• Domov
  • Novice
  • Županje in župani na 20. seji Predsedstva SOS z ministrom Jevškom o naslednji finančni perspektivi

V sredo, 14. septembra 2022 je v Kulturni dvorani Sevnice potekala 20. seja članic in članov Predsedstva SOS. Zbrane je pozdravil tudi župan Srečko Ocvirk.

Položaj občin v naslednji finančni perspektivi ter sodelovanje s Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dr. Aleksander Jevšek je pojasnil dileme v povezavi z novico, ki se je konec meseca avgusta v medijih pojavila v povezavi z znižanjem evropskih sredstev za občine. SOS je takrat nanj oziroma Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko naslovila vprašanje in prošnjo za pojasnilo.
Minister je zatrdil, da informacija ne drži ter še, da bo na regionalnem razvojnem skladu 350 milijonov evrov več kot v prejšnji finančni perspektivi. Od tega bo občinam namenjeno 35 milijonov več kot v prejšnji finančni perspektivi. Razložil je, kako je prišlo do objavljene novice: »Celotni znesek, ki ga Slovenija v finančni perspektivi 2021-2027 prejme iz EU je 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev, dobra milijarda iz integrale, tako da pridemo na skoraj 4 milijarde in pol. Ta znesek se v ničemer ne spreminja. Prejšnja vlada je Evropski komisiji predlagala, da iz Evropskega socialnega sklada na Evropski sklad za regionalni razvoj prenese 20 % sredstev. Razlog je celo na mestu, ker se na področju izvajanja politik zaposlovanja niso kazale take potrebe, saj je brezposelnost padla. Evropska komisija ni dovolila tega prenosa. Nato je prejšnja vlada predlagala prenos v višini 12,5% in minister za delo v prejšnji vladi ni dovolil tega prenosa. Evropska komisija je odločila, da bo počaka na novo vlado in se z novim ministrom dogovorila, kolikšen bo ta odstotek prenosa na regionalni razvoj.« Minister Jevšek se je nato z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Luko Mesecem dogovoril za prenos sredstev v višini 8,5 % in to je teh 350 milijonov, ki jih je več na regionalnem razvoju. »Bivša sekretarka je informacijo oblikovala na predlogu prenosa 20%, kar Evropska komisija in nekdanji minister nista dovolila«, je še dodal Jevšek.
Glede Partnerskega sporazuma je povedal, da imajo okvirni program, ki je usklajen z Evropsko komisijo. Ta bo 16. septembra posredovan v Bruselj kot zadnja neuradna verzija, v začetku oktobra pa ga bo predvidoma potrdila tudi Vlada. V tem času bo program predstavljen tudi na vzhodni in zahodni kohezijski regiji. Ker so ga sproti usklajevali, pri potrjevanju ne pričakujejo težav. Poudaril je, da je vse to pomembno, da bodo z novim letom lahko začeli z razpisi za izvajanje finančne perspektive 2021 – 2027, saj bo obdobje izvajanja krajše, do zdaj sta izgubljeni 2 leti.
Predstavil je tudi področja, ki so bila izpostavljena na posamezni regiji. Zahodna kohezija je imela zahteve v povezavi z razvojnimi koeficienti, za katere so se dogovorili, da bodo ključni pri delitvi sredstev. Na vzhodni kohezijski regiji so izpostavili štipendijske sheme, ki bodo za enkrat ostale takšne kot so, ohranitev E-spotov ter potrebo po dodatnih sredstvih za sistem vodooskrbe. Pri slednjem so se z ministrom za finance dogovorili, da vodooskrba na vzhodu ne bo ogrožena, niti zaradi vlaganj v kraški vodovod.
Na vzhodni kohezijski regiji so bila izpostavljena vprašanja povezana s poslovno obrtnimi conami, ki niso vključene v program naslednje finančne perspektive, saj je veliko takšnih con praznih. Tako je bil denar vložen v nekaj, kar ne prinaša dodane vrednosti. Na SVRK bodo pripravili analizo vseh con in identificirali, kje so nujno potrebne. Čeprav te niso predvidene za sofinanciranje z evropskimi sredstvi, minister vidi možnost za dogovor z Evropsko komisijo na podlagi argumentov, ki jih pričakuje kot rezultat opravljene analize.
O mehanizmu celostnih teritorialnih naložb (CTN) je minister povedal, da ostaja enak kot v pretekli pespektivi, razlika je le ta, da ga bo mogoče širiti na sosednje občine. Mehanizem dogovor za razvoj regij (DRR) bo do konca leta najverjetneje prešel v pristojnost Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Ob koncu je minister dodal še, da bodo razpisi na področju programov Interreg (IT, HR, AT, H) objavljeni v začetku leta 2023. Prav tako se aktivno ukvarjajo s poenostavitvami črpanja evropskih sredstev ter vseh spremljajočih postopkov tudi kontrole in s poenotenjem kriterijev
Minister je tudi napovedal, da bo 28. in 29. septembra v Sloveniji na obisku komisarka za kohezijo Elisa Ferreira.

Določitev višine povprečnine in ključni parametri, ki bodo vplivali nanjo do konca leta
Predstavniške organizacije občin so konec avgusta oblikovale skupen predlog višine povprečnine za leto 2022. Pri tem so upoštevale dejanske stroške občin v letu 2021, katerim so prištele stopnjo inflacije v višini 11%. Tako prelagajo dvig povprečnine v letu 2022 na 736,66 € na prebivalca občine, ki bi ga bilo mogoče uzakoniti ob rebalansu proračuna. Ministrstvo za finance je pisno sporočilo, da sprememba obsega povprečnine za leto 2022 ni predvidena, saj je bila določena na podlagi že podpisanega Dogovora o višini povprečnine. Vodstva združenj občin so sočasno na Ministrstvo za finance naslovila tudi skupen predlog višine povprečnine za leti 2023 in 2024. S strani predstavnikov občin predlagana višina povprečnine za leto 2023 je 776,40 € na prebivalca občine, za leto 2024 pa 783,03 €. Določitev višine povprečnine za leto 2023 bo po besedah Ministrstva za finance potekala na podlagi določil Zakona o financiranju občin v prihodnjih dneh. Člani predsedstva so sprejeli sklep, da predstavniki SOS na sestanku z Ministrstvom za finance zagovarjajo pripravljen skupen predlog.

Pobuda Občine Sevnica: Oris stanja na področju pridobivanja, hranjenja, interpretacije in razpoložljivosti podatkov o geosferi
Na seji predsedstva je bila obravnavana tudi pobuda za izboljšanje orisa stanja na področju pridobivanja, hranjenja, interpretacije in razpoložljivosti podatkov o geosferi. Dr. Miloš Bavec, direktor Geološkega zavoda Slovenije je povedal, da zaradi neurejenosti krovne zakonske ureditve država s podatki o geosferi ne razpolaga. Večina javno dostopnih geoloških prostorskih podatkov je zastarelih in/ali v merilu, ki ne zadostuje za uporabo pri načrtovanju posegov v prostor, okoljskih študijah ipd. Predsedstvo SOS je sprejelo sklep, da se s predstavljenimi informacijami in podatki seznani občine članice. Pa tudi sklep, da SOS in Geološki zavod Slovenije podata pobudo na Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo za ureditev tega področja, v smislu centralnega zbiranja podatkov, ki bi morali biti javno dosegljivi.

Drugo
Članice in člani predsedstva so obravnavali ter podprli predlog Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Zveze združenj borcev za vrednote NOB Velenje in Občine Šoštanj za obeležitve 100-letnice rojstva Karla Destovnika Kajuha (13. 12. 1922 – 13. 12. 2022) z razglasitvijo »Kajuhovega leta«.

Slike so na voljo v galeriji TUKAJ.


Nazadnje posodobljeno:
< Vse aktualne novice