OPOMNIK

DOGODKI:

POVPRAŠEVANJE:

  • do pet., 5.1.2018 – Gradnja komunalne infrastrukture in polaganje optike

ZAKONODAJA:

 

 

NOVICE SOS

Okrogla miza trajnostni turizem 1/1

Skupnost občin Slovenije je v četrtek, 21. 12. 2017 v sodelovanju s partnerji, IPoP in LEA Pomurje, izvedla dve okrogli mizi, ki sta imeli v fokusu trajnostni turizem, nanj pa sta z moderirano razpravo pristopali z vidika zelenega javnega naročanja in krožnega gospodarstva.

Saša Kek je uvodoma predstavila 3 projekte, GreenS, CircE in URBACT-PUP, v katerih je aktivna Skupnost občin Slovenije in v sklopu katerih je SOS organizirala okroglo mizo, sestavljeno iz dveh delov. Vsebine projekta GreenS je predstavil Štefan Žohar iz Lokalne energetske agencije Pomurje.

V prvem delu so se vprašanja gostom in razprava z udeleženci osredotočala na zeleno javno naročanje kot inštrument za spodbujanje trajnostnega turizma.

V drugem delu pa se je razprava razširila še na vidik prehoda iz linearnega v krožno gospodarstvo in potenciale slednjega v sektorju turizem, torej krožni turizem.

Kot izhodišča za obe okrogli mizi so bili predstavljeni štirje ključni elementi, ki jih potrebuje vsak turist v destinaciji, to so hrana, namestitev, mobilnost in atrakcija oziroma razlog potovanja. Na kakovost ponudbe teh ključnih elementov odločilno vplivajo štiri skupine deležnikov, to so turisti, turistično gospodarstvo (neposredni in posredni ponudniki blaga in storitev), javni sektor, vključno z občinami in nosilci odločanja in lokalno prebivalstvo, vključno z NVO. Pri vsem tem pa ne smemo spregledati virov, infrastrukture ali druge horizontalne podpore kot so energija, voda, odpadki, grajeno okolje, ljudje / skupnost, naravna in kulturna dediščina, informacije, komunikacija in poslovno okolje.

Gostje na okrogli mizi so bili:

  • Direktorat za turizem na MGRT, Irena Milinkovič
  • Ministrstvo za javno upravo, Tanja Bogataj
  • Slovenska turistično organizacijo, Petra Čad
  • Ministrstvo za okolje in prostor, Janja McKenzy Kreitmaier, UA – partnerstvo za krožno gospodarstvo
  • predstavnica SRIP trajnostni turizem, Snežana Škerbinc
  • koordinatorico SRIP za krožno gospodarstvo, Dragico Marinič
  • Zavod Tovarna trajnostnega turizma Goodplace, Jana Apih
  • Inštitut za krožno gospodarstvo WCYLE, Igor Kos

Pisana zasedba tako vabljenih gostov, kot udeležencev je prispevala k širšemu vpogledu tako razvoja turizma, kot zelenega javnega naročanja in krožnega gospodarstva. Prisotni so izmenjali izkušnje, se spoznali s različnimi evropskimi in nacionalnimi strateškimi dokumenti, novostmi Uredbe o zelenem naročanju, napovedanih razpisih in dobrih praksah.

Več informacij o vsebini okrogle mize najdete 1. del tukaj in 2. del tukaj.

Sestanek o predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o zaščiti živali 1/2

Dne 20.12.2017 so se predstavniki SOS in Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sestali na sestanku na temo predlaganih sprememb in dopolnitev Zakona o zaščiti živali.

Predstavniki SOS so izpostavili problematiko (financiranja) zavrženih psov in mačk zaradi že sedaj veljavnih določb Zakona o zaščiti živali, ki jih je moč na različne načine interpretirati in razlagati.

Z vidika občin je predvsem problematičen 31. člen glede kritja stroškov v zvezi z zapuščeno hišno živaljo. S predlagano spremembo 31. člena zakona ne bo več dovoljena usmrtitev zapuščenih živali po 30 dneh od dneva, ko je bila žival nameščena v zavetišče. Nadaljnje stroške oskrbe zapuščene živali pa krije imetnik zavetišča.

SOS ne nasprotuje spremembi glede neusmrtitve živali po 30 dneh, vendar mora predlog zakona jasno določati vir financiranja za oskrbo zapuščenih živali v zavetišču, za celotno obdobje bivanja v zavetišču.

Predstavniki uprave so pojasnili, da bo s spremembo člena občina financirala prvi mesec oziroma po novem 45 dni, nadaljnje stroške pa bo nosil imetnik zavetišča. Prav tako je bilo izpostavljeno, da naj bi ministrstvo pristojno za okolje predlagalo, da se z v zakonu določene definicije črtajo oziroma preoblikujejo tako, da bo zakon veljal tudi za tujerodne živali. Temu SOS nasprotuje, saj bi posledično bile občine dolžne zagotoviti zavetišča oziroma kriti stroške za oskrbo tudi za primere zapuščenih tujerodnih (prostoživečih) živali. Kot tudi je z vidika zaščite živali neprimerno, da se omogoči uvoz in držanje takih živali v domovih ljudi in izven naravnega bivalnega okolja.

Na podlagi sestanka je bilo med predstavniki Uprave in SOS dogovorjeno nadaljnjo sodelovanje na področju zaščite živali.

5. sestanek medresorske delovne skupine za reševanje prostorske problematike Romov 1/3

V sredo, 20.12. 2017 je potekal v prostorih Direktorata za prostor /MOP/ 5. sestanek Medresorske delovne skupine za reševanje prostorske problematike Romov, katere zunanja članica je tudi Skupnost občin Slovenije. Na sestanku so bili predstavljeni rezultati vprašalnika, na katerega so odgovarjale občine v zvezi s številnimi odprtimi vprašanji na področju prostorske problematike romskih skupnosti v občinah.  Prvi, še neuradni rezultati so pokazali  na zelo zanimivo sliko bivanjskih razmer romskih skupnosti v različnih delih Slovenije, ki pa zaenkrat še niso dokončni in potrjeni, zato bodo javnosti na razpolago kasneje. Na sestanku je bilo veliko govora tudi o evidencah na različnih področjih ukrepov za romske skupnosti, ki jih očitno zahtevajo in pričakujejo tako občine kot nekatera ministrstva, saj učinkov ukrepov brez njih ni mogoče meriti, niti preverjati. Prav tako pa na ta način lahko prihaja do neracionalne in ne- transparentne rabe javnih sredstev, tako na državni kot lokalni ravni, saj ni nikakršnih preverjanj, kako učinkovito so porabljena oz. kakšne učinke dajejo. Prav tako je bilo na sestanku dogovorjeno, da je nujno na enega od naslednjih sestankov povabiti predstavnike Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, saj veljavna socialna politika nima /že nekaj let ne/ pozitivnega vpliva na integracijo in avtonomnost romske skupnosti. Ob koncu sestanka so bili predstavljeni tudi številni mednarodni projekti na področju integracije romske skupnosti ter prav tako na področju bivanjskih razmer romskih skupnosti v različnih državah EU, v katerih pa Slovenija ne sodeluje!

Dosegljiva stanovanja 1/4

V ponedeljek, 18. decembra 2017, je v Ljubljani potekal posvet Dosegljiva stanovanja, ki sta ga v sodelovanju izvedla IPoP in SOS.

Seznanili smo se z delom Partnerstva za stanovanja v okviru Urbane agende za EU, ki akcijski načrt šele pripravlja, in izvajanjem Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 ter razpravljali o aktualnih vprašanjih na področju stanovanjske politike.

Črtomir Remec, s Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, je predstavil delo partnerstva. Partnerstvo za stanovanja se ukvarja z dosegljivimi stanovanji (affordable), saj države članice ugotavljajo, da je dostop do cenovnih dostopnih in trajnostnih stanovanj potreba vseh držav članic.

Partnerstvo za boljšo ureditev pripravlja smernice o državni pomoči in socialnih stanovanjih za izboljšanje pravne varnosti in jasnosti za javne in zasebne vlagatelje, za boljše financiranje prepoznava in izmenjuje dobre prakse o inovativnih finančnih modelih in za boljše znanje izdeluje orodja za oblikovanje politik za dostopna stanovanja.

Septembra 2018 bo eno od srečanj partnerstva potekalo v Sloveniji. Po tem srečanju je načrtovana objava akcijskega načrta partnerstva.

Vesna Dragan, z Ministrstva za okolje in prostor, je predstavila izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025, pri tem je izpostavila naslednja področja:

Mladi

– Pilotni projekt zagotovitve ponudbe cenovno ugodnih stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, več tukaj.

– Pilotni projekt za zagotavljanje stanovanj za stanovanjske skupnosti za mlade.

Starejši: pilotni projekt stanovanjske skupnosti za starejše in pilotni projekt odkupa stanovanja z doživljenjsko rento, več.

Druge ranljive skupine

– Shema za zagotavljanje stanovanjskih enot za deložirane posameznike in družine

– Deinstitucionalizacija (pilotni projekti za osebe s posebnimi potrebami)

– Namenske stanovanjske enote – bivalne enote

Javna služba za najemniško upravljanje

Namen vzpostavitve javne službe za najemniško posredovanje oziroma upravljanje je povečanje najemnega stanovanjskega fonda po ugodnejši najemni ceni od tržne in posledično povečanje dostopnosti do najemnih stanovanj, zlasti za mlade in mlade družine.

Stanovanjske zadruge

V tem okviru je MOP iniciral pilotni projekt stanovanjske zadruge, katerega namen je v pogojih neobstoječe tradicije in zakonske ureditve stanovanjskega zadružništva izpeljati projekt stanovanjske zadruge in pridobiti ustrezne izkušnje za zakonsko ureditev področja stanovanjskega zadružništva. Projekt pilotne SZ naj bi izvedla Stanovanjski sklad RS in Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana skupaj z izbrano pilotno SZ.

Ostale aktivnosti

– Aktivnosti na področju spreminjanja stanovanjske zakonodaje – pripravlja se nov stanovanjski zakon, torej spremembe, ki so predvidene po NSP in področje upravljanja. Osnutek naj bi bil objavljen v začetku naslednjega leta.

– Ministrstvo za okolje in prostor je v letu 2016 pripravilo Končno poročilo naloge »Opredelitev in določitev prednostnih območij za stanovanjsko oskrbo (PROSO)«. Več.

V nadaljevanju je potekala razprava, v kateri so prisotni v glavnem pozdravili inovativne pristope ministrstva in nacionalnega stanovanjskega sklada, hkrati pa izrazili skrb nad hitrostjo premikov naprej in obsegom sprememb.

Posvet je potekal v okviru Podpore izvajanju urbane politike in programa URBACT.

Koristne povezave

Partnerstvo za stanovanja UA: https://ec.europa.eu/futurium/en/housing 

Najem za mlade: http://www.stanovanjskisklad-rs.si/najem-za-mlade

Sobivamo: https://sobivamo.si/

PROSO: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/studije/PROSO_koncno_porocilo.pdf

Povzetek in podcast z dogodka FINANCING INNOVATIVE HOUSING SOLUTIONS: http://www.friendsofeurope.org/event/financing-innovative-housing-solutions

 

ZAKONODAJNE AKTIVNOSTI SOS

Uredba o plačah direktorjev v JS – dodatno pojasnilo 2/1

Glede na nekatera vprašanja, ki so bila zastavljena v zvezi z novo uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju objavlja Skupnost občin Slovenije naslednje pojasnilo Ministrstva za javno upravo:

  • Nova uredba se začne uporabljati 1. januarja 2018 (12. člen uredbe);
  • Da bi lahko pravilno uvrstili direktorje, katerih mandat je v teku, v plačni razred, je treba za vse direktorje preveriti izpolnjevanje kriterijev iz Priloge IV te uredbe na dan 1. november 2017 – 8. člen uredbe;
  • Potem ko je ugotovljeno, v kateri plačni razred se direktorji uvrstijo glede na izpolnjevanje kriterijev na dan 1. november 2017, se ta uvrstitev v plačni razred uporablja od 1. januarja 2018 – 8. člen uredbe;
  • Ne glede na plačni razred, v katerega bi direktorji bili uvrščeni, potem ko se preveri izpolnjevanje kriterijev na dan 1. november 2017, direktorji, ki bi bili uvrščeni v nižji plačni razred kot ga že imajo v času trajanja sedanjega mandata direktorja, ohranijo plačni razred, v katerega so uvrščeni sedaj (torej se jih ne uvrsti v nov plačni razred, ki bi sicer bil nižji) – 10. člen uredbe;
  • Direktorji, ki bodo s 1. januarjem 2018 na podlagi preverjanja izpolnjevanja kriterijev na dan 1. november 2017 uvrščeni v višji plačni razred, kot ga imajo že sedaj, se jim plača začne obračunavati in izplačevati v skladu s tem višjim plačnim razredom (uredba se namreč tudi za njih začne uporabljati s 1. januarjem 2018);
  • Direktorji, ki bodo s 1. januarjem 2018 na podlagi preverjanja izpolnjevanja kriterijev na dan 1. november 2017 uvrščeni v isti plačni razred, kot ga imajo že sedaj, se jim plača še naprej obračunava in izplačuje v skladu z obstoječim plačnim razredom, saj je ta tudi glede na novo uredbo ostal isti.

Zgoraj navedeno je ključno za pravilno uvrstitev sedanjih direktorjev v plačne razrede na podlagi nove uredbe, in sicer s 1. januarjem 2018 (takrat se izvede prva uvrstitev po novem in takrat se začne tudi uporabljati nova uredba (8. in 12. člen uredbe).

Sicer pa (če odmislimo prehodni režim, ki je ključen za pravilno uvrstitev direktorjev, katerih mandat je v teku), se na novo imenovani direktorji, torej tisti, ki bodo nastopili mandat po 1.1.2018, v plačne razrede uvrščajo na podlagi preverjanja kriterijev, in sicer na prvi dan preteklega meseca pred nastopom mandata direktorja (drugi odstavek 5. člena uredbe). Na podlagi tretjega odstavka 5. člena uredbe morebitna sprememba vrednosti kriterijev v času trajanja mandata direktorja na uvrstitev direktorja v plačni razred nima vpliva (npr. če je eden izmed kriterijev število prebivalcev ali pa npr. število uporabnikov in se število prebivalcev oziroma število uporabnikov v času trajanja mandata bodisi poveča bodisi zmanjša, to dejstvo ne more povzročiti, da bi se v času trajanja mandata plačni razred direktorja spremenil (bodisi navzgor ali navzdol) – plačni razred direktorja je torej ves čas trajanja mandata isti.

Ob tem vas Skupnost občin Slovenije obvešča, da je bil v Uradnem listu RS, št. 74/2017 z dne 20.12.2017 objavljen Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov (veljavnost od 1.1.2018).

Dodatna pojasnila MOP glede Odlokov o odmeri NUSZ 2/2

Ministrstvo za okolje in prostor je podalo pojasnila na dopis Skupnosti občin Slovenije glede uporabe predpisov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: NUSZ), vprašanja katere so tiste občine, ki nimajo ustreznih pravnih podlag za odmero NUSZ, kam se lahko občine obrnejo za dodatna pojasnila ter kako naj ravnajo pri pripravi določil novih odlokov o NUSZ, saj je osnova za ta določila povzeta po Zakonu o graditvi objektov, ki pa ga bo nadomestil Gradbeni zakon.

Celotni dopis ministrstva prilagamo tukaj.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju – medresorsko usklajevanje 2/3

Obveščamo vas, da je v medresorski obravnavi Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju.

Predlog zakona jasno oblikuje definicijo pojma »mladi« tako, da bo starostna razmejitev nedvoumna, pojem »strukturirani dialog« pa se tudi v definiciji uvrsti na mednarodno raven. V besedilo zakona se je dodatno uvrstilo pojme »mladinsko delo« in »sooblikovanje mladinske politike« ter »nacionalna agencija«. V zakonu se je oblikovalo pogoje za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu v mladinskem sektorju tako, da v zvezi z njimi ne bo potrebna dodatna interpretacija in smiselno enako velja za vse statusne oblike organizacij, ki lahko za ta status zaprosijo, pri čemer je vodilo relevantna zakonodaja o društvih in o nevladnih organizacijah. Zakon usklajuje posredovanje osebnih podatkov v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu v mladinskem sektorju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

-Na način podelitve javnega pooblastila se ureja izvajanje programov Evropske Unije na področju mladine za prihodnje finančne perspektive, vzpostavlja pa tudi inštitut mladinske infrastrukture, kot rešitve zagotavljanja prostorskih pogojev delovanja organizacij v mladinskem sektorju ob sodelovanju države in lokalnih skupnosti.

Vljudno vas naprošamo, da nam vaše pripombe in predloge za izboljšavo posredujete na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si, najkasneje do 22.12.2017.

Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o športu 2/4

Na spletni strani E-demokracija smo zasledili predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o športu, v katerega se dodaja 5.a člen. V novem členu je opredeljen teden športa. Predlog dopolnitve zakona konkretizira uresničevanja javnega interesa in določa, da morajo država in lokalne skupnosti organizirati Teden športa z namenom spodbujanja športne in gibalne dejavnosti na nacionalni in lokalni ravni. Glavni cilj dopolnitve zakona je spodbuditi najširši krog prebivalcev k redni telesni dejavnosti, zato je obveznost naložena tako državi kot lokalnim skupnostim, z namenom, da se bodo aktivnosti organizirale na nacionalni ravni in tudi v vseh lokalnih okoljih ter na ta način dosegle najširši krog prebivalcev.

V Tednu športa se bo primerjalno s Tednom požarne varnosti, ki je določen v Zakonu o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo) ter Tednom solidarnosti in Tednom Rdečega križa, ki sta določena v Zakonu o Rdečem križu Slovenije (Uradni list RS, št. 7/93 in 79/10) določilo obvezno plačilo prispevka za opravljeno poštne storitve in storitve v potniškem prometu. Prispevek se bo zbiral v korist Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS-ZŠZ) za športne in gibalne dejavnosti otrok iz socialno ogroženih družin, za štipendije športnikov in za izobraževanje športnikov. OKS-ZŠZ je v skladu s 41. členom Zakona o športu določen kot krovna športna organizacija v Republiki Sloveniji in povezuje vse nacionalne in občinske športne zveze ter druge športne organizacije.

Za zagotavljanje transparentnosti nad dodeljevanjem javnih sredstev in enakih možnosti konkuriranja na zbrana sredstva je določeno, da mora OKS-ZŠZ zbrana sredstva razdeliti z javnim razpisom.

Celoten predlog si lahko preberete na tej povezavi

Vaše pripombe in predloge nam posredujte na naslov miha.mohor@skupnostobcin.si najkasneje do petka 29. decembra. 

Predlog zakona o prepovedi izvršb nad standardnim stanovanjem 2/6

V Državnem zboru se nahaja Predlog zakona o prepovedi izvršb nad standardnim stanovanjem, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslanca (prvopodpisani Janko Veber).

Predlog zakona določa pravila o zaščiti standardnega stanovanja pred vsemi oblikami finančnih izterjav, izvršb ali rubežev. Prepoveduje nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine, saj določa, da je šele po predhodni neuspeli izterjavi na denarna sredstva in vrednostne papirje mogoče začeti izvršbo na nepremičnine, ki so vrednostno sorazmerne z višino izkazane terjatve upnika.

Celotno besedilo zakona najdete na tej povezavi.

Mnenje k predlogu zakona nam lahko posredujete do srede, 3.1.2018 na naslov alja.babic@skupnostobcin.si.

Predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic vremenske ujme med 11. in 12. decembrom 2017 2/7

Skupnost občin Slovenije vas obvešča, da je skupina poslank in poslancev Državnemu zboru predložila predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic vremenske ujme med 11. in 12. decembrom 2017, besedilo katerega najdete TUKAJ.

Vaše predloge in pripombe na besedilo zakona nam lahko posredujete najkasneje do petka, 12. 1. 2018 na naslov info@skupnostobcin.si.

 

Predlog zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti 2/8

Skupnost občin Slovenije vas obvešča, da je Vlada Državnemu zboru predložila v obravnavo Predlog zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

Besedilo najdete na tej povezavi. (dodatno: korelacijska tabela, izjava o skladnosti)

Vljudno vas naprošamo za stališče na predlog besedila najkasneje do petka, 12. 1. 2018 na naslov ursa.rupar@skupnostobcin.si.

Predlog Zakona o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture 2/9

S strani Državnega zbora smo v pregled prejeli Predlog Zakona o Predloga zakona o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture. Predlog zakona je pripravljen v sklopu nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin.

Zakon o evidentiranju javne cestne in železniške infrastrukture.

Vaše pripombe in predloge nam posredujte najkasneje do petka, 12. januarja 2018 na naslov miha.mohor@skupnostobcin.si.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih 2/11

Obveščamo vas, da je MKGP v javno obravnavo posredovalo osnutek besedila Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih.

Uredba o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 3/17 – v nadaljevanju: Uredba) določa namen, predmet in višino podpore, upravičence, pogoje za pridobitev podpore, obveznosti po izplačilu podpore, postopek in sankcije za neizpolnitev obveznosti za ukrep odpravljanja zaraščanja na kmetijskih zemljiščih.

Predmet podpore je delno povračilo stroškov, nastalih pri izvedbi agromelioracijskih del: krčitev grmovja in dreves, izravnava zemljišča ter odstranitev kamenja. Najmanjša strnjena površina, za katero se dodeli podpora, je 0,3 ha.

Ministrstvo predlaga naslednji spremembi Uredbe:

-Najmanjša strnjena površina iz 5. točke 5. člena Uredbe oziroma najmanjša površina v eni vlogi, za katero se dodeli pomoč, ostane nespremenjena 0,3 ha, vendar je ta površina lahko sestavljena iz več manjših fizično ločenih površin, pri čemer posamezna zaraščena površina ne sme biti manjša od 0,1 ha.

-Pri zemljiščih, ki so upravičena do podpore, se poleg zemljišč, opredeljenih z vrsto dejanske rabe 1410 – zemljišče v zaraščanju in 1500 – drevesa in grmičevje dodajo zemljišča, ki so v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč opredeljena z vrsto dejanske rabe 2000 – gozd. Pri odpravi zaraščanja na teh zemljiščih, ki so po namenski rabi kmetijsko zemljišče, v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč pa so opredeljena z vrsto dejanske rabe 2000 – gozd, je treba v skladu z določbami Zakona o gozdovih priložiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije.

Besedilo osnutka najdete TUKAJ.

Vaše pripombe in predloge nam lahko posredujete najkasneje do 18. 1. 2018 na naslov ursa.rupar@skupnostobcin.si.

Predlog zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu 2/12

Skupnost občin Slovenije obvešča, da je skupina poslank in poslancev Državnemu zboru RS predložila predlog zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu. Besedilo si lahko preberete TUKAJ.

Vaše pripombe nam lahko posredujete najkasneje do petka, 19. 1. 2018 na naslov ursa.rupar@skupnostobcin.si.

 

POVPRAŠEVANJE SOS

Gradnja komunalne infrastrukture in polaganje optike 3/1

Skupnost občin Slovenije je prejela prošnjo po posredovanju naslednjega povpraševanja občinam članicam. Občina bo na večjem območju gradila komunalno infrastrukturo, v okviru katere so operaterji oziroma ponudniki telekomunikacijskih storitev izrazili interes za položitev optike po/v občinskih cestah.

V zvezi z navedenim občine članice vljudno prosimo za naslednje podatke:

  1. v kolikor ste v vaši občini v okviru izgradnje komunalne infrastrukture polagali tudi optiko, ali ste v takem primeru z operaterji sklepali služnostne pogodbe ter ali je bila vrednost določena na m’ ali m² in za kolikšno širino, gledano z vidika časa gradnje in vidika upravljanja oziroma uporabe infrastrukture;
  2. kakšno je bilo nadomestilo za služnost;
  3. v kolikor sta bila ponudnika oziroma interesenta za vgradnjo optike dva, ali se je strošek služnosti delil;
  4. ali ste cev za optiko vgrajevali sami in jo sedaj oddajate v najem;
  5. ali ste morda situacijo reševali na kakšen drugačen način.

Odgovore na povpraševanje nam prosimo posredujte do petka, 5.1.2018 na naslov alja.babic@skupnostobcin.si.

DOGODKI SOS

9.1. / 1. Sestanek občin za IoT 4/1

Na Skupnosti občin Slovenije smo v sklopu projektne pisarne PROPI oblikovali projektno idejo o sestavi konzorcija slovenskih občin na področju uvajanja IoT rešitev v občinske ekosisteme. Osnovni namen konzorcija je sooblikovanje projektnih predlogov zaskupno prijavo na načrtovanem razpisu Ministrstva za javno upravo (MJU) na področju IoT rešitev, ki ga le-ta načrtuje pomladi 2018. Pripravili smo predstavitev ozadja in koncept projekta IoT SLO, s katerim smo seznanili vse občine in jih povabili k izrazu interesa. Vse občine in njihove GJS, ki so interes izrazile s tem, ko so z izpolnitvijo vprašalnika odgovorile na nekatera vprašanja o stanju, željah in potrebah in zapisale svoje kontaktne podatke, smo povabili na 1. srečanje, ki bo 9. januarja 2018. 

Pobuda je bila predstavljena tudi na 9. konferenci Informatika v javni upravi – IJU 2017, ki je potekala 4. in 5. decembra na Brdu pri Kranju.

V kolikor ste vabilo k sodelovanju in oddaji predhodnega interesa spregledali in želite sodelovati, čim prej izpolnite anketo: https://www.1ka.si/a/143955.

23.1. / Aktualna praksa Državne revizijske komisije 4/2

Odločitve Državne revizijske komisije kot edinega neodvisnega organa presoje zakonitosti naročnikovega ravnanja imajo pomembno vlogo pri izvajanju postopkov oddaje javnega naročila. Uporaba in tolmačenje nekaterih institutov ZJN-3 so se v času izvajanja zakona preko pravne prakse izoblikovali, obstoječa pravna praksa Državne revizijske komisije in sodna praksa Sodišča EU pa pripomorejo k lažjemu razumevanju in uporabi zakonov, s področja javnega naročanja.

Skupnost občin Slovenije vabi na seminar, kjer bo predstavljena aktualna praksa Državne revizijske komisije, in bo potekal v torek, 23. januarja 2018 s pričetkom ob 10.00 uri v dvorani Horus Austria Trend Hotela Ljubljana, Dunajska cesta 154, Ljubljana.

Vabilo s programom najdete TUKAJ.

14.3. / Novosti v postopkih pravnega varstva po pravni praksi DKOM in noveli ZPVPJN-B , s predstavitvijo Uredbe o zelenem javnem naročanju 4/3

Dne 26.11.2017 je pričela veljati novela ZPVPJN-B, ki vnaša novosti v postopku pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil. Na seminarju bodo predstavljene vse spremembe, ki so nastale s sprejemom ZPVPJN-B, hkrati pa bo poudarek na pravni praksi Državne revizijske komisije, ki se v zadnjem času glede tolmačenja nekaterih institutov ZPVPJN spreminja.

Pomembno področje, ki ga ureja procesni zakon in materialni zakon (ZJN-3) so prekrški, ki bodo predstavljeni na seminarju in sicer s praktičnimi prikazi, katere okoliščine v praksi dejansko predstavljajo prekršek.

S 1.1.2018 prične veljati nova Uredba o zelenem javnem naročanju. Na seminarju bodo izpostavljene tiste spremembe, ki vplivajo na izvajanje postopkov oddaje javnih naročil občin.

Seminar bo potekal v sredo, 14. marca 2018, s pričetkom ob 10.00 uri v prostorih Austria Trend Hotela Ljubljana, Dunajska cesta 154, Ljubljana.

Vabilo s programom najdete TUKAJ.

DOGODKI DRUGIH

23.1./ Statistični dan 2018: MOČ PODATKOV 5/1

Statistični urad RS vas vabi na tradicionalni statistični dan, ki se bo odvijal v torek, 23. 1. 2018, v Kongresnem centru Brdo na Brdu pri Kranju.

Tema letošnjega dogodka bo MOČ PODATKOV in bo potekal v dveh sklopih:

  1. Predstavitve: Živimo s podatki
  2. Okrogla miza: Moč podatkov

Udeležba je brezplačna. Prijave sprejemajo do 16. januarja 2018 prek prijavnega obrazca: http://vpr.stat.si/statdan2018?code=21469c&ai=202

Več o temi posveta lahko preberete na povezavi http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7129

Dogodek bo trajal približno od 10. do 16. ure. Podrobnejši program bodo objavili kmalu in ga vsem prijavljenim poslali tudi po e-pošti.

Za dodatna vprašanja so vam na voljo na e-naslovu stat-d.surs@gov.si.

Koledar dogodkov eTurizem 5/2

Zaradi večje in boljše informiranosti smo se na sestanku, ki je bil 6. septembra 2017 (SURS, Skupnost občin Slovenije, MGRT, AJPES) dogovorili, da v zvezi s predstavitvami, ki se tičejo novega načina poročanja in Registra nastanitvenih obratov pripravimo koledarček predstavitev in ga objavimo na spletni strani skupnosti občin Slovenije:  Koledar dogodkov eTurizem.

VLADA RS

161. redna seja Vlade RS 6/1

Predloga zakonov o postopkih za podeljevanje koncesij in o javno-zasebnem partnerstvu

Vlada je določila besedilo predloga zakona o postopkih za podeljevanje koncesij in besedilo predloga zakona o javno-zasebnem partnerstvu. S predlogom novega zakona o postopkih za podeljevanje koncesij v slovenski pravni red prenašamo evropsko direktivo 2014/23/EU in enotno urejamo postopke za podeljevanje koncesij. Ker so bili ti postopki v veliki meri že urejeni v zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, se ta vsebina iz njega zdaj umika, zakon pa se nadomešča z novim zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.

Predlog zakona o postopkih za podeljevanje koncesij določa predvsem pravila glede postopkov podeljevanja koncesij za gradnje in koncesij za storitve, kot so opredeljene v direktivi 2014/23/EU. Predlog poleg tega podrobneje ureja tudi koncesijsko pogodbo, njene spremembe in prenehanje ter pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij.

V predlogu je tako določeno, da je koncedent lahko zgolj država ali samoupravna lokalna skupnost, kot to že zdaj določa zakon, ki ureja gospodarske javne službe. Predvidena sta dva načina podelitve koncesije – praviloma se jo podeli na podlagi predhodno izvedenega konkurenčnega postopka, izjemoma pa lahko tudi z neposredno sklenitvijo koncesijske pogodbe, če koncesionar izpolnjuje v zakonu predpisane pogoje.

Trajanje koncesije je omejeno, določi pa ga koncedent glede na zahtevane gradnje oz. storitve. Koncesije, daljše od pet let, lahko trajajo tako dolgo, da se ne preseže obdobja, v katerem koncesionar upravičeno pričakuje povrnitev vseh naložb (začetnih in naknadnih) ob upoštevanju primernega dobička.

V predlogu določena pravila, ki se uporabljajo za postopke za podeljevanje koncesij, se nanašajo na sporočanje, vrste, oblike in način objave obvestil, roke, način ugotavljanja sposobnosti gospodarskih subjektov, ki kandidirajo v postopku za izbiro koncesionarja, način izbire koncesionarja, sprejem odločitve ter obveščanje ponudnikov.

Predlog novega zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki bo nadomestil trenutno veljavnega, ureja zgolj javno-zasebna partnerstva na področju infrastrukturnih projektov.

 

Novela Zakona o lokalni samoupravi

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi.

Glavne spremembe obstoječega Zakona o lokalni samoupravi so naslednje:

  • odprava neustavnosti glede možnosti pridobitve lastnosti reprezentativnosti združenja,
  • krepitev vloge ožjih delov občin s širitvijo nabora nalog, ki jih na svete ožjih delov lahko prenesejo občine (S prenosom nalog na ožje dele občin je v večji meri možna vključitev ljudi za reševanje zadev, ki se nanašajo na njihovo neposredno okolje. Pri tem hkrati ožji del občine dobi poudarjeno vlogo kot oblika sodelovanja prebivalcev pri urejanju lokalnih zadev. Ožji deli občin s to rešitvijo tako kot doslej ne morejo izvajati oblastne naloge občine.),
  • poenostavitev vzpostavitve zveze občin kot institucionalne oblike medobčinskega sodelovanja, ki je pravna oseba javnega prava, na katero lahko občine prenesejo izvajanje nalog iz svoje pristojnosti, tudi del regulatornih pristojnosti,
  • dajanje podpore zahtevi za razpis referenduma tudi preko e-uprave, ko je določen dajanja podpore na način osebnega podpisovanja,
  • ureditev participativnega proračuna kot oblike sodelovanja prebivalcev (spodbuda za participativni proračun, ki je inovativna oblika demokratičnega soupravljanja, ki v postopek odločanja o dodelitvi javnih sredstev vključuje tudi državljane.),
  • poenostavitev načina določanja vodje medobčinskega pravobranilstva in uskladitev vsebine ZLS z Zakonom o državnem odvetništvu,
  • širitev nadzorne funkcije nadzornega odbora iz pristojnosti za nadzor razpolaganja s premoženjem tudi na upravljanje in najemanje le-tega in s tem uskladitev z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

 

Predlog Zakona o  spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu na novo opredeljuje pomene izrazov socialna ekonomija, socialno podjetništvo in socialno podjetje ter daje možnost pridobitve statusa socialnega podjetja tudi invalidskih podjetjem in zaposlitvenim centrom kot subjektom socialne ekonomije, s čemer se sledi privzeti praksi Evropske komisije.

Razveljavi se uredba, ki določa dejavnosti socialnega podjetništva in omogoča izvajanje socialnega podjetništva na vseh področjih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, ukinja se možnost izplačila dobička ter omejitve plač, na novo pa se uvaja uredba za spremljanje družbenih učinkov.

Novela zakona odpravlja tip A in B socialnih podjetij ter poenostavlja poročanje in ohranjanja statusa socialnih podjetij ter vodenje evidence socialnih podjetij.

Svet za socialno podjetništvo se širi v svet za socialno ekonomijo, hkrati pa se strategija razvoja socialnega podjetništva spreminja v strategijo razvoja socialne ekonomije, ki postaja 10-letna.

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali  

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZŽ).

V predlogu gre za manjše uskladitve nacionalne zakonodaje z Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene, s katerimi se želi doseči večja jasnost in transparentnost določb, ki urejajo področje uporabe živali v znanstvene namene.

Predlog dodatno ureja področje skrbi za zapuščene živali. Eden izmed ključnih načinov zmanjševanja števila zapuščenih žival je uveljavljanje odgovornega lastništva hišnih živali. Označevanje hišnih živali je eden izmed osnovnih korakov k odgovornemu lastništvu živali, zato predlog spremembe vpeljuje označevanje mačk z mikročipi in uvaja označevanje pasjih mladičev, ki se skotijo v Republiki Sloveniji, že v leglu. Slednja določba je namenjena tudi omejevanju preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi.

Ker se je v zadnjih desetih letih stanje na področju zapuščenih psov izboljšalo, prav tako je v javnem interesu dvig standardov na področju dobrobiti hišnih živali in ker v zadnji treh letih zavetišča niso poročala o težavah zaradi prenaseljenosti, se spreminja določba glede usmrtitve zdravih živali v zavetiščih. Veljavna ureditev namreč dopušča usmrtitev zdrave zapuščene živali po preteku 30 dni od namestitve v zavetišče, če živali ni bilo mogoče oddati novemu lastniku, predlog pa določa, da usmrtitev zdravih živali ni več mogoča in prav tako natančneje določa nosilce stroškov za oskrbo zapuščenih živali.

S predlogom se natančneje ureja področje postopkov v zvezi z nevarnimi psi. Predlog jasneje določa, da se za psa, ki je nevaren, izda odločba v upravnem postopku.

 

Resolucija o družinski politiki 2018-2028 »Vsem družinam prijazna družba«

Resolucija o družinski politiki je strateški dokument, ki za obdobje od 2018 do 2028 določa cilje ter ukrepe na področju družinske politike.

V resoluciji je opredeljeno širše področje družinske politike in usmeritev razvoja družinske politike. Družinska politika je v okviru predloga resolucije prepoznana kot samostojna politika in ne več kot del socialne politike. Je pa še vedno neločljivo povezana z drugimi politikami.

Namen predloga resolucije je predstaviti stanje na širšem področju družinske politike, opredeliti temeljne cilje in ukrepe na področju družinske politike v obdobju od 2018 do 2028 ter določiti kazalnike za njihovo spremljanje. Cilj družinske politike v Sloveniji je predvsem skrb za kakovost življenja družin (še posebej kakovost življenja otrok) ter njihovo varstvo in zaščito. Ob tem je za demografsko politiko pomembno tudi število rojstev v državi, zato družinska politika hkrati zasleduje tudi cilj vzpostavitve spodbudnega okolja za odločanje za otroke. Za dosego tega cilja je pomembna ugodna širša družbena situacija (ugodne razmere na trgu dela, široka dostopnost stanovanj ipd.), ki pri ljudeh sproža občutek varnosti in stabilnosti ter družinam prijazna družinska politika, ki promovira ukrepe za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Raziskave ter primeri iz tujine kažejo, da so ti ukrepi praktično edini, kjer je zaznati blag pozitiven vpliv na odločanje za otroke, zato resolucija temu področju namenja posebno pozornost.

Predlog resolucije opredeljuje naslednje temeljne cilje:

  • izboljšati kakovosti družinskega življenje s poudarkom na visoki ravni kakovosti življenja otrok,
  • zagotavljanje varstva in zaščite družin ter posameznih družinskih članov, posebej otrok,
  • ustvarjanje pogojev, ki bodo spodbudno vplivali na odločanje za družino.

 

Uredba o metodologiji za določitev razvitosti občin

Vlada je izdala uredbo o metodologiji za določitev razvitosti občin. Na podlagi te uredbe bodo koeficienti razvitosti občin določeni za leti 2018 in 2019.

Zakon o financiranju občin določa, da mora ministrstvo za finance kot merilo za sofinanciranje investicij občin določiti koeficient razvitost občin. To naredi na podlagi metodologije, ki jo z sprejeto uredbo določi vlada.

Razvitost posamezne občine se izračuna ob upoštevanju kazalnikov, ki jih določa zakon o financiranju občin, uredba pa določa, iz katerega leta se upoštevajo kazalniki, način standardizacije kazalnikov in način izračuna koeficienta razvitosti občine.

Koeficient povprečne razvitosti občin v državi je 1,00. Na podlagi te uredbe bodo koeficienti razvitosti občin določeni za leti 2018 in 2019. Za novo občino, za katero podatki o kazalnikih ne obstajajo je določeno, da se koeficient razvitosti določi v višini, kot je določen za prejšnjo občino, iz katere je nova občina nastala.

 

Uredba o določitvi centrov za socialno delo

Vlada je sprejela Uredbo o določitvi centrov za socialno delo, njihovega sedeža in teritorialne pristojnosti ter določitvi enot centrov za socialne delo in njihovega območnega delovanja, ki je nastala na podlagi Zakona o socialnem varstvu (ZSV-H) in je del projekta Reorganizacije centrov za socialno delo.

Na podlagi ZSV-H bo izpeljano organizacijsko prestrukturiranje centrov za socialno delo kot del reorganizacije centrov za socialno delo. Sama reorganizacija centrov za socialno delo vključuje tri med seboj povezane projekte:

  • spremembo oziroma poenostavitev postopkov uveljavljanja pravic iz javnih sredstev z uvedbo informativnega izračuna,
  • uvajanje socialne aktivacije kot novega pristopa pri delu s prejemniki socialnih transferjev v socialnem varstvu in
  • novo organizacijsko strukturo centrov za socialno delo.

Namesto sedanjih 62 centrov za socialno delo se predvideva ustanovitev 16 centrov za socialno delo, ki bodo pokrivali večji teritorij. Spojitev več centrov za socialno delo v večji center za socialno delo, ki bo krajevno pristojen na območju vseh spojenih centrov za socialno delo, bo omogočila kadrovsko raznolikost in različne strokovne profile. Novoustanovljeni centri za socialno delo se bodo v pravnem prometu šteli kot univerzalni pravni nasledniki spojenih centrov za socialno delo, zato bodo z dnem vpisa spojitve centrov za socialno delo v sodni register prevzeli delo od centrov za socialno delo, ki se bodo spojili, vse javne uslužbence, premoženje, sredstva, opremo, pravice in obveznosti.

Centri za socialno delo bodo poleg delovanja na sedežu lahko poslovali tudi zunaj sedeža, in sicer na enotah. Enote bodo poslovale v krajih, kjer imajo sedež zdajšnji centri za socialno delo, tako da bo vzpostavljenih 62 enot centrov za socialno delo.

 

Pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov nad 26 plačnim razredom

Vlada se je seznanila z Informacijo o pogajanjih z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov nad 26. plačnim razredom in predlogom Aneksa št. 12 h Kolektivni pogodbi za javni sektor.

Vlada nalaga ministrstvu za javno upravo, da v primeru, da bodo v skladu z 42. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) izpolnjeni pogoji za uveljavitev Aneksa št. 12 h Kolektivni pogodbi za javni sektor, predloži vladi v obravnavo predloge drugih aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti, upoštevaje sklep vlade iz  30. 11. 2017.

Na seji pogajalske komisije, 18.12.2017, je bilo ugotovljeno, da tudi v novem krogu pogajanj o odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom pri štirih (od skupno 11-tih) aneksih k kolektivnim pogodbah dejavnosti ni bilo dosežene vsebinske uskladitve oziroma parafiranja teh aneksov. Prav tako ni prišlo do parafiranja Aneksa št. 12 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS), s katerimi naj bi odpravili anomalije pri vrednotenju orientacijskih delovnih mest. Vsebinsko usklajenih oziroma že parafiranih je torej sedem aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti, in sicer gre za dejavnost kmetijstva, gozdarstva, okolja in prostora, kulture, vzgoje in izobraževanja, obvezne socialne varnosti ter za protokolarne storitve Brdo. Do uskladitve ni prišlo pri kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, zdravstvu in socialnem varstvu, zdravstveni negi ter znanosti in raziskovanju.

Finančni učinek Predloga Aneksa št. 12 h KPJS znaša 2 mio € in je skladen z učinkom, s katerim se je vlada že seznanila (30. 11. 2017).

Zaradi jasnega namena vlade, da se anomalije odpravijo tudi pri drugih in ne le pri orientacijskih delovnih mestih, vlada nalaga ministrstvu za javno upravo, da v primeru uveljavitve Aneksa št. 12 h KPJS naknadno predloži vladi v obravnavo tudi druge predloge aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti z namenom, da vlada pooblasti pristojne ministre za podpis teh aneksov.

 

Poročilo o popravljalnih ukrepih glede financiranja primerne porabe občin v letih 2014 in 2015

Vlada je sprejela Poročilo o popravljalnih ukrepih Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za finance v zvezi z revizijskim poročilom Računskega sodišča Republike Slovenije glede financiranja primerne porabe občin v letih 2014 in 2015 in ga pošilja Računskemu sodišču Republike Slovenije.

Računsko sodišče RS je 13. 6. 2017 izdalo Revizijsko poročilo o financiranju primerne porabe občin v letih 2014 in 2015, v katerem je revidiralo učinkovitost poslovanja Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za finance in Ministrstva za javno upravo, ki je pristojno za lokalno samoupravo, v delu, ki se nanaša na financiranje primerne porabe občin v letih 2014 in 2015.

Ministrstvo za javno upravo je v odzivnem poročilu 24. 8. 2017 poudarilo, da je sledilo revizijskim ugotovitvam Računskega sodišča v delu, ki se nanaša na pripravo sprememb predpisov, s katerimi bo jasno določeno, katere so tiste naloge občin, katerih stroški se upoštevajo pri ugotovitvi primerne porabe občin.

Nabor teh nalog določajo trije predpisi, ki so si v neposrednem hierarhičnem razmerju, Zakon o financiranju občin  (ZUUJFO; ZFO-1), Uredba o metodologiji za izračun povprečnine za financiranje občinskih nalog in Pravilnik o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za izračun povprečnih stroškov za financiranje nalog občin.

S Poročilom o popravljalnih ukrepih Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za finance v zvezi z revizijskim poročilom Računskega sodišča Republike Slovenije glede financiranja primerne porabe občin v letih 2014 in 2015 se revidirani organi odzivajo na zahtevo Računskega sodišča po poročanju o izvedenih popravljalnih ukrepih.

 

Sprememba Slovenske strategije pametne specializacije (S4)

Vlada je sprejela spremembo Slovenske strategije pametne specializacije (S4), ki določa, da je tudi področje uporabe S4 trajnostni turizem upravičeno do sofinanciranja raziskav, razvoja in inovacij iz naslova kohezijskih sredstev.

S4 predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc, ter na katerih ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih. Poleg sodelovanja med gospodarstvom, raziskovalno sfero in državo preko Strateško razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP) opredeljuje razvojne prioritete, to je 3 prednostne stebre in 9 področij uporabe, med katerimi je tudi trajnostni turizem.

Vlada trajnostni turizem prepoznava kot strateško pomembnega, zato je vztrajala pri njegovi vključitvi v S4. Na tej osnovi je poleg vzpostavitve npr. Kompetenčnega centra za razvoj kadrov prišlo tudi do vzpostavitve SRIP Trajnostni turizem (SRIPT), ki povezuje 11 institucij znanja in 35 dinamičnih podjetij. V tem okviru se turistični deležniki povezujejo tudi na področjih, ki neposredno zadevajo raziskave, razvoj in inovacije. Pripravljajo tudi skupne projekte na primer na področju digitalizacije v turizmu ali energetske učinkovitosti turističnih objektov. SRIPT je dinamično partnerstvo, ki aktivno deluje tudi v mednarodnem merilu. Doseglo je vključitev področja »Digitalizacije in varnosti v turizmu« v EU tematsko platformo za industrijsko modernizacijo.

Za razliko od ostalih področij, je bilo do današnje spremembe to področje upravičeno zgolj do sredstev iz naslova posebnega svežnja ukrepov. Glede na izkazano vlogo trajnostnega turizma na področju inovacij je vlade sprejela odločitev, da se temu področju omogoči dostop do sredstev tematskega cilja 1 Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020 – Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, kar pomeni, da bodo javni razpisi s tega področja po novem enakopravno podpirali tudi tehnološke in netehnološke inovacije s področja trajnostnega turizma.

 

Sprememba Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja

Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

Uredba določa upravičene stroške, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in so lahko vključeni v ceno storitev javne službe. Za javno službo oskrbe s pitno vodo je vodarina, kot del cene, ki vključuje stroške opravljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, določena v 16. členu uredbe. Prehodna določba v uredbi določa rok, od katerega se stroški vodnih izgub upoštevajo v ceni vodarine do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.

Za izračun kazalnika, kot razmerja med celotnimi letnimi izgubami in neizogibnimi letnimi izgubami, je treba imeti zbrane različne podatke, ki morajo zagotavljati zadostno raven natančnosti in zanesljivosti, ter tudi podatke o povprečnem operativnem tlaku v metrih, ki v dosedanje poročevalske obveznosti še niso bili vključeni, v praksi ni mogoče preverjati upravičenih stroškov za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub. Tako je za zagotovitev izvedljivosti predpisanih zahtev v praksi smiselno prehodni rok podaljšati, do 31. 12. 2019.

 

Dopolnitev Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode

Vlada je izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.

Z dopolnitvijo se podaljša uporaba veljavnih območij poselitve iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017), in sicer do določitve aglomeracij, ki bodo določene v novem Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.  S to  dopolnitvijo so bo omogočilo izvajanje zahtev uredbe v praksi tudi v obdobju do uskladitve in določitve noveliranih aglomeracij ter do sprejema novega operativnega programa za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

 

Uredba o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah

Vlada je izdala Uredbo o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah. Uredba, skladno z Zakonom o dimnikarskih storitvah, določa vsebino, način, pogoje in pogostost izvajanja dimnikarskih storitev pregledov in čiščenja malih kurilnih naprav in dimovodnih ter prezračevalnih naprav ter meritev emisij snovi z dimnimi plini in pregledovanja pomožnih naprav zaradi zagotavljanja kakovosti zraka, požarne varnosti, varstva zdravja in življenja ljudi in racionalne rabe goriv ter razmejitev izvajanja nadzora inšpekcij.

V Uredbi so vključene tudi zahteve za vodenje evidenc izvajanja dimnikarskih storitev, opredeljena pa je tudi oskrba malih kurilnih naprav s pripadajočimi napravami in prostori, ki so povezani z obratovanjem male kurilne naprave. Oskrba zajema male kurilne naprave, dimovodne naprave, povezovalne dimovode, opremo dimovodnih naprav, prezračevalne naprave, pomožne naprave, prostore z malimi kurilnimi napravami in z njimi povezane prostore.

 

Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-F)

Vlada je sprejela mnenje k Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-F) in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Predlog zakona dopolnjuje veljavno ureditev dostopa do informacij javnega značaja tako, da določa, da je (ne glede na določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek), v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo, stranka postopka samo prosilec, kadar je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

Namen ZDIJZ -F je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov javnega sektorja ter uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Za zagotavljanje pravice dostopa do informacij je pomembno, da so postopki po ZDIJZ za prosilce enostavni in relativno hitri. V skladu z navedenim, zakonodaja predpisuje rok 20 delovnih dni v katerem morajo zavezanci odločiti o vlogi. Prav tako je pomembno, da prosilcev ne zadane plačilo prekomernih stroškov, saj je dostop do informacij temeljna pravica. V skladu z zakonodajo, prosilcu v postopku po ZDIJZ ni potrebno plačati upravne takse.

ZDIJZ za vprašanja, ki jih zakon ne ureja, napotuje na uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Pravico sodelovanja v postopku po ZDIJZ imajo osebe, na katerih pravice in obveznosti bi lahko vplivala odločitev zavezanca o vloženi zahtevi za dostop.

Vlada ob načelni podpori predloga novele zakona izraža pomislek, da je že v obstoječem ZDIJZ pravni položaj posameznika, katerega osebni podatki se razkrivajo, ker so določeni kot javni, normativno določen in urejen, zato ga v konkretni in posamični upravni zadevi po ZDIJZ ne more spreminjati, niti nanj vplivati. V skladu z navedenim zakonska novelacija ne bi bila potrebna. Vendar ob dejstvu, da tako Informacijski pooblaščenec kot Upravno sodišče Republike Slovenije, neenotno izvršujeta zakonske norme, velja novelo podpreti in tako prispevati k enotni praksi, večji pravni varnosti ter izvrševanju ustavnih jamstev po dostopu do informacij javnega značaja.

Iz predloga izhaja, da naj bi se določbe uporabljale v situacijah, ko je predmet odločanja dostop do podatkov “za katere je z zakonom določeno, da so javni”. To so na primer situacije, ko gre za podatke o porabi javnih sredstev, ko gre za podatke povezane z delom javnega uslužbenca ali funkcionarja, pa tudi podatke, ki so kot javni določeni v skladu z drugim zakonom (npr. javnost plač v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju ali javnost osnovnih podatkov o javnem naročilu po Zakonu o javnem naročanju).

Namen določbe je torej, da kadar organ prve stopnje ugotovi, da ni nobenega dvoma o tem, da so podatki absolutno javni in tudi kateri podatki so to, odloči o razkritju takšnih podatkov brez udeležbe tretjih. V vseh drugih primerih, predvsem tudi v primeru kakršnegakoli dvoma glede prej navedenega, pa bo organ prve stopnje moral ravnati v skladu s splošnimi pravili ZUP.

 

Akcijski načrt za energetsko učinkovitost do leta 2020

Vlada je sprejela Akcijski načrt za energetsko učinkovitost do leta 2020.

Akcijski načrt za energetsko učinkovitost do leta 2020 prinaša nove ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti v stavbah (spodbujanje optimizacije delovanja energetskih sistemov, shema zagotavljanja kakovosti energetskih pregledov, celovito spremljanje energetskih prenov stavb), v gospodinjstvih (instrumenti za financiranje prenove v stavbah z več lastniki, pravne podlage za odločanje v večstanovanjskih stavbah, delitev spodbud med lastnike in najemnike v večstanovanjskih stavbah, vzpostavitev garancijske sheme), v javnem sektorju (izdelava trajnostnih kriterijev za stavbe, upravljanje kakovosti, uporaba informacijsko podprtega projektiranja pri javnih razpisih), v industriji (finančne spodbude za povečanje učinkovitosti in izrabo OVE v industriji) in tudi nove ukrepe za spodbujanje učinkovitega ogrevanja in hlajenja (finančne spodbude Eko klada za trajnostni razvoj sistemov DO, strategija ogrevanja in hlajenja, akcijski načrt za daljinsko ogrevanje ter toplotna karta).

(Vir: Vlada RS, ur)

 

AKTUALNI RAZPISI

Razpis Podporno okolje za delovanje na področju kulture 2018 7/1

Obveščamo vas, da je Ministrstvo za kulturo na svoji spletni strani objavilo razpis »Podporno okolje za delovanje na področju kulture 2018«. Namen javnega razpisa je vključevanje brezposelnih, še posebej starejših od 50 let, dolgotrajno brezposelnih, posameznikov z izobrazbo pod ISCED 3 in oseb v postopku izgubljanja zaposlitve, v kulturne projekte. Razpis jim bo omogočal najmanj enoletno zaposlitev za polni delovni čas na novih ali obstoječih delovnih mestih ali pa vključitev v najmanj 174-urno usposabljanje, ki vključuje tudi mentorstvo. Na razpis se lahko prijavijo nevladne organizacije, javni zavodi oz. javne agencije, ki so registrirani za opravljanje kulturno-umetniških dejavnosti ter posredovanje kulturnih dobrin v Sloveniji. Javni razpis bo tako med drugim prispeval k dvigu zaposljivosti, spodbujanju ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti ter višanju kompetenc oziroma pridobivanju delovnih izkušenj in referenc posameznikov na področju kulture. Poleg tega se bo na ta način zagotavljalo spodbudno okolje za obstoj, razvoj in populariziranje kulturne ustvarjalnosti. Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo javnega razpisa, znaša 447.000 evrov, od tega bo 356.000 evrov prispeval Evropski socialni sklad. Razpis je odprt do 10. januarja 2018.

Razpis je objavljen na spletni strani ministrstva.

URBACT razpis za prenosna omrežja - kako lahko sodelujete? 7/2

Obveščamo vas, da je v okviru programa URBACT še do 10. januarja 2018 odprt razpis za prenosna omrežja. Vabimo vas, da si ogledate rešitve, ki so jih evropska mesta našla za svoje izzive na različnih področjih, od spodbujanja gospodarstva do izboljševanja kakovosti okolja v mestih, zagotavljanja stanovanj, komunikacije s prebivalci, urejanja prometa in podobno.

Če vas zanima prenos ene od dobrih praks v svoje lokalno okolje (mesto, občino), sledite naslednjim korakom:
1. Pobrskajte po bazi z dobrimi praksami in poiščite tiste, ki vas zanimajo.
2. Kontaktirajte nosilca dobre prakse in izrazite interes za skupno sodelovanje na razpisu.
3. Kontaktirajte Nacionalno URBACT točko (kontakt: petra.ockerl@ipop.si, telefon: 041 880 165). Pomagali vam bodo pri vzpostavljanju stika s potencialnimi partnerji in razumevanju razpisa.
Več o razpisu …

Razpis ROMACT-modul C 7/3

Obveščamo vas, da je bil objavljen nov razpis za zbiranje predlogov za transnacionalno sodelovanje in povečevanje zmogljivosti v programu ROMACT (ROMACT TCC).

ROMACT TCC pomaga lokalnim oblastem pri boljšem vključevanju marginaliziranih skupin, zlasti pripadnikom romske etnične pripadnosti. Temelji na domnevi, da so lokalne oblasti v najboljšem položaju za prepoznavanje izzivov in potreb na svojih ozemljih. Prav tako se opira na strokovno znanje Sveta Evrope, predvsem na področju intervencij na lokalni ravni, medkulturnega usposabljanja in usposabljanja romskih mediatorjev.

Razpis za dodelitev nepovratnih sredstev se nanaša na modul C (podpora nadnacionalnim delovnim obiskom) komponente ROMACT TCC. Zainteresirane občine so pozvane, da se sklicujejo na spodnje dokumente:

Poziv za zbiranje predlogovDodatek IDodatek II

Vsa vprašanja v zvezi z razpisom se naj pošljejo izključno na naslov: romact@coe.int.

Rok za prijavo je 1. februar 2018.

Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti 7/4

Obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu št. 54/2017 objavljen Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti iz akcijskih načrtov Celostnih prometnih strategij. Do sredstev po tem javnem razpisu, glede na območje upravičenosti, so upravičene le občine z mestnimi območji (mestnimi naselji s pripadajočimi naselji mestnih območij).
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje operacij, ki bodo prispevale k razvoju trajnostne mobilnosti in s tem k izboljšanju kakovosti zraka v mestih ter k boljši povezanosti urbanih območij z njihovim zaledjem, zmanjšanju prometnih zastojev, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora v urbanih območjih in povečanju prometne varnosti.
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev posameznim občinam za sofinanciranje operacij, ki predstavljajo investicije v infrastrukturo za pešce, infrastrukturo za kolesarje in avtobusna postajališča.
Okvirna višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, ki je na razpolago za sofinanciranje operacij po tem javnem razpisu, znaša 20.037.309,54 EUR.
Javni razpis ima 3 roke za oddajo vlog.
1.        Prvi rok za oddajo vlog v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije je bil četrtek, 23. 11. 2017.
2.        Drugi rok za oddajo vlog je torek, 6. 3. 2018.
3.        Morebitni tretji rok za oddajo dodatnih vlog je torek, 5. 6. 2018.

Tukaj najdete seznam občin, iz katerega so razvidne občine, ki so upravičene do sredstev v okviru javnega razpisa za sofinanciranja ukrepov trajnostne mobilnosti.  Ta podatek je razviden iz Priloge 1, ki določa višino zagotovljenih sredstev za posamezno občino v 1. in 2. odpiranju.  Za pridobitev sredstev pa mora posamezna občina seveda izpolnjevati splošne in specifične pogoje razpisa. Kljub temu, da je do sredstev upravičena občina, so upravičene investicije le znotraj mej mestnih območij po GURS (večinoma le naselje, kjer je sedež občine). Določene občine pa imajo poleg samega mestnega naselja tudi območja mestnega naselja, v katerih so investicije ravno tako upravičene.

Kontakt za več informacij mzi-mobilen.si@gov.si; Več informacij in razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani MZI:
http://www.mzi.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/. 

NOVICE DRUGIH

Nov potrjen Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 ver 3.2 8/1

S strani SVRK-ja smo v vednost prejeli nov potrjen Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 verzija 3.2, za katero je SVRK 19.12.2017 preko SFC2014 prejel izvedbeni sklep Komisije z dne 6.12.2017 o spremembi Izvedbenega sklepa C(2014) 9982 o odobritvi nekaterih elementov „Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020“ za podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada in posebne dodelitve sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ v Sloveniji CCI 2014SI16MAOP001 –  C(2017) 8425 final.

Besedilo Operativnega programa (s sledi spremembam) se nahaja na tej povezavi.

 

Ker je dokument dolg 560 strani bodite pri tiskanju dokumenta varčni. 

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.