V torek, 20.6.2017 je v prostorih Podjetniškega inkubatorja Perspektiva v Postojni potekala redna letna skupščina SOS, ki jo je gostil župan občine Postojna, Igor Marentič.

Na skupščini so županje in župani občin članic SOS uvodoma obravnavali in potrdili delovne dokumente ( Poslovnik o delu skupščine SOS, Poročilo o delu SOS v letu 2016, Načrt dela SOS za leto 2017,…), v nadaljevanju pa razpravljali o možnih spremembah Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. Na to temo sta se skupščine udeležila tudi mag. Bojan Suvorov, direktor Urada za kohezijsko politiko pri SVRK in mag. Marko Drofenik, generalni direktor Direktorata za regionalni razvoj. Mag. Bojan Suvorov je predstavil razloge in potek predvidene spremembe Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. Povedal je, da zaradi tehnične prilagoditve, ki jo moramo dokončati do konca tega leta, Sloveniji pripada dodatnih 56 mio. € evropskih sredstev, ki jih bo država usmerila v ustvarjanje pogojev za izvedbo ključnih investicij (drugi tir), v spremenjene predpostavke glede uporabe finančnih instrumentov ter pripravo podlag za dogovor za razvoj regij. Sredstva namenjena dogovorom za razvoj regij v okviru operativnega programa se bodo alocirala predvsem na osnovi predlogov občin znotraj kohezijskih regij, z izjemo predloga države za projekte regijske mobilnosti z močno regionalno komponento. Vlada je že potrdila izhodišča za spremembo Operativnega programa in predvidene prerazporeditve med vsebinami, SVRK pa mora pripraviti spremembo partnerskega sporazuma s kohezijskima regijama ter jo v skladu s sprejetimi izhodišči tehnično uskladi in posredovati v potrditev Evropski komisiji. Vlada je potrdila dodelitev dodatnih pravic porabe v višini 225 mio. €. Povedal je, da SVRK predvideva v mesecu juliju formalno vložitev v proceduro na Evropski komisiji, predvideva pa se, da bo potrditev s strani Evropske komisije (EK) podana meseca oktobra 2017.

Dr. Ivan Žagar je izpostavil, da je sprememba Operativnega programa z vidika lokalnih skupnostih bila nujna zaradi dosedanjega slabega črpanja na nekaterih področjih (na kar je bilo opozarjano že ob prvih pogajanjih kohezijskih regij za veljavno perspektivo, vendar brez posluha države), pri tem pa bodo sredstva črpana na 5 prednostnih oseh, kar bo lokalnim skupnostim omogočilo, da uresničijo vsaj del razvojno – investicijske zaveze, ki jo je sicer sprejela država v odnosu do Evropske komisije (npr. izgradnja kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav), za spodbujanje podjetništva, multimodalne urbane mobilnosti naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam in varstvo biotske raznovrstnosti. Županje in župani so v razpravi sicer pozdravili prepotrebno spremembo Operativnega programa, obenem pa opozorili na dejstvo, da prerazporeditev sredstev še vedno ne ustreza dejanskim potrebam na terenu. Ponovno so opozorili, da se bodo čez dobro leto na evropskem nivoju že pričela pogajanja za novo perspektivo, pri usklajevanju katere pa morajo lokalne skupnosti, ki so gonilo razvoja v državi, imeti bolj prepoznano partnersko vlogo. Zaradi finančne podhranjenosti preteklih nekaj let namreč ne bo mogoče računati na investicije, ki bi jih lahko financirale občine same.

Županje in župani so v skladu z razpravo oblikovali tudi skupno izjavo, v kateri zahtevajo spoštovanje Resolucije o normativni dejavnosti, torej sodelovalni odnos med vlado in občinami, oblikovanje pokrajin/regij, predvsem pa, da vlada občinam zagotovi dostop do evropskih sredstev in nemudoma ustavi tekoče finančno obremenjevanje lokalnih skupnosti ter pristopi k dogovoru, kako bo v naslednjih treh letih, glede na postopni dvig gospodarske rasti, nadoknadila ustvarjen manko financiranja lokalnih skupnosti, da bodo te lahko zagotavljale nemoteno izvajanja tekočih nalog in razvoj lokalnega okolja, s tem pa skladni razvoj celotne države (SKUPNA IZJAVA Z ZAHTEVAMI ŽUPANJ IN ŽUPANOV).

Do galerije slik s skupščine dostopate tukaj.

V torek, 20.6.2017, po zaključku redne letne skupščine SOS, v organizaciji Skupnosti občin Slovenije in Računskega sodišča Republike Slovenije, potekalo srečanje županj in županov na temo opravljenih revizij glede financiranja primerne porabe občin v 2014/2015 in učinkovitosti urejenosti postopka prostorskega načrtovanja občin.

Uvodoma je Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča RS povedal, da je revizija financiranja primerne porabe pokazala, da naloge, katerih stroški se upoštevajo v postopku določitve povprečnine, niso jasno določene. Izpostavil je, da občine tudi nimajo možnosti, da bi vplivale na obseg nalog, ki bi jih naj opravljale ali zgolj v minimalnem obsegu. Ministrstvo za finance pa po ugotovitvah Računskega sodišča tudi ni izkazalo ali in kako so bili upoštevani stroški nalog, določenih z zakoni, prav tako pa pri določitvi povprečnine ni upoštevalo ne kakovosti ne učinkovitosti njihovega izvajanja. Povedal je, da glede revizije primerne porabe občin pričakujejo opredelitev Ministrstva za javno upravo do obveznih nalog, ki bi jih občine morale izvajat (pripravi se naj katalog nalog z opisom), le -to pa bi bila lahko podlaga za vrednotenje nalog, v sodelovanju z Ministrstvom za finance pa se naj izvedejo ukrepi za njihovo izvedbo. Posebej je poudaril, da je naloga države, da izvede analize in ne naloga občin ali reprezentativnih združenj. Izpostavil je, da če ministrstvi ne bosta izvedli popravljalnih ukrepov, bo Računsko sodišče RS predlagalo razrešitev resornega ministrstva.

Mag. Aleksej Šinigoj, vrhovni državni revizor je v nadaljevanju podrobneje predstavil revizijo primerne porabe občin, ter izpostavil, da so ugotovili, da postopek določitve povprečnine ni jasen, saj obstajajo različne interpretacije ter da so nejasno določene naloge, katerih stroški se upoštevajo pri določitvi povprečnine. Naloge občin namreč v področni zakonodaji niso določene tako, da bi bilo mogoče stroške za njihovo izvedbo nedvoumno razmejiti na tiste, ki se upoštevajo pri določitvi povprečnine, in druge stroške, niti ni nedvoumno jasno v kakšnem obsegu naj bi občine svoje naloge opravljale. Povedal je, da se je preveč časa namenjalo tolmačenju katere naloge šteti, in premalo temu, da se bi opravile potrebne analize.

Revizija je pokazala tudi, da se sicer pri sistemu primerne porabe uporablja korekcijske faktorje in institut solidarnostne izravnave kar v določeni meri zagotavlja, da je primerna poraba prilagojena objektivnim okoliščinam posamezne občine, vendar je obenem Računsko sodišče ugotovilo, da bi sistem z nekaterimi spremembami deležev faktorjev lahko zagotovil boljše upoštevanje razlik med občinami. Ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo, pa učinkov korekcijskih faktorjev ni spremljalo in izboljševalo.

Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da v predpisih, ki urejajo postopek določitve povprečnine ni jasno določen vrstni red aktivnosti (najprej dogovor med vlado in reprezentativnimi združenji/skupnostmi občin o povprečnini in nato izračun povprečnine ali najprej izračun in nato dogovor), nejasno pa so uporabljeni tudi izrazi, kar omogoča različne interpretacije o tem, kakšen mora biti postopek določitve zneska povprečnine, ki se vključi v zakon o izvrševanju proračuna.

V nadaljevanju sta odziv na izsledke revizije predstavila tudi predstavnika državni sekretar na Ministrstva za javno upravo, dr. Nejc Brezovar in državna sekretarka na Ministrstvu za finance, mag. Saša Jazbec.

Dr. Nejc Brezovar je v imenu Ministrstva za javno upravo, ki je pristojno tudi za sistem lokalne samouprave izpostavil, da je ministrstvo že pristopilo spremembam zakonodaje na področju financiranja občin skozi spremembe Zakona o financiranju občin in sprememb Pravilnika za določitev podprogramov, ki se upoštevajo pri določitvi povprečnine, vlada pa je sprejela tudi  spremembe Navodila za izvajanje Poslovnika Vlade, skozi katerega zagotavlja usklajevanje ali vsaj posvetovanje s predstavniki lokalnih skupnosti, kadar gre za zakonodajne spremembe, ki se dotikajo njihovega delovanja. Glede upoštevanja korekcijskih faktorjev pri določitvi povprečnine (ti upoštevajo dolžino lokalnih cest, gostoto naseljenosti, delež starejših in delež mlajših prebivalcev) je izpostavil, da zaradi raznolikosti lokalnih skupnosti po mnenju ministrstva ni mogoče upoštevati bistveno več ali bistveno drugačnih faktorjev. Mag. Saša Jazbec je navrgla, da sektor lokalnih skupnosti spada pod sektor država, zato so solidarnostno nosile breme države v času najhujše gospodarske krize, ko je država zbrala manj sredstev iz naslova dohodnine.

Do ugotovitev računskega sodišča so se opredelili tudi prisotne županje in župani. V zvezi z ugotovitvami revizije postopka primerne porabe so izpostavili, da so ugotovitve Računskega sodišča pomembna potrditev vseh tistih argumentov, s katerimi je Skupnost občin Slovenije na pogajanjih za povprečnino Ministrstvo za finance in Ministrstvo za javno upravo vseskozi opozarjala na izjemne vrzeli na področju financiranja občin in zaradi takšnega stanja povzročene razvojne neenakosti lokalnih skupnosti.

Zato so županje in župani ministrstvi pozvali k ustavitvi postopkov sprejemanja Zakona o financiranju občin, Zakona o lokalni samoupravi, in pravilnika o podprogramih, saj predstavljajo pomemben poseg v organiziranje in financiranje občin in ne temeljijo na analitičnem pregledu zdajšnjega stanja. Zahtevali so tudi, da se končno pripravi pregled vseh nalog in pristojnosti občin in se končno pristopi k analizi sistema financiranja z vidika sistema samega in z vidika sorazmernosti virov financiranja z nalogami, ki jih občine opravljajo. V zvezi z usklajevanjem z reprezentativnimi skupnostmi občin so pozvali, da se trend zmanjševanja standardov dialoga med državo in občinami, tako na področju sistemske ureditve pogajanj za višino povprečnine kot drugod, mora prenehati.

Težavnost pogajanj, nezadovoljstvo z doseženim na eni ali drugi strani, je nesprejemljivo reševati tako, da princip pogajanj v sistemu popolnoma izničiš.

Dr. Miroslav Kranjc je v nadaljevanju predstavil revizijo učinkovitosti urejenosti postopkov prostorskega načrtovanja občin. Na podlagi analize stanja je Računsko sodišče ugotovilo, da 82 občin do konca leta 2015 še ni sprejelo prostorskega načrta, nekaj občin še sploh ni pričelo s pripravo. Glavne težave, ki jih je Računsko sodišče v postopku revizije ugotovilo je dejstvo, da nosilci urejanja prostora ne izdajajo mnenj v zakonsko določenih rokih, da ni zagotovljenega mehanizma reševanja nesoglasij med občino in nosilci urejanja prostora ali med več nosilci urejanja prostora, prav tako pa ni zagotovljena celostna obravnava vseh interesov v postopku prostorskega načrtovanja z namenom zasledovanja načel trajnostnega razvoja. Poudaril je, da je ključni faktor za dolgotrajnost postopkov, postopek izvedbe celostne presoje vplivov na okolje, ki bistveno podaljša postopek sprejemanja občinskega prostorskega načrta. Kot pomanjkljivost postopka pa je bilo ugotovljeno, da se javnost formalno vključi v postopek šele po dopolnjenem osnutku OPN, ko občina novih pobud in večjih sprememb ne more več vključiti v OPN, ne da bi postopek vrnila v fazo osnutka, da Ministrstvo za okolje in prostor še ni ugotavljalo kaj je vzrok dolgotrajnih postopkov ter, da država še ni vzpostavila prostorsko – informacijskega sistema, niti ni pripravila državnega strateškega prostorskega načrta ali državnega prostorskega reda.

V zvezi z ugotovitvami revizije učinkovitosti urejenosti postopkov prostorskega načrtovanja občin so županje in župani izpostavili, da je tudi na to problematiko Ministrstvo za okolje in prostor bilo v preteklosti velikokrat opozorjeno ter, da je že v letu 2013 predsedstvo Skupnosti občin Slovenije sprejelo sklep, s katerim je pozvalo Vlado RS, naj nemudoma pristopi k oblikovanju nad-resornega organa na področju prostorskega načrtovanja in gradnje ter s tem naredi najbolj odločilen korak k omogočanju hitrejše priprave občinskih prostorskih načrtov. Da je potrebno tako dolgo čakati na spremembo namenske rabe zemljišča in druge urbanistične pogoje, namreč ni na nobenem drugem področju bolj škodljivo kot na gospodarskem.

Do galerije slik s srečanja z Računskim sodiščem RS dostopate tukaj.

V opomnik vsem občinam ponovno objavljamo prošnjo za sodelovanje, ki zahteva vsaj 20 minut vašega časa, da nam pomagate pri vzpostavitvi pregleda kompetenc funkcionarjev in zaposlenih v občinskih upravah z izpolnitvijo ankete. Namenjena je tako županjam in županom, kot vsem zaposlenim v občinskih in mestnih upravah, na različnih področjih. Prosimo, da povezavo do vprašalnika posredujete sodelavkam in sodelavcem, ter jih spodbudite k izpolnitvi.

Na SOS in v projektni pisarni PROPI se zavedamo vedno večjega števila razvojnih nalog in odgovornosti, s katerimi se soočate v občinah. Dogajajo se velike in hitre spremembe, ki vplivajo tako na občanke in občane, na vaša lokalna podjetja in druge deležnike. Novi ekonomski modeli, kot je delitvena ekonomija v povezavi z digitalno revolucijo zahteva tudi v občinah nove, drugačne poslovne modele, organizacijo in procese dela v občinskih in mestnih upravah in sodelovanja le-teh z svojimi lokalnimi in nacionalnimi deležniki.

Spremembe so že prisotne in nujno potrebno je nadgraditi kompetence, da nas “čas ne povozi”. Zato vzpostavljamo pregled stanja, da od temeljev potegnemo črto navzgor. Naj si bodo to usposabljanja, ali pogajanja z državo po nujni sprostitvi omejitev zaposlovanja novih kadrov s primernimi kompetencami, ali novih možnosti pri oblikah zaposlovanja, ali kakšna kombinacija naštetega.

Vendar moramo najprej vedeti kje smo danes in to na reprezentativnem vzorcu. Še enkrat vas prijazno prosimo za nekaj vašega dragocenega časa in iskrene odgovore v anketi, izpolnjeni do konca.

Vabimo vas, da se udeležite mednarodnega seminarja o stanovanjski politiki v povezavi z urbano agendo EU –  ‘Consultation on Urban Agenda Housing Partnership’, ki bo potekal v sredo, 28. 6. 2017, v Ljubljani.

Seminar je namenjen predstavnikom mest in držav Višegrajske skupine (Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška) ter Slovenije, Hrvaške, Bolgarije in Romunije. Potekal bo v angleščini, za tolmačenje v slovenščino bo poskrbljeno.

Glavne teme, ki jih bo seminar obravnaval so splošna stanovanjska politika, državna pomoč in financiranje. Prilagamo predvideni program na tej povezavi.

Prijavo lahko sporočite na naslov zala.jerman@gov.si, do petka 23. 6. 2017.

Sprejeto besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi

Vlada je sprejela besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi.

Vlada navaja, da so čakalne dobe v zdravstvu eden od ključnih problemov slovenskega zdravstvenega sistema. Sredstva za specializacije in pripravništva zdravnikov se bodo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja prenesla na proračun RS. S tem bi se naj odpravilo nesistemsko financiranje teh vsebin iz sredstev OZZ. Z razbremenitvijo zdravstvene blagajne se bo pripomoglo k povečanju števila zdravstvenih storitev, ki jih izvajajo izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, kar bo vplivalo na krajšanje čakalnih dob.

S predlogom se ureja tudi:

• drugačen način razpisa specializacij – Ministrstvo za zdravje bo število novih mest za specializacije določilo na podlagi javljenih potreb izvajalcev zdravstvene dejavnosti, upoštevaje potrebe prebivalcev, mreže javne zdravstven službe ter podatkov iz registra zdravnikov. Razpis specializacij bo izvedla Zdravniška zbornica Slovenije. Slednja bo določala potek specializacije in skrbela za kakovost izvajanja specializacij.
• uvedba dodatnega usposabljanja za mlade zdravnike – zdravnike, ki po pripravništvu in strokovnem izpitu niso uspeli pridobiti specializacije. Če bo usposabljanje vsebinsko ustrezno, se bo vštelo v specializacijo.
• uvedba sekundariata, s čimer se uvaja pogoje za kadrovsko okrepitev zdravstvenega sistema
• specializanti bodo lahko imeli opredeljene svoje paciente.

Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017

Vlada je na seji sprejela Sklepe o 200 spornih vprašanjih v zvezi s Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2017, ki so jih v postopku sprejemanja Splošnega dogovora opredelili partnerji. V postopku obravnave spornih vprašanj na arbitraži je za 18 spornih vprašanj doseženo soglasje oziroma je bilo sporno vprašanje umaknjeno.

V Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2017 se določi povečanje zdravstvenih programov za določene izvajalce. Vključen je enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih dob (EDP) v letu 2017. Opredeljene so tudi širitve zdravstvenih programov na primarni in sekundarni ravni. Finančni učinek vseh predlogov v deležu OZZ za leto 2017 znaša 36,2 milijona eurov. Dodatno bo v letu 2017 18 milijonov eurov namenjenih za nagrajevanje zdravnikov in ostalih zdravstvenih delavcev v okviru Posebnega vladnega projekta za skrajševanje čakalnih dob in povečevanje kakovosti zdravstvene obravnave.

Zaključena pogajanja 18. polnitve Mednarodnega združenja za razvoj

Vlada se je seznanila s poročilom o rezultatih in zaključkih pogajanj 18. polnitve Mednarodnega združenja za razvoj in soglašala s prispevkom Slovenije v 18. polnitev Mednarodnega združenja za razvoj v višini 5 milijonov evrov, ki se bo vplačal v devetih letih.

Vlada je v letu 2016 pooblastila pogajalsko skupino in ji naložila, da si prizadeva, da bo program 18. polnitve Mednarodnega združenja za razvoj čim bolj skladen s prioritetami Slovenije na področju sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami in mednarodnim razvojnim sodelovanjem Slovenije. Hkrati je naložila tudi, da za 18. polnitev Mednarodnega združenja za razvoj zagovarja zmeren obseg polnitve.

V okviru pogajanj je bilo dogovorjeno, da bo naslov glavne teme 18. polnitve Mednarodnega združenja za razvoj Proti letu 2030: Investiranje v rast, odpornost in priložnosti, ki pokriva področje petih posebnih tem: podnebne spremembe, vladanje in institucije, enakopravnost spolov in razvoj, pomoč krhkim državam in državam, ki so jih prizadeli konflikti ter ekonomska tranzicija in zaposlitve s poudarkom na ustvarjanju ugodnega okolja za trajnostno rast.

Vlada je ministrstvo za finance pooblastila, da na podlagi pogojne izjave za plačilo prispevka za Multilateralni odpis dolgov do Mednarodnega združenja za razvoj iz leta 2006 do izteka iniciative, to je do leta 2044, izda brezpogojno izjavo o zavezi za prispevek Slovenije za čas trajanja izplačilne dobe 18. polnitve Mednarodnega združenja za razvoj do leta 2028, v višini 4,06 milijona evrov.

Pobuda Združenja Forum romskih svetnikov Slovenije

Vlada je sprejela mnenje o pobudi Združenja Forum romskih svetnikov Slovenije v zvezi s politično participacijo Romov ter predlogi za spremembo Ustave Republike Slovenije in zakonodaje.

Pobuda Združenja Forum romskih svetnikov Slovenije, ki je bila predana predsedniku Državnega zbora vsebuje predloge tako glede aktualnih razprav o potrebnih spremembah Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, predloge glede politične participacije Romov kot tudi predloge glede potrebe po ustrezni spremembi ustavnega položaja Romov. Predsednik Državnega zbora je, ker gre za problematiko oziroma vprašanja, ki sodijo tudi v pristojnost Vlade, ter v želji, da se Vlada s tovrstnimi predlogi in problemi seznani, pobudo posredoval v vednost in nadaljnjo obravnavo predsedniku Vlade.

Vlada je na podlagi proučitve navedenih vprašanj oziroma zahtev, ki jih navaja pobuda, podala svoje mnenje in se odzvala na posamezne navedbe v pobudi. Glede pobude in podanih predlogov v zvezi s politično participacijo Romov meni, da sprememba ustavnopravnega položaja romske skupnosti ni potrebna in da sta položaj in posebne pravice romske skupnosti ustrezno urejena. Vlada argumentirano utemeljuje svoje stališče, podaja pa tudi pojasnila v zvezi z vsemi aktualnimi aktivnostmi Vlade za izboljšanje položaja pripadnic in pripadnikov romske skupnosti ter za zmanjšanje njihove socialne izključenosti.

Predlog zakona spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

Vlada je sprejela mnenje o Predlogu zakona spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Predlagana sprememba in dopolnitev ZZVZZ, ki sta ga Državnemu zboru predložili poslanki dr. Mirjam Bon Klanjšček in mag. Alenka Bratušek, določa vključitev predstavnika mladih v skupščino Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Vlada Republike Slovenije meni, da predlagana dopolnitev ni primerna iz več razlogov. Predlagatelj ni utemeljil ocene stanja in razlogov za sprejem zakona, s predlogom zakona se uvaja parno število članov skupščine, kar ni primerno število za odločanje. Vlada je v sklepni fazi priprave predloga novega zakona, ki na drugačen način ureja upravljanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Gradivo je dopolnjeno s podrobnejšo obrazložitvijo, kakšna je predlagana ureditev upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v predlogu novega zakona

Neizpolnitev obveznosti o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti

Vlada je sprejela odgovor RS v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije zaradi neizpolnitve obveznosti Direktive o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti.

Priprava Načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti intenzivno poteka, in je v zaključni fazi priprave, saj so bili v zadnjih mesecih doseženi pomembni premiki v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje. In sicer: za Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti in njegovo Okoljsko poročilo je bilo dne 17. 5. 2017 prejeto pozitivno mnenje o ustreznosti Okoljskega poročila za Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti. S tem je bilo odločeno, da je Okoljsko poročilo pripravljeno v skladu s predpisi in da se lahko javno razgrne. 17. 5. 2017 se je začela javna razgrnitev Načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti in Okoljskega poročila za Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti ki je trajala od 17. 5. – 16. 6. 2017. Povezava na javno naznanilo se nahaja na spletni strani MOP.

Delovna skupina za oceno primernosti ureditve javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2

Vlada je imenovala medresorsko delovno skupino za oceno primernosti ureditve javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2.

Zakon o varstvu okolja določa kot obvezno državno gospodarsko javno službo na področju varstva okolja in veterinarstva glede ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2. Ti proizvodi so regulirani na nivoju Evropske Unije in so predmet urejanja med Ministrstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V kategorijo živalskih stranskih proizvodov 1 in 2 spadajo med drugim živali in deli živali v povezavi z ukrepi preprečevanja in zatiranja bolezni živali, pri klanju v zvezi s preventivnimi ukrepi in zatiranjem transmisivnih spongiformnih bolezni (TSE), hišne živali, poskusne živali, živali, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, živalski stranski proizvodi, pridobljeni od živali, ki so bile predmet nezakonite uporabe snovi ali vsebujejo druge ostanke kontaminantov ali snovi iz okolja, ki presegajo dovoljeno raven, odpadki iz gostinskih dejavnosti in s prevoznih sredstev v mednarodnem prometu, mešanice snovi s kategorijo 1 in 2, snovi s specifičnim tveganjem ter uvožene ali vnesene iz tretjih držav, ki ne izpolnjujejo veterinarskih zahtev.

V primeru pojava bolezni živali je hitro in učinkovito odstranjevanje poginulih živali izjemnega pomena. Zagotovitev obrata v  Sloveniji in ohranitev tovrstne dejavnosti je pomemben dejavnik z vidika varovanja zdravja ljudi in varstva okolja ter gospodarske povezave s kmetijstvom in živilsko predelovalno industrijo. Vlada RS je zato imenovala medresorsko delovno skupino, ki bo preučila primernost dosedanje ureditve izvajanja javne službe ter pripravila nabor možnih oblik  izvajanja javne službe z vidika ocene vpliva na življenje in zdravje ljudi ter finančne posledice  predlaganih rešitev.

(Vir: Vlada RS, UR)

Obveščamo vas, da je tretji razpis programa Interreg Območje Alp odprt in dosegljiv s klikom tukaj. Razpisanih je okvirno 27 mio. € ERDF sredstev, Izbirni postopek je dvostopenjski;

Razpis je odprt je za vse štiri prioritetne osi:

• Prioriteta 1: Inovativna družba
  – Izboljšanje okvirnih pogojev za inovativnost
  – Krepitev zmogljivosti na področju storitev splošnega pomena
• Prioriteta 2: Nizkoogljična družba
  – Vzpostavitev transnacionalnih in integralnih nizko-ogljičnih politik in ukrepov
  – Povečanje možnosti za nizko-ogljično mobilnost in transport
  
• Prioriteta 3: Življenjski prostor
  – Trajnostna raba naravne in kulturne dediščine
  – Varovanje, razvoj in ekološka povezanost alpskih ekosistemov
• Prioriteta 4: Dobro upravljanje
  – Povečanje transnacionalnega upravljanja na več ravneh

Države, ki lahko sodelujejo so: Slovenija, Avstrija, Lihtenštajn, Švica, ter posamezna območja Francije, Nemčije in Italije. Rok za oddajo prijavnice na prvi stopnji pa je 28. 6. 2017.

V Uradnem listu je bil dne, 28. 4. 2017 objavljen 2. javni razpis iz naslova podukrepa 19.3 Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine, za leto 2017. Javni razpis je namenjen sofinanciranju stroškov lokalnih akcijskih skupin (v nadaljevanju LAS), ki nastanejo pri izvajanju operacij sodelovanja.

Za operacije sodelovanja LAS je razpisanih 1,5 mio EUR nepovratnih sredstev. Vnos prijavnega obrazca v elektronski sistem in vložitev vloge na javni razpis poteka od 22. 5. 2017 do vključno 31. 7. 2017 do 24 ure.

V okviru razpisa Sklada Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma za zaposlovanje mladih lahko preverite možnost sofinanciranja projektov s področja zaposlovanja mladih

Ciljna skupina Sklada za zaposlovanje so mladi med 15. in 29. letom starosti. Prav tako ciljna skupina vključuje dolgotrajno brezposelne, nizko kvalificirane osebe, delovno neaktivne ženske, ki skrbijo za otroke ali osebe, ki ne zmorejo skrbeti zase, etnične manjšine, vključno s pripadniki romske skupnosti, prosilce za azil, osebe z motnjami v duševnem razvoju ter invalide.

Višina sredstev v okviru Sklada, ki je na voljo projektom, znaša 60 milijonov evrov.

Rok za oddajo vlog za Javni razpis  je 1. avgust 2017.

Več informacij v zvezi z javnim razpisom in samim postopkom lahko dobite na spletni strani Sklada za zaposlovanje mladih (www.eeagrants.org/fundforyouthemployment), pri nosilcu Sklada na elektronskem naslovu eeagrants@ecorys.com ali po telefonu na številkah +48 22 339 45 40, +39 05 22 501 157 ali +35 92 491 75 18.

V okviru programa ROMACT je objavljen nov poziv, s katerim se želi lokalnim oblastem pomagati pri integraciji oseb iz marginaliziranih skupin, še posebej nedržavljanom iz romske skupnosti. Njegov namen je podpora transnacionalnim delovnim obiskom pod Modulom C. NA razpolago je skupno 100.000 €, največji finančni obseg posamezne vloge pa je 25.000 €. Več o razpisu lahko najdete tukaj (priloga 1, priloga 2, priloga 3). Za vsa vprašanja se lahko obrnete na naslov romact@coe.int. Rok za oddajo vlog je 15. september 2017.

Ministrstvo za okolje in prostor vabi k sodelovanju v Mesecu prostora 2017, ki bo letos oktobra potekal že četrto leto zapored, tokrat na temo zelene infrastrukture, z osrednjim sloganom »Zeleni prostor povezuje«. 
Obširnejše informacije o Mesecu prostora 2017 so na voljo na spletnem naslovu: http://www.mop.gov.si/si/mesec_prostora_2017/. Vabimo vse, ki načrtujete ali bi želeli v navedenem času organizirati dogodke, da se obrnete na naslov prostor.mop@gov.si in sporočite svoje namene oz. povprašate za več informacij.
Rok za prijavo dogodkov in dejavnosti je 29. september 2017.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na svojih spletnih straneh objavilo terminski načrt objav javnih razpisov iz naslova Programa razvoja podeželja 2014–2020 za letošnje leto. Predvidenih je 20 javnih razpisov v višini več kot 110 mio evrov. Več informacij najdete tukaj.

Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, vabi vse vlagateljice, da na podlagi objavljenega Javnega razpisa za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – CS 2016 (Ur.l. RS, št. 18 z dne 14. 4. 2017) oddajo vlogo za pridobitev ugodnega posojila, namenjenega financiranju projektov občinske in regionalne javne infrastrukture. Upravičeni stroški so nakup zemljišč, gradnja in rekonstrukcija ter v okviru tega tudi gradbeni nadzor, nakup objektov ter opreme (rabljena oprema ne sme biti starejša od 5 let), stroški priprave investicijskih študij in projektov, če so sestavni del prijavljenega projekta in lahko nastanejo od vključno 1. 1. 2016 dalje. Višina razpoložljivih posojil je 6.000.000,00 EUR. Rok za prijavo je do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje pa do 12. 9. 2017. Razpisna dokumentacija je dosegljiva s klikom tukaj.  

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 2. junija 2017 objavilo v Uradnem listu dva pomembna javna razpisa, katerih namen je podpreti projekte, ki spodbujajo sodelovanje med kmetijskimi gospodarstvi in drugimi akterji s ciljem razvoja lokalnih trgov in kratkih dobavnih verig ter diverzikacije dejavnosti na kmetiji v povezavi z izobraževanjem o okolju in hrani oziroma zdravstvenim, socialnim in invalidskim varstvom. Gre za prva javna razpisa, ki sta objavljena v okviru ukrepa Sodelovanje, ki se financira iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 (PRP 2014–2020). Skupaj je za tovrstne projekte sodelovanja, ki so velika novost in priložnost v okviru politike razvoja podeželja, razpisanih 2,8 milijona nepovratnih javnih sredstev.

Razpisa sta objavljena na:  http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/.
Oddaja vlog na oba javna razpisa je možna od 26. 6. 2017 do 29. 9. 2017, do 24. ure.

Obveščamo vas, da je na voljo specializiran program »Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje občin«, kjer so na podlagi namenskih virov Evropske investicije banke (EIB) in Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) občinam na voljo ugodna, do 20-letna sredstva. Več informacij dobite tukaj.

Za več informacij se lahko obrnete tudi na SID Banko, oddelek za podjetja  na tel. 01 2007 480. Rok za oddajo vlog je do 31. 10. 2020 oz. do porabe sredstev programa.

Eko sklada, slovenski okoljski javni sklad na svoji spletni strani objavlja javne pozive namenjene za lokalno samoupravo. Trenutno aktualni javni pozivi, ki jih sofinancira Eko sklad so:

• Gradnja skoraj nič-energijskih stavb splošnega družbenega pomena

Predmet javnega poziva so krediti in nepovratne finančne spodbude, namenjene temeljnim samoupravnim lokalnim skupnostim (občinam) za nove naložbe v gradnjo skoraj nič-energijskih stavb na območju Republike Slovenije.

• Ukrepi na področju trajnostne mobilnosti

Izvedba ukrepov, povezanih s spodbujanjem trajnostne mobilnosti, skladno s sprejeto občinsko prometno strategijo, kot so spodbujanje multimodalnosti, uvajanje sistemov »bike share«, »car share«, izgradnjo kolesarskih poti, nakup koles ali drugih podobnih ukrepov.

• Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb lokalnih skupnosti

Predmet javnega poziva so krediti Eko sklada za okoljske naložbe, ki jih izvajajo ali financirajo lokalne skupnosti (v nadaljevanju: občine) na območju Republike Slovenije za naložbe oziroma v projektu opredeljene faze naložb (v nadaljevanju: naložbe) v naslednje ukrepe:

A) zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
B) zmanjšanje onesnaževanja zraka (razen zmanjšanja emisij toplogrednih plinov),
C) gospodarjenje z odpadki,
D) varstvo voda in učinkovita raba vode,
E) odvajanje odpadnih vod ali oskrba s pitno vodo in
F) začetne naložbe v okoljske tehnologije.

Pozivi bodo odprti do porabe sredstev oziroma do objave zaključka v uradnem listu. Več informacij o javnih pozivih najdete na spletni strani Eko sklada.

Informacije o javnih pozivih so na voljo tudi na brezplačni telefonski številki – 01 241 48 20, vsak ponedeljek, sredo in petek med 13.00 in 14.30 ter po elektronski pošti na naslovu ekosklad@ekosklad.si.

ZRC SAZU (Znanstvenoraziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti ) je sredi leta 2016 postal eden izmed slovenskih partnerjev pri projektu UGB – Urban Green Belts (Mestne zelene površine). Pri projektu UGB sodeluje 10 partnerjev iz sedmih držav, ki bodo razvili inovativne metode in orodja (glede na možnosti uporabe zelene infrastrukture, sodelovanja z mestnimi skupnostmi in koncepti upravljanja na več ravneh), ki podpirajo integrirane modele za pametno upravljanje mestnih zelenih površin. Da bodo nove rešitve za skupno upravljanje delovale, bodo partnerji nove pristope preverjali v pilotnih akcijah. Rešitve bodo zbrane v priročniku, ki bo služil kot vodilo pri reformi upravljanja zelenih površin.

Več informacij lahko preberete v slovenski različici novic na povezavi tukaj.

Vabljeni ste tudi, da obiščete spletno stran projekta http://www.interreg-central.eu/Content.Node/UGB.html, kjer bodo kmalu dosegljivi ključni dokumenti projekta.