščiti stroškov, da bi izpolnili zahteve določene v pravilniku. Na Skupnosti občin Slovenije bomo vztrajali in zahtevali spremembe je še dodal.
  • Renata Martinčič, Vodja sektorja za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je pozdravila prisotne in organizacijo dogodka, saj si s takšnimi srečanji in izmenjavo informacij vsi skupaj širimo obzorja. Kooperative oz. zadružna oblika organiziranosti so pri nas novost in povedala je, da se veseli novih spoznanj na tem področju. Predstavila je zadnje podatke o številu turistov in trende gibanja v Sloveniji.
  • Prof. George Deriso, Profesor sodobnih oblik podjetništva na Colorado University in Watson Universitt v Boulder Colorado, je požel spontan aplavz za izjavo, da je zanj Slovenija najlepša država kar jih je obiskal in teh ni malo. Poudaril je pomen sodelovanja in ne tekmovanja ter izpostavil trende ekonomije delitve, ki je v razmahu v svetu. S pomočjo informacijskih tehnologij in interneta so ljudje začeli sodelovati tako, da si med seboj delijo svojo lastnino in storitve. Spletne platforme, kot so Airbnb ali Uber jim omogočajo enostavno izmenjavo »viškov«, bodisi prostora v stanovanju, sedeža v avtomobilu, zemljišča za vrt ipd. s tistimi, ki to potrebujejo.
  • Dr, sc. Jelena Đurkin, Fakulteta za menedžment v turizmu in gostinstvu Opatija, je predstavila nedavno pripravljeno oceno koncepta in implementacije razpršenih ter integralnih hotelov na Hrvaškem, ki so nastali v zadnjih dveh letih, odkar je hrvaška vlada s spremembo predpisov omogočila vzpostavitev takšnih hotelov. Navdušena je bila nad tako polno dvorano, ki kaže velik interes za to temo. Poudarila je, da bi si želela, da je tudi na Hrvaškem tako, saj se za nek kraj največja dodana vrednost lahko ustvari prav z zadružno obliko razpršenega ali integriranega hotela, v katero se aktivno vključuje več različnih deležnikov neke skupnosti, kot je ugotovila s študijo.

P1020997

 

Predstavitev virov sofinanciranja

SKYPE predstavitev Exchange Holiday Homes platforme

  • Emma Wilkinson je povedala, da je Exchange Holiday Homes  začel delovati leta 2006. Gre za preprost sistem izmenjave, ki temelji na kreditnih točkah za lastnike izključno počitniških, nerezidenčnih domov oz. vikendov, anl. second home. Pri tem ni potrebna neposredna zamenjava počitniškega objekta med dvema lastnikoma, temveč sistem hrani vse zaslužene kredite, ki jih lahko lastnik pridobi z oddajo in kreditne točke lahko koristi kadarkoli v prihodnjih treh letih. Za storitev ne zaračunavajo nikakršnega nadomestila. Tako je EHH primer dobre prakse povezovanja v okviru ekonomije delitve oz. angl. sharing economy, novega gospodarskega modela v razmahu. Vplive ekonomije delitve na turizem je med drugim obravnaval tudi Evropski parlament septembra lani.
  • Kontaktni podatki

P1030001

Predstavitev primerov iz prakse

Morda vas zanima tudi:

Povezava na galerijo foto-utrinkov s posveta in po njem

< Vse aktualne novice