• Domov
  • Novice
  • Vlada RS odgovorila na pobudo Državnega sveta glede ustanovitve DS za ureditev lastništva javnih cest

Vlada RS je na seji, ki je potekala 5. januarja 2021 sprejela odgovor na pobudo Državnega sveta, Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter interesne skupine lokalnih interesov, v kateri so Vlado RS pozvali k ustanovitvi delovne skupine za reševanje problematike urejanja lastništva kategoriziranih občinskih (in državnih) cest, ki potekajo preko zemljišč v lasti fizičnih oseb. Pobudi se je pridružila tudi Skupnost občin Slovenije, ki je dodatno predlagala, da se v delovno skupino imenuje tudi predstavnika SOS.

Na problematiko urejanja lastništva kategoriziranih občinskih cest, ki potekajo po zasebnih zemljiščih opozarjamo že od leta 2009. Zavedamo se, da so problem urejanja lastništva lokalne skupnosti podedovale od države in se problematika ni uredila od samostojnosti Slovenije, nakar je zakonodajalec s sprejetim Zakonom o cestah predvidel enoleten rok za ureditev lastništva občinskih cest (govorimo o cca 23.000 km kategoriziranih občinskih cest). Kot posebej problematično pa vidimo sprejetje 199. člena ZUreP-2 (na kar smo tudi opozorili tako MOP kot Vlado RS), ki omogoča sprožitev postopka razlastninjenja s strani lastnika zemljišča. Ta člen je še posebej nevaren v povezavi z Zakonom o evidentiranju dejanske rabe javne cestne in železniške infrastrukture, ki določa, da so evidence (s 1.4.2020), ki se vodijo na GURS javne od 1. aprila 2020. 

Vlada RS je pobudo Državnega sveta zavrnila ter lokalnim skupnostim predlaga, da s ciljem čim prejšnje ureditve zemljiškoknjižnega stanja zemljišč, po katerih potekajo občinske javne ceste, v najkrajšem možnem času izpolnijo svojo zakonsko obveznost evidentiranja zemljišč in podatke pošljejo v matično evidenco dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture.

Po podatkih upravljavca matične evidence dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture se v zemljiškem katastru trenutno vodijo podatki dejanske rabe zemljišč javne cestne infrastrukture za celotno omrežje kategoriziranih državnih cest ter podatki dejanske rabe zemljišč kategoriziranih občinskih cest za 42 od skupaj 212 občin (19,8 % občin), za 170 občin pa podatkov o dejanski rabi zemljišč javne občinske cestne infrastrukture v zemljiškem katastru še ni, tako da ni mogoče natančneje ugotoviti natančnejšega obsega in teže neurejenega lastništva kategoriziranih cest, ki potekajo preko zemljišč v lasti fizičnih oseb.

Na podlagi navedenega vlada meni, da so vzpostavljeni vsi pravno sistemski pogoji za urejanje lastništva javnih cest, da pa zaradi nepopolnih podatkov o dejanski rabi zemljišč občinske javne cestne infrastrukture v zemljiškem katastru še ni mogoče razmišljati o ukrepih za pospešitev urejanja te problematike. 

Celoten odgovor Vlade RS si lahko preberete tukaj. 

S strani Direktorata za kopenski promet je bilo v Poročilo o aktivnosti in o stanju vpisanih podatkov v matični evidenci dejanske rabe javne cestne in javne železniške infrastrukture zapisano, da občine svoje naloge težko opravljajo saj se srečujejo s sledečimi težavami:

  • nimajo na voljo dovolj finančnih sredstev in kadrovskih virov;
  • neusklajenost odloka o kategorizaciji občinskih cest s podatki o občinskih cestah v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture;
  • zemljiški kataster še ni lokacijsko izboljšan za celotno državo (težave ima zahodni del države) kar moti občine, da so v neenakopravnem položaju;
  • zunanji izvajalci bodo z zajemom pričeli po lokacijski izboljšavi zemljiškega katastra.

Na podlagi navedenega si bomo na SOS še naprej prizadevali, da mora država omogočiti občinam tako kadrovske, finančne, kot tudi zakonske pogoje, da bodo občine lahko v uglednem času uredile lastništvo na kategoriziranih javnih cestah.

 


Nazadnje posodobljeno:
< Vse aktualne novice