• Domov
  • Novice
  • Županje in župani o revizijah glede financiranja primerne porabe občin in učinkovitosti urejenosti postopkov prostorskega načrtovanja

V torek, 20.6.2017, po zaključku redne letne skupščine SOS, v organizaciji Skupnosti občin Slovenije in Računskega sodišča Republike Slovenije, potekalo srečanje županj in županov na temo opravljenih revizij glede financiranja primerne porabe občin v 2014/2015 in učinkovitosti urejenosti postopka prostorskega načrtovanja občin.

Uvodoma je Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča RS povedal, da je revizija financiranja primerne porabe pokazala, da naloge, katerih stroški se upoštevajo v postopku določitve povprečnine, niso jasno določene. Izpostavil je, da občine tudi nimajo možnosti, da bi vplivale na obseg nalog, ki bi jih naj opravljale ali zgolj v minimalnem obsegu. Ministrstvo za finance pa po ugotovitvah Računskega sodišča tudi ni izkazalo ali in kako so bili upoštevani stroški nalog, določenih z zakoni, prav tako pa pri določitvi povprečnine ni upoštevalo ne kakovosti ne učinkovitosti njihovega izvajanja. Povedal je, da glede revizije primerne porabe občin pričakujejo opredelitev Ministrstva za javno upravo do obveznih nalog, ki bi jih občine morale izvajat (pripravi se naj katalog nalog z opisom), le -to pa bi bila lahko podlaga za vrednotenje nalog, v sodelovanju z Ministrstvom za finance pa se naj izvedejo ukrepi za njihovo izvedbo. Posebej je poudaril, da je naloga države, da izvede analize in ne naloga občin ali reprezentativnih združenj. Izpostavil je, da če ministrstvi ne bosta izvedli popravljalnih ukrepov, bo Računsko sodišče RS predlagalo razrešitev resornega ministrstva.

Mag. Aleksej Šinigoj, vrhovni državni revizor je v nadaljevanju podrobneje predstavil revizijo primerne porabe občin, ter izpostavil, da so ugotovili, da postopek določitve povprečnine ni jasen, saj obstajajo različne interpretacije ter da so nejasno določene naloge, katerih stroški se upoštevajo pri določitvi povprečnine. Naloge občin namreč v področni zakonodaji niso določene tako, da bi bilo mogoče stroške za njihovo izvedbo nedvoumno razmejiti na tiste, ki se upoštevajo pri določitvi povprečnine, in druge stroške, niti ni nedvoumno jasno v kakšnem obsegu naj bi občine svoje naloge opravljale. Povedal je, da se je preveč časa namenjalo tolmačenju katere naloge šteti, in premalo temu, da se bi opravile potrebne analize.

Revizija je pokazala tudi, da se sicer pri sistemu primerne porabe uporablja korekcijske faktorje in institut solidarnostne izravnave kar v določeni meri zagotavlja, da je primerna poraba prilagojena objektivnim okoliščinam posamezne občine, vendar je obenem Računsko sodišče ugotovilo, da bi sistem z nekaterimi spremembami deležev faktorjev lahko zagotovil boljše upoštevanje razlik med občinami. Ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo, pa učinkov korekcijskih faktorjev ni spremljalo in izboljševalo.

Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da v predpisih, ki urejajo postopek določitve povprečnine ni jasno določen vrstni red aktivnosti (najprej dogovor med vlado in reprezentativnimi združenji/skupnostmi občin o povprečnini in nato izračun povprečnine ali najprej izračun in nato dogovor), nejasno pa so uporabljeni tudi izrazi, kar omogoča različne interpretacije o tem, kakšen mora biti postopek določitve zneska povprečnine, ki se vključi v zakon o izvrševanju proračuna.

V nadaljevanju sta odziv na izsledke revizije predstavila tudi predstavnika državni sekretar na Ministrstva za javno upravo, dr. Nejc Brezovar in državna sekretarka na Ministrstvu za finance, mag. Saša Jazbec.

Dr. Nejc Brezovar je v imenu Ministrstva za javno upravo, ki je pristojno tudi za sistem lokalne samouprave izpostavil, da je ministrstvo že pristopilo spremembam zakonodaje na področju financiranja občin skozi spremembe Zakona o financiranju občin in sprememb Pravilnika za določitev podprogramov, ki se upoštevajo pri določitvi povprečnine, vlada pa je sprejela tudi  spremembe Navodila za izvajanje Poslovnika Vlade, skozi katerega zagotavlja usklajevanje ali vsaj posvetovanje s predstavniki lokalnih skupnosti, kadar gre za zakonodajne spremembe, ki se dotikajo njihovega delovanja. Glede upoštevanja korekcijskih faktorjev pri določitvi povprečnine (ti upoštevajo dolžino lokalnih cest, gostoto naseljenosti, delež starejših in delež mlajših prebivalcev) je izpostavil, da zaradi raznolikosti lokalnih skupnosti po mnenju ministrstva ni mogoče upoštevati bistveno več ali bistveno drugačnih faktorjev. Mag. Saša Jazbec je navrgla, da sektor lokalnih skupnosti spada pod sektor država, zato so solidarnostno nosile breme države v času najhujše gospodarske krize, ko je država zbrala manj sredstev iz naslova dohodnine.

Do ugotovitev računskega sodišča so se opredelili tudi prisotne županje in župani. V zvezi z ugotovitvami revizije postopka primerne porabe so izpostavili, da so ugotovitve Računskega sodišča pomembna potrditev vseh tistih argumentov, s katerimi je Skupnost občin Slovenije na pogajanjih za povprečnino Ministrstvo za finance in Ministrstvo za javno upravo vseskozi opozarjala na izjemne vrzeli na področju financiranja občin in zaradi takšnega stanja povzročene razvojne neenakosti lokalnih skupnosti.

Zato so županje in župani ministrstvi pozvali k ustavitvi postopkov sprejemanja Zakona o financiranju občin, Zakona o lokalni samoupravi, in pravilnika o podprogramih, saj predstavljajo pomemben poseg v organiziranje in financiranje občin in ne temeljijo na analitičnem pregledu zdajšnjega stanja. Zahtevali so tudi, da se končno pripravi pregled vseh nalog in pristojnosti občin in se končno pristopi k analizi sistema financiranja z vidika sistema samega in z vidika sorazmernosti virov financiranja z nalogami, ki jih občine opravljajo. V zvezi z usklajevanjem z reprezentativnimi skupnostmi občin so pozvali, da se trend zmanjševanja standardov dialoga med državo in občinami, tako na področju sistemske ureditve pogajanj za višino povprečnine kot drugod, mora prenehati.

Težavnost pogajanj, nezadovoljstvo z doseženim na eni ali drugi strani, je nesprejemljivo reševati tako, da princip pogajanj v sistemu popolnoma izničiš.

Dr. Miroslav Kranjc je v nadaljevanju predstavil revizijo učinkovitosti urejenosti postopkov prostorskega načrtovanja občin. Na podlagi analize stanja je Računsko sodišče ugotovilo, da 82 občin do konca leta 2015 še ni sprejelo prostorskega načrta, nekaj občin še sploh ni pričelo s pripravo. Glavne težave, ki jih je Računsko sodišče v postopku revizije ugotovilo je dejstvo, da nosilci urejanja prostora ne izdajajo mnenj v zakonsko določenih rokih, da ni zagotovljenega mehanizma reševanja nesoglasij med občino in nosilci urejanja prostora ali med več nosilci urejanja prostora, prav tako pa ni zagotovljena celostna obravnava vseh interesov v postopku prostorskega načrtovanja z namenom zasledovanja načel trajnostnega razvoja. Poudaril je, da je ključni faktor za dolgotrajnost postopkov, postopek izvedbe celostne presoje vplivov na okolje, ki bistveno podaljša postopek sprejemanja občinskega prostorskega načrta. Kot pomanjkljivost postopka pa je bilo ugotovljeno, da se javnost formalno vključi v postopek šele po dopolnjenem osnutku OPN, ko občina novih pobud in večjih sprememb ne more več vključiti v OPN, ne da bi postopek vrnila v fazo osnutka, da Ministrstvo za okolje in prostor še ni ugotavljalo kaj je vzrok dolgotrajnih postopkov ter, da država še ni vzpostavila prostorsko – informacijskega sistema, niti ni pripravila državnega strateškega prostorskega načrta ali državnega prostorskega reda.

V zvezi z ugotovitvami revizije učinkovitosti urejenosti postopkov prostorskega načrtovanja občin so županje in župani izpostavili, da je tudi na to problematiko Ministrstvo za okolje in prostor bilo v preteklosti velikokrat opozorjeno ter, da je že v letu 2013 predsedstvo Skupnosti občin Slovenije sprejelo sklep, s katerim je pozvalo Vlado RS, naj nemudoma pristopi k oblikovanju nad-resornega organa na področju prostorskega načrtovanja in gradnje ter s tem naredi najbolj odločilen korak k omogočanju hitrejše priprave občinskih prostorskih načrtov. Da je potrebno tako dolgo čakati na spremembo namenske rabe zemljišča in druge urbanistične pogoje, namreč ni na nobenem drugem področju bolj škodljivo kot na gospodarskem.

Do galerije slik s srečanja z Računskim sodiščem RS dostopate tukaj.


Nazadnje posodobljeno:
< Vse aktualne novice