Občine članice Skupnosti občin Slovenije so v poletnih mesecih obravnavale besedilo predloga novega Zakona o letalstvu . Občine z letališči so ostro nasprotovale terminu, da je vsa letališka infrastruktura tudi gospodarska javna infrastruktura. Ob morebitnemu sprejetju takšne dikcije, bi prišlo do izpada ključnih finančnih prihodkov občin z letališči iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). V skladu z ZUREP-3 občine namreč ne smejo zaračunavati NUSZ za gospodarsko javno infrastrukturo. V primeru, da Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) ne bo upoštevalo stališč občin, bi bile pravne osebe, ki izvajajo gospodarsko dejavnost samo na letališču Jožeta Pučnika oproščeni plačila NUSZ v višini približno 500.000 eur, kar je nesprejemljivo in čemur ostro nasprotujemo. Prav tako smo izpostavili nejasnosti s plačilom komunalnega prispevka ter opozorili na obremenjenost prebivalcev zaradi hrupa. Predstavniki MZI namreč predlagajo črtanje možnosti, plačevanja odškodnin zaradi obremenitev s hrupom.
Kot so se na srečanju občin članic SOS z letališči dogovorili sodelujoči, so njihova stališča na sestanku na MZI zastopali Franc Čebulj, župan Občine Cerklje na Gorenjskem, Metka Meglič, direktorica občinske uprave Občine Hoče-Slivnica in Gvido Modrijan, zunanji sodelavec Občine Cerklje na Gorenjskem. Predlog novega Zakona o letalstvu sta predstavila Srečko Janša, generalni direktor Direktorata za letalski in pomorski promet in Sabina Dolinšek Popadić, vodja Sektorja za letalstvo.
Gvido Modrijan je predstavil največjo težavo predloga novega Zakona o letalstvu: »Ta je, da je letališka infrastruktura, torej termin letališka infrastruktura, v 146. členu zakona izenačena z gospodarsko javno infrastrukturo. Naš predlog je, da se v 146. členu ta izenačitev ukine, letališka infrastruktura ostane kot taka, medtem ko se gospodarska javna infrastruktura podrobneje določi (javni del terminala, vzletno pristajalna steza…). Ostali objekti, ki so namenjeni oskrbi potnikov, tovora in predstavljajo običajno poslovno dejavnost, pa ne morejo biti del gospodarske javne infrastrukture.
V povezavi z odškodninami za hrup so predstavniki Direktorata pojasnili, da niso vključene v predlog besedila, saj je področje hrupa urejeno z Direktivo EU. Ta določa, da so do odškodnin upravičeni v okolju, kjer je na posameznem letališču 50.000 in več letal. Na največjem slovenskem letališču Ljubljana je bilo v zadnjem letu 17.000, v letih pred Covidom 19 pa 34.000 premikov letal. Morebitna uvedba odškodnin bi, po njihovem mnenju, vplivala na višino cene vozovnic, kar bi imelo negativen vpliv na konkurenčnost letališča Ljubljana. Predstavnik SOS je predlagal, da v kolikor obstaja skrb, da se bodo odškodnine zaradi hrupa prevalile v cene vozovnic, lahko sredstva za odškodnine zagotovijo v državnem proračunu, saj so letališča v lasti države.
Zbrani so se dogovorili, da Direktorat za letalski in pomorski promet Skupnosti občin Slovenije pošlje odgovor v povezavi s podanimi pripombami ter predvsem pojasnilo v povezavi z javno letališko infrastrukturo in gospodarsko letališko infrastrukturo. O področju hrupa bodo v prihodnje pogovori še potekali.
Besedilo zakona je trenutno v drugem krogu medresorskega usklajevanja. Nato sledi še javna predstavitev. Na Skupnosti občin Slovenije bomo še naprej aktivno sodelovali pri pripravi predloga besedila ter vas obveščali o njenem poteku.