Osnutek Nacionalnega reformnega programa 2016 – 2017
Vlada RS se je seznanila z drugim osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2016 – 2017. Nacionalni reformni program je srednjeročni načrt vlade o prioritetnih ukrepih in projektih, za doseganje priporočil Evropskega sveta in usmerjenih tudi v izpolnjevanje ciljev Strategije Evropa 2020. Nacionalni reformni program vsebuje ukrepe za odziv na ugotovitve Evropske komisije, ki so vsebovane v Poročilu o fiskalni vzdržnosti 2015, Oceni skladnosti Slovenije s Paktom rasti in stabilnosti (SGP), na podlagi zimske napovedi EK, Poročilu o Sloveniji in Oceni makroekonomskih neravnovesij v Sloveniji.
Ključne spremembe na predlog resorjev:
- jasna določitev virov financiranja investicij v prometno (cestno) infrastrukturo,
- jasna opredelitev za prilagoditve pokojninskega sistema zaradi demografskih gibanj po letu 2019,
- bolj podrobno in jasno določeni ukrepi na področju zdravja ljudi in dolgotrajne oskrbe. (Vir: Vlada RS, ab)
Tehnična pomoč EK za podporo strukturnim reformam 2017 – 2020
Vlada RS se je seznanila s predlogi za tehnično pomoč v zvezi z izvajanjem programa Evropske komisije za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017 – 2020. Predlog izbranih projektov glede na vsebino in možen začetek aktivnosti:
- Idejna zasnova projekta vzpostavitve enote za investicije v Sloveniji, nosilec SVRK; možen začetek aktivnosti: marec 2016.
- Sistem plač v javni upravi na osnovi rezultatov, nosilec MJU; možen začetek aktivnosti: marec 2016.
- Izvajanje zdravstvene reforme, nosilec MZ; možen začetek aktivnosti: maj 2016.
- Optimizacija mreže sodišč, nosilec MP; možen začetek aktivnosti: druga polovica 2016.
- Poročila o učinkovitosti, nosilec MF; možen začetek aktivnosti: druga polovica 2016.
- Dolgotrajna oskrba ter vsebinska in tehnična podpora pri vzpostavitvi sistematičnega spremljanja oskrbe na domu; nosilec MDDSZ, možen začetek aktivnosti: november 2016.
- Prehod na nizkoogljično družbo, nosilec MzI; možen začetek aktivnosti: 2016. (Vir: Vlada RS, ab)
Informacijo o dodeljevanju državnih pomoči in priporočili MF
Vlada RS se je seznanila z Informacijo o dodeljevanju državnih pomoči in priporočili Ministrstva za finance za izboljšanje učinkovitosti dodeljevanja državnih pomoči.
Vlada je 13. 11. 2015 sprejela Šestnajsto letno poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji za leta 2012, 2013 in 2014. Ob sprejetju poročila je vlada naložila Ministrstvu za finance, da pripravi predlog ukrepov za povečanje učinkovitosti državnih pomoči in opredelitev odgovornosti v primeru nesmotrne porabe teh sredstev.
V Sloveniji je bilo v letih 2012-2014 dodeljenih 5,87 milijarde EUR državnih pomoči. Več kot 72% vseh pomoči je bilo namenjenih za sanacijo bank. Po višini dodeljenih pomoči sledijo pomoči, dodeljene za varstvo okolja (6%), zaposlovanje (4,9%), kmetijstvo in ribištvo (4,7%), regionalne pomoči (3,5%), raziskave in razvoj ter inovacije (3,4%), ostale pomoči so predstavljale manj kot 3% vseh dodeljenih pomoči. (Vir: Vlada RS, ab)
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
Vlada RS je sprejela Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje zraka (okoljska dajatev) z emisijo ogljikovega dioksida (CO2) v zrak pri zgorevanju goriva, zavezance za okoljsko dajatev ter njene plačnike, osnovo za obračunavanje okoljske dajatve, njeno višino in način njenega obračunavanja, odmere ter plačevanja.
Uveljavite uredbe je predvidena s 1. 4. 2016. (Vir: Vlada RS, ab)
Analiza izplačil dodatka za stalno pripravljenost za javne uslužbence od leta 2010 do 2015
Vlada RS se je seznanila z Analizo izplačil dodatka za stalno pripravljenost za javne uslužbence od leta 2010 do 2015. Analiza temelji na podatkih, ki so jih proračunski uporabniki posredovali v sistem ISPAP (Informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah v javnem sektorju).
Največji obseg sredstev za dodatek je bil izplačan na ministrstvih in organih v sestavi ministrstev (zlasti v Policiji in Slovenski vojski). V obdobju 2010 do 2015 je bilo na ministrstvih in organih v sestavi ministrstev v povprečju izplačano 5,8 mio € letno. Podatki o izplačanem dodatku za stalno pripravljenost po plačnih podskupinah izkazujejo, da je bil najvišji povprečni znesek na letni ravni (v vseh obravnavanih letih) izplačan zaposlenim, ki zasedajo delovna mesta oziroma funkcije v naslednjih plačnih podskupinah: funkcionarji sodne oblasti (v povprečju 2.822 € letno), visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci (v povprečju 2.755 € letno), funkcionarji v drugih državnih organih (tožilstvo) (v povprečju 2.602 € letno, zdravniki in zobozdravniki (v povprečju 2.181 € letno). (Vir: Vlada RS, ab)
Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic
Vlada RS je sprejela Uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic. Uredba določa ukrepe za preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic za ljudi in okolje, in sicer: vrste in količine nevarnih snovi za uvrstitev med obrate večjega ali manjšega tveganja za okolje; merila za razvrstitev na obrate večjega ali manjšega tveganja za okolje, roke in vsebino prijave obrata; vsebino zasnove zmanjšanja tveganja za okolje in varnostnega poročila; informacijo za javnost o obratih; vsebino in sestavine vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja; analizo izpustov nevarnih snovi v obratih in poročanje o njih.
Za upravne organe pa uredba podrobneje ureja medsebojno obveščanje o izpustih nevarnih snovi v obratih, analizo takih izpustov ter zagotavljanje podatkov o obratih in izpustih nevarnih snovi v zbirkah podatkov na ravni EU. (Vir: Vlada RS, ab)
Spremembe Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015 do 2020)
Vlada RS je sprejela Spremembe Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015 do 2020), sprejetega s sklepom vlade 9. 4. 2015 in 28. 5. 2015. Prilogi 6.1 Cilji in ukrepi in 6.5 Monitoringi in raziskave se nadomestita z novima prilogama. Ministrstvo za okolje in prostor bo na svojih spletnih straneh objavilo spremenjeni prilogi iz prejšnje točke in čistopis programa.
S spremembami Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) v marcu 2016 se spreminjajo tudi nekatere vsebine v posameznih območjih, zato je treba posledično uskladiti tudi ukrepe v programu upravljanja, kot je na primer uskladitev imen območij Natura 2000 in dopolnitev s cilji in ukrepi za posamezna območja.(Vir: Vlada RS, ab)
Uredba o sistemu ocenjevanja tveganj v zvezi s prevozi v cestnem prometu
Vlada RS je izdala Uredbo o sistemu ocenjevanja tveganj v zvezi s prevozi v cestnem prometu, katere glavni cilj je, da se podjetja, ki zelo kršijo pravila in so s tem nelojalna na trgu cestnih prevoznih storitev, bolj pogosto kontrolira na sedežu podjetja in da se s temi nadzori zmanjšajo kršitve. Pričakuje se, da bo dolgoročno delovanje tega sistema prispevalo k bolj lojalni konkurenci na trgu in med prevoznimi podjetji.
Nova Uredba omogoča, da se obstoječi sistem ocenjevanja tveganj v zvezi s prevozi v cestnem prometu dopolni s podatki o nadzorih, ki jih izvaja carinski organ, in s podatki o kršitvah, ki jih prevozniki naredijo v drugi državi članici. Zabeleženi so v nacionalnem elektronskem registru.(Vir: Vlada RS, ab)
Uredba o energetski infrastrukturi
Vlada RS je izdala Uredbo o energetski infrastrukturi, ki bo nadomestila obstoječo uredbo o energetski infrastrukturi. Z novo uredbo za dajanje soglasij za vpis in izbris v evidenco infrastrukture ni več potrebno soglasje vlade RS. Uredba tudi ne ureja več montaže in priključevanja naprav. Še največja sprememba je za investitorje, ki so načrtovali montažo naprav za proizvodnjo električne energije in bi po do sedaj veljavni uredbi morali pred priklopom naprave predložiti prilogo 2, ki pa z novo uredbo ni več zahtevana. (Vir: Vlada RS, ab)
Strategija in izvedbeni načrt razvoja slovenskega elektronskega arhiva 2016-2020
Vlada RS je sprejela Strategijo in izvedbeni načrt razvoja slovenskega elektronskega arhiva 2016-2020. Strategija in izvedbeni načrt predstavljata okvir aktivnosti na področju arhiviranja elektronskega arhivskega gradiva v pristojnosti slovenske javne arhivske službe v obdobju 2016-2020. Gre za nadaljevanje petletne strategije za obdobje 2010-2015, s katero so bili vzpostavljeni temelji slovenskega javnega e-arhiva.
Strategija in izvedbeni načrt temeljita na dosedanjem delu arhivov in predvidevata šest strateških prednostnih nalog do leta 2020. Strategija skupaj z izvedbenim načrtom, postavlja okvir za vzpostavitev stabilnega in zaupanja vrednega slovenskega elektronskega arhiva e-ARH.si do leta 2020, s čimer bo omogočena uporaba nacionalne arhivske kulturne dediščine v elektronski obliki. (Vir: Vlada RS, ab)