• Domov
  • Novice
  • NA 12. SEJI PREDSEDSTVA Z MINISTROM VIZJAKOM O NOVI GRADBENI ZAKONODAJI

V sredo, 27. 1. 2021 je potekala spletna seja predsedstva SOS. Seje sta se udeležila tudi Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak in Georgi Bangiev, generalni direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja. Predstavniki predsedstva SOS in ministrstva so soočili naslednja stališča:

  • Gradbeni zakon, GZ-1 in Zakon o urejanju prostora, ZUreP-3

Najbolj pereča tema na področju nove gradbene zakonodaje je bila izpostavljena odmera komunalnega prispevka, plačilo katerega naj ne bi bilo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Zaradi zamika plačila komunalnega prispevka na čas po izdaji gradbenega dovoljenja so predstavniki SOS izpostavili škodljive posledice, ki bodo nastopile, če bo predlagana rešitev ostala v veljavi (izguba namenskega finančnega vira občin za gradnjo in vzdrževanje komunalne opreme, zalaganje sredstev, morebitna dolžnost izterjave sredstev in pritisk na investicijska sredstva, prav tako pa nov predlog zakonodaje omejuje pravico investitorja, da sam zaprosi za odmerno odločbo). Županje in župani so zato ocenili, da je edina za občine sprejemljiva možnost, da ostane v veljavi do sedaj obstoječa ureditev.

Minister Vizjak in generalni direktor Bangiev sta predstavnikom občin prisluhnila in zatrdila, da dokler ne bo vzpostavljen posebni prostorski informacijski sistem, ne bo prišlo do sprememb na področju plačevanja komunalnega prispevka. Prepričana sta namreč, da  bo prostorski informacijski sistem omogočil preglednost postopka in razvidnost plačanih obveznosti, brez katere pa ne bo mogoče stopiti v naslednjo fazo gradnje objekta.

Minister je povedal, da je bil ključen namen predloga ZUreP-3 pohitriti postopke sprejema prostorskih aktov občin (OPN, OPPN). Zato so uvedli projektni pristop in na ta način želijo skrajšati roke. Ko gre za spremembe OPN OPPN je povedal, se bo PA osmislil in bo usklajen še preden se vključi javnost. Torej šele, ko se uskladijo interesi občine, NUP-ov in investitorjev se vključi javnost. Želeli so namreč učinkovit način vključevanja javnosti in NVO na način, da se jih vključi, ko je stvar že dorečena do te mere, da se ve kako bodo zadeve urejene, ne pa v začetni fazi, ko to še ni znano.

SOS je tudi izpostavila prenos pristojnosti nadzora nad nezahtevnimi objekti (poleg že uveljavljenega prenosa nadzora nad enostavnimi objekti iz leta 2018) na občinske inšpekcijske službe, čemur lokalne skupnosti nasprotujejo. Namreč, obseg nalog, ki jih država v zadnjih letih dodatno nalaga občinskim inšpekcijam iz različnih pristojnosti, je enostavno postal prevelik, kar pomeni, da občinske inšpekcije niso več zmožne učinkovito reševati pripada vseh zadev iz lastne pristojnosti in za to tudi nimajo dovolj strokovno usposobljenega kadra so poudarili. Minister Vizjak in Georgi Bangiev sta na področju inšpekcijskega nadzora zagotovila, da ne gre za pavšalni prenos nalog na občine, temveč gre za možnost, da občinska inšpekcijska služba to nalogo prevzame tam kjer to zmore oz. želi. V SOS sicer do predloga tudi delnega prenosa ostajamo skeptični, saj lahko na terenu deluje kontra produktivno zaradi dualnosti sistema, prav tako pa ni rešeno vprašanje financiranja nove naloge.

Izpostavljene so bile tudi spremembe na področju pridobivanja projektnih pogojev in mnenj. Predsednica komisije za prostor pri SOS, Andreja Troha je povedala, da je predvidena izdaja projektnih pogojev glede skladnosti s prostorskimi akti, kar je po mnenju občin nepotrebno, saj gre za prepisovanje določil, ki so vezana na projektiranje na posameznih lokacijah iz prostorskega akta. Kot veliko boljši ukrep občine zato ocenjujejo ohranitev potrdila o namenski rabi, vsebino katerega naj bi po novem vsebovala lokacijska informacija. Prav tako je bilo izraženo prepričanje, da bi bilo pridobivanje mnenj o skladnosti s prostorskimi akti potrebno izvzeti iz enotnega sistema izdaje mnenj, ker je preobsežno in predstavlja že skoraj dovoljenje za gradnjo, velja pa tudi, da jih je treba izdati v pičlih 15 dneh.

Posebej so župani izpostavili da sedaj velja, da upravni organ upošteva mnenje lokalne skupnosti zgolj praviloma, lahko pa mnenje zavrne. V kolikor ima upravni organ še vedno pravico odločati o skladnost s prostorskimi akti, je mnenje občine nepotrebno in predstavlja le birokratski balast, so izpostavili župani.

Georgi Bangiev je povedal, da ima lokacijska informacija po novem vsebino potrdila o namenski rabi, zajema namreč podatke o namenski rabi, kakšni prostorski akti veljajo in kakšni režimi veljajo, zato so na ministrstvu mnenja, da naj ne bi šlo za dodajanje birokratskega bremena. Prav tako je mnenje občine pomembno, saj se v njem pojasnjuje, kaj je občina želela povedati s PA in da soglašajo z podelitvijo GD. Gre za njeno izvirno pristojnost, mnenje občine je relevantno mnenje, zato želijo da se opredeli. Prav tako bi naj Upravne enote upoštevale mnenje občine v delu, ki se nanaša na skladnost s PA je povedal.

Ne nazadnje je bilo izpostavljeno še dejstvo, da se zakonodaja (pre)hitro in neprestano spreminja, tako, da se niti ne uspe vzpostaviti relevantna sodna praksa in s tem pravna varnost. Poleg tega pa poteka sprejemanje podzakonskih aktov vedno z zamikom in ko občine končno uskladijo prostorske akte, ki naj bi veljali par deset let (glede na hitrost spreminjanja), se zakonodaja že tako spremeni, da normativi uporabljeni v prostorskem aktu niso več relevantni ali aktualni.

  • Področje ravnanja s komunalnim blatom

Predsedstvo je izpostavilo tudi vprašanje kaj se namerava narediti na področju komunalnega blata na nivoju države. Minister je povedal, da je načrt, da bo Slovenija postala na tem področju samozadostna. Preko  kohezijskih sredstev so predvidene naložbe v sušilnice komunalnega  blata in mono-sežigalnice komunalnega blata. Namen je, da se bo komunalno blato uporabilo v skladu slovenskimi tehničnimi standardi za izdelavo produktov. V naslednjem letu pa so predvideni tudi razpisi za ta namen.

Predsedstvo SOS je pozdravilo pripravljenost ministra Vizjaka in generalnega direktorja direktorata Bangieva, da sta se udeležila seje predsedstva in prisluhnila pomislekom občin glede zakonskih novosti, v prepričanju, da bo upoštevanje mnenj in izkušenj predstavnikov lokalnih skupnosti pri snovanju nove gradbene in prostorske zakonodaje omogočilo, da bodo slednje svoje naloge lahko opravile hitreje in bolj učinkovito. Minister in direktor direktorata sta Skupnosti občin Slovenije potrdila tudi tesno sodelovanje Ministrstva za okolje in prostor pri usklajevanju drugih pomembnih tem za lokalne skupnosti, o katerih bi govorili na posebnih tematskih sestankih.

< Vse aktualne novice