Sprejeta Strategija razvoja Slovenije 2030
Vlada je sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, dokument, ki ga je vlada v začetku mandata opredelila kot eno izmed svojih prednostnih nalog.
Strategijo razvoja Slovenije 2030 sicer določajo še Vizija Slovenije, pregled trenutnega stanja na gospodarskem, družbenem in okoljskem področju, pa tudi globalni trendi in izzivi, zato vključuje tudi cilje trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov. V prvi vrsti je namenjen oblikovalcem politik, ki so odgovorni za njeno uresničenje, njeni učinki pa vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije, ki so v njenem središču – tako na ravni posameznikov, kot na ravni družbe.
Kot izhaja iz strategije, bo za uresničevanje strateških usmeritev treba delovati na različnih medsebojno povezanih in soodvisnih področjih, ki se odražajo v dvanajstih razvojnih ciljih strategije, ki predstavljajo podlago za oblikovanje prihodnjih prednostnih nalog in ukrepov vlade, nosilcev regionalnega razvoja, lokalnih skupnosti in drugih deležnikov.
- Zdravo in aktivno življenje
- Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo
- Dostojno življenje za vse
- Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete
- Gospodarska stabilnost
- Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor
- Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta
- Nizkoogljično krožno gospodarstvo
- Trajnostno upravljanje naravnih virov
- Zaupanja vreden pravni sistem
- Varna in globalno odgovorna Slovenija
- Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve
Gradiva (Strategija razvoja Slovenije 2030, Poročilo o javnem posvetovanju, ključni poudarki) so objavljena na http://www.vlada.si/teme_in_projekti/strategija_razvoja_slovenije_2030/.
Predlog novele zakona o javnih financah
Vlada je določila besedilo predloga novele zakona o javnih financah, ki ga bo posredovala v obravnavo DZ po skrajšanem postopku. Z njo se bo v nacionalno zakonodajo dokončno prenesla evropska direktiva o zahtevah v zvezi s proračunskim okviri držav članic, cilj predlagane novele pa je določiti tudi prve korake za večletno proračunsko načrtovanje v okvirih srednjeročne fiskalne strategije vlade.
Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike
Vlada je izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta. Objavila jo bo Uradnem listu RS.
Sprememba Uredbe zajema dopolnitev v delu, ki se nanaša na določitev organa, ki spremlja izpolnjevanje zagotovil akreditacije sistema. Imenovanje takšnega organa pred sprejemom spremembe te uredbe v pravnem redu RS še ni bila implementirana. Vlada RS je vzporedno sprejela tudi spremembo sklepa o informaciji o vzpostavitvi pogojev za izvajanje evropske kohezijske politike, politike razvoja podeželja in skupne ribiške politike v programskem obdobju 2014–2020.
Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 – 2021
Vlada je sprejela Odgovor na dopis Odbora za kulturo Državnega zbora v zvezi s sklepi glede Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 – 2021.
Vlada RS v odgovoru navaja, da se zaveda, da je področje kulture zelo pomembno in da imajo s kulturo povezani turistični produkti zelo velik potencial, zato je to področje v strategiji tudi vključeno, in sicer na način, ki pomeni velike in pomembne premike pri prepoznavanju razvojnih potencialov slovenske kulture in kulturne dediščine. Medresorska delovna skupina za spremljanje uresničevanja strategije pa bo ustanovljena do konca leta.
Predlog odgovora Vlade RS na zahtevo SOS, ZMOS in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije za podaljšanje prehodnega obdobja Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti
Vlada je sprejela Predlog odgovora Vlade Republike Slovenije na zahtevo Skupnosti občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije za podaljšanje prehodnega obdobja Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti.
Na podlagi zgoraj navedenega Vlada Republike Slovenije meni, da podaljšanje rokov kot ga je predlagalo Združenje mestnih občin Slovenije, in podaljšanje prehodnega obdobja, kot sta ga predlagali Skupnost občin Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, nista utemeljena.
Vlada tudi ne podpira pobude za sprejem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti, da občine same z odlokom odločajo, ali bo pogrebna dejavnost tržna ali javna gospodarska služba kot je predlagalo Združenja mestnih občin Slovenije.
Sklep o valorizaciji nadomestila za invalidnost in določitvi višine dodatka za tujo nego in pomoč
Vlada je na pobudo Varuhinje človekovih pravic RS proučila 8.a člen Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTP) in zavzela stališče, da nadomestilo za invalidnost od 1. 1. 2016 znaša 36 % neto povprečne plače na zaposlenega v RS v preteklem letu, kar trenutno znaša 370,86 EUR. Navedeno pomeni, da se bo nadomestilo za invalidnost iz 288,89 zvišalo na 370,86 evrov in da se bo opravil tudi poračun za nazaj.
Problematika postavljanja objektov za oglaševanje ob cestah
Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pobudo Komisije DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesne skupine lokalnih interesov glede problematike postavljanja objektov za oglaševanje ob cestah in ga posredovala Državnemu svetu RS.
Področje oglaševalskih posegov ob državnih in občinskih cestah ne bi bilo ustrezno urediti v enem predpisu, kot predlagajo komisija in skupine lokalnih interesov, saj to področje že urejajo različni predpisi: Zakon o cestah, Zakon o kmetijskih zemljiščih, gradbeni, občinski in drugi predpisi. Za vsako od teh področij namreč veljajo specifike, ki so že urejene v teh predpisih, ureditev v sklopu enega zakona pa bi pomenila le, da bi ta zakon zajel vse te posebnosti, omejitve in namen takega urejanja.
Vlada se strinja s pobudo, da se globe za kršitve, povezane s postavljanjem objektov za obveščanje in oglaševanje ob cestah, zvišajo, da bi imele odvračilni učinek. V noveli Zakona o cestah, ki jo bo obravnaval Državni zbor RS, je že predlagano, da se globa, predpisana za posameznika in odgovorno osebo pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, zviša s sedanjih 200 evrov na 2.000 evrov, globa za pravno osebo samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa s sedanjih 2.000 na 8.000 evrov.
Vlada še pojasnjuje, da nov zakon o urejanju prostora občinam omogoča sprejetje odloka, s katerim lahko določijo pogoje za zagotavljanje ustrezne podobe naselij in krajine, kot so pravila glede oglaševanja, osvetljevanja, postavljanja blaga ob poslovnih objektih in podobno. Prav tako nova zakonodaja s prostorskega in gradbenega področja določa, da se inšpekcijski nadzor nad enostavnimi objekti in drugimi negradbenimi posegi v prostor prenese v pristojnost občin. S tem bodo dobile možnost ukrepanja v primeru vseh kršitev in ne samo tistih, kjer gre za občinske površine (lastniško ali upravljavsko).
Glede možnosti prepovedi oglaševanja v vidnem polju avtocest in hitrih cest pa vlada odgovarja, da bi šlo za nesorazmeren poseg, saj bi s tem prepovedali vse oglase, tudi tiste zelo odmaknjene od ceste, ki bi jih lahko uporabnik ceste s pogledom zaznal med vožnjo.
(Vir: Vlada RS, ab)