Načrt razvoja namakanja v kmetijstvu
Vlada RS je na dopisni seji sprejela Načrt razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 in Program ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023.
Z Načrtom razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 so določena območja, kjer je namakanje kmetijskih zemljišč najbolj smiselno glede na primernost zemljišč za kmetijsko pridelavo, dostopnost vodnih virov za namakanje in interes kmetijskih pridelovalcev za namakanje. Priloga Načrta je tudi Program ukrepov za izvedbo Načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023, v katerem so določena območja, kjer bo v obdobju do leta 2023 predvidoma potekala gradnja in obnova namakalnih sistemov, institucije, ki bodo skrbele za strokovno pravilno namakanje, napoved namakanja in izobraževanje o namakanju. Sestavni del Programa je tudi finančno vrednotenje navedenih nalog.
V Sloveniji se, razen na določenih območjih (Vipavska dolina, Bela Krajina, Krška kotlina), v preteklosti nismo soočali s konstantnim pomanjkanjem vode v kmetijstvu. Pogost pojav suš, ki so posledica podnebnih sprememb, pa vedno bolj vpliva na kmetijstvo, katerega temeljna naloga je zagotavljanje zadostne preskrbe prebivalstva z varno hrano. Vpliv podnebnih sprememb na kmetijsko pridelavo lahko zmanjšamo z izgradnjo namakalnih sistemov, ki mora biti skrbno načrtovana in podprta s strokovno pravilnim namakanjem kmetijskih zemljišč.
V Načrtu so opredeljene prednostne naloge, ki bodo omogočile postavljenih ciljev, med katere spadajo tudi gradnja in posodobitev namakalnih sistemov, poenostavitev postopkov za gradnjo in posodobitev namakalnih sistemov, ureditev evidenc namakalnih sistemov s ciljem povečanja njihove izkoriščenosti, vzpostavitev službe za strokovno pravilno namakanje in napoved namakanja ter organizacijo izobraževanj o namakanju.
V Načrtu je podan tudi predlog območij za gradnjo namakalnih sistemov, in sicer na 9059 ha kmetijskih zemljišč za NS z več uporabniki in na 912 ha za NS s posameznimi uporabniki. Posodobitve namakalnih sistemov so načrtovane na 2471 ha kmetijskih zemljišč.
Za izvedbo Programa so namenjena izključno sredstva Programa razvoja podeželja 2014–2020, v katerem je namakanje opredeljeno v dveh podukrepih:
- podukrep M4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva
- podukrep M4.3 – Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva
V okviru podukrepa M4.1 se izvajajo javni razpisi, v okviru katerih lahko investitorji kandidirajo za sredstva za izgradnjo individualnih namakalnih sistemov ter nakup namakalne opreme. V okviru podukrepa M4.3 se izvajajo javni razpisi, na katerih lahko investitorji kandidirajo za izgradnjo namakalnih sistemov z več uporabniki, vključno z vzpostavitvijo vodnega vira.
Cilj Programa je z razpoložljivimi sredstvi zgraditi 2467 ha namakalnih sistemov z več uporabniki in 348 ha individualnih namakalnih sistemov. Poleg tega je cilj tudi tehnološko posodobiti namakalne sistem z več uporabniki na 1273 ha kmetijskih zemljišč.
Zelena davčna reforma
Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi z zeleno davčno reformo.
Vlada mu odgovarja, da je varovanje okolja ena izmed pomembnejših nalog in izzivov naše države, zato je treba k omenjeni problematiki pristopiti premišljeno. Pri izvedbi zelene proračunske reforme v Sloveniji je treba upoštevati, da so prihodki iz naslova okoljskih davkov že sedaj sorazmerno visoki. Prav tako mora biti zaradi osrednjega cilja javnofinančne konsolidacije zelena proračunska reforma zastavljena tako, da bo podprla prehod v zeleno gospodarstvo na fiskalno nevtralen način. Zeleno gospodarstvo je cilj procesa, s katerim bo Slovenija postala konkurenčno gospodarstvo, v katerem bodo razumljene ter upoštevane omejitve, ki jih postavlja naravno okolje. Vlada RS s številnimi ukrepi in programi, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju, že spodbuja prehod v zeleno gospodarstvo, katerega rast ne bo temeljila na povečani rabi naravnih virov in energije, ampak bo z učinkovitostjo in inovacijami zmanjševala emisije toplogrednih plinov, izboljševala konkurenčnost ter spodbujala rast in zaposlenost. Vlada RS je tako dejavno in odgovorno pristopila tudi k pripravi in izvedbi strateškega razvojnega projekta Zelena proračunska reforma, katerega realizacija je predvidena v letu 2018.
Vlada je 23. 3. 2017, potrdila začetek izvedbe projekta in Zagonski elaborat vladnega strateškega razvojnega projekta P3: Zelena proračunska reforma, ki ga je v sodelovanju z Vladno projektno pisarno pripravilo Ministrstvo za finance. V ta namen je bila ustanovljena delovna skupina.
Cilji projekta Zelena proračunska reforma so opredeljeni že v Zagonskem elaboratu projekta in so naslednji:
- pregled in analiza ukrepov ekonomske politike države (davčnih olajšav, subvencij in drugih spodbud), ki imajo negativen učinek na okolje,
- pregled in analiza ukrepov ekonomske politike države (davčnih olajšav, subvencij in drugih spodbud), ki imajo pozitiven učinek na okolje,
- opredelitev nabora možnih ukrepov, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost na področju doseganja ciljev okoljske politike, ter oblikovanje priporočil za njihovo uveljavitev,
- predstavitev primerov dobre prakse, ukrepov, ki so že bili sprejeti ali so v pripravi, s pozitivnim komplementarnim učinkom tako na okolje, javne finance kot tudi druge resorne politike.
Zelena proračunska reforma je le eden izmed projektov, s katerim vlada podpira uspešen prehod v bolj učinkovito in okolju prijaznejše gospodarstvo.
(Vir: Vlada RS, UR)