Nova določila glede socialne izvršbe na nepremičnine
Vlada je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju. S predlogom zakona se odpravljajo pomanjkljivosti veljavne ureditve, povezane s pravnim redom EU in uskladitev z določbami novih pravnih aktov EU, ki se v RS uporabljajo neposredno.
Predlog zakona predvideva tudi spremembe, s katerimi se želi preprečiti t.i. socialne izvršbe na nepremičnine, katerih temeljna značilnost je, da je dolg nizek in tako njegovo poplačilo s strani dolžnika realno oziroma obvladljivo. Sodiščem se nalaga obveznost, da bodo morala tekom postopka izvršbe na nepremičnino, ki predstavlja dolžnikovo stanovanje ali stanovanjsko hišo, v kateri dolžnik živi, in gre za poplačilo dolga, ki je očitno nesorazmeren glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, obvestiti Center za socialno delo, ki bo po prejetem obvestilu začel z izvajanjem nalog, ki so centru za socialno delo poverjena kot javna pooblastila oziroma z izvajanjem socialno varstvenih storitev, namenjenih odpravljanju socialnih stisk in težav (na primer storitve prve socialne pomoč, osebne pomoči, pomoči družini).
S predlogom novele ZIZ se ureja tudi zakonska podlaga za uvedbo spletnih dražb premičnin in nepremičnin, ki bo prispevala k boljši realizaciji prodaje premičnin in nepremičnin ter preprečitvi zlorab. Z uvedbo spletne javne dražbe se bo po izpolnitvi potrebnih tehničnih pogojev zaradi boljše predstavitve predmeta dražbe ter sodelovanja širokega kroga dražiteljev povečala uspešnost prodaje.
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih. Spremembe zakona uvajajo možnost, da se sredstva, zbrana iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, lahko namenijo za gradnjo, sanacijo in posodobitev vodnih zadrževalnikov, ki so v lasti države in so vsaj v deležu uporabljajo za namakanje kmetijskih zemljišč. Predlog zakona tudi poenostavlja prenos lastnine državnih namakalnih sistemov na lokalne skupnosti ter spreminja obdobje prehoda na nov način zaračunavanja sredstev za upravljanje in vzdrževanje državnih in lokalnih namakalnih sistemov. Predlog zakona tako predstavlja enega od pomembnih ukrepov v okviru prizadevanj Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se izboljša namakalno infrastrukturo v Sloveniji. S tem pa želi tudi bolje prilagoditi slovensko kmetijstvo na spreminjajoče podnebne spremembe, ki se v zadnjih letih kažejo tudi v vse pogostejših sušnih obdobjih.
Spremembe in dopolnitve zakona ne vsebuje novih sistemskih rešitev, ampak gre za popravek in nadgradnjo obstoječih rešitev, torej za manj zahtevne spremembe zakona.
V drugem delu predloga zakona se poenostavlja prenos lastnine državnih namakalnih sistemov na lokalne skupnosti. Dosedanja ureditev je predvidevala podpis pogodbe o prenosu lastninske pravice, upravljanja in vzdrževanja namakalnega sistema z države na lokalne skupnosti, ki jo podpišejo MKGP, lokalne skupnosti ter vsi lastniki zemljišč, po katerih poteka namakalni razvod. V praksi se je to izkazalo za težko izvedljivo, zato novela zakona kot podpisnike pogodb določa le MKGP in lokalne skupnosti. Za lastnike zemljišč sprememba lastnine namakalnega razvoda ne pomeni nobene spremembe, tudi stroški namakanja se jim zaradi spremembe lastnine ne bodo spremenili. Poleg tega bodo vsi lastniki zemljišč na območju namakalnega sistema na krajevno običajen način obveščeni o spremembi lastnine namakalnega sistema.
Novela zakona spreminja tudi obdobje prehoda na nov način zaračunavanja sredstev za upravljanje in vzdrževanje državnih in lokalnih namakalnih sistemov.
Z novelo zakona se za državne in lokalne namakalne sisteme, ki so bili zgrajeni pred letom 2002, predvideva prehod na novo ureditev zaračunavanja stroškov od leta 2031. Prehod na nov sistem zaračunavanja stroškov se skrajša v primeru tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki se financira iz javnih sredstev. V praksi je edini finančni vir za tehnološke posodobitve namakalnih sistemov Program razvoja podeželja RS 2014-2020. Ta tehnološko posodobitev pogojuje z izkazanim interesom lastnikov kmetijskih zemljišč, ki ležijo na območju namakalnega sistema, po tehnološki posodobitvi. Za državne in lokalne namakalne sisteme, ki so bili zgrajeni po letu 2002, se prehod na nov sistem zaračunavanja stroškov predvideva z letom 2021.
Nov Zakon o izobraževanju odraslih
Vlada je določila besedilo Zakona o izobraževanju odraslih. Opredelitev vsebine javne službe na področju izobraževanja odraslih in vzpostavitev javne mreže javnih organizacij za izobraževanje odraslih sta ključni novosti zakona. Zakon tudi odpravlja nekatere nejasnosti v povezavi z izobraževanjem za pridobitev izobrazbe.
Glavni namen zakona je z javno službo na področju izobraževanja odraslih in mrežo izvajalcev javne službe vzpostaviti stabilno in predvidljivo finančno okolje. To bo vplivalo na večje vključevanje odraslih v vseživljenjsko izobraževanje in učenje. Izvajanje javne službe v lokalnem okolju je ključnega pomena za to, da se zlasti nižje izobraženim in pripadnikom drugih ciljnih skupin svetuje pri vključevanju v izobraževalne programe za odrasle in pri nadaljevanju izobraževalne poti, pri vključevanju v postopke ugotavljanja in dokumentiranja znanja, spretnosti in veščin, pridobljenih v neformalnem in priložnostnem učenju na podlagi dokumentacije, in sicer za osebni razvoj, nadaljnje izobraževanje in vključitev na trg dela ter pri za samostojnem učenju.. Razmeščanje programa osnovne šole za odrasle je že vzpostavljeno, izvajanje dejavnosti svetovanja, ki je umeščena v javno službo, pa bo na podlagi zakona postalo stabilno in stalno.
Zakon določa tudi pogoje za izvajalce dejavnosti in pogoje za strokovne delavce, ki izvajajo svetovalno dejavnost, ki se izvaja v okviru javne službe. Prav tako vpeljuje novosti na področju presojanja in razvijanja kakovosti, ki se izvajata v izobraževalnih programih za odrasle in dejavnostih, ki se financirajo iz javnih sredstev.
Vlada ne podpira predloga Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poslanske skupine NSi
Skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Iva Dimic) je državnemu zboru predložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Državni zbor je navedeni predlog poslal Vladi Republike Slovenije v mnenje.
Predlog zakona uveljavlja naslednje rešitve:
- ponovna uvedba ostroškega dodatka za vse dohodkovne razrede,
- odprava upoštevanja otroškega dodatka v postopku ugotavljanja upravičenosti do državne štipendije,
- ponovna uvedba državne štipendije tudi za družine, ki spadajo v razred od 53% do 64% povprečne mesečne plače na družinskega člana.
Vlada Republike Slovenije predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ne podpira.
Sklepi 5. seje Komisije za zaščito romske skupnosti in informacija o opravljenem delu in rezultatih projekta Nacionalne platforme za Rome
Vlada se je seznanila s sklepi, ki jih je na svoji 5. seji dne 12. 7. 2017 sprejela Komisija Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti in so se nanašali predvsem na vprašanja, povezana s spremljanjem uresničevanja konec maja sprejetega Nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje 2017–2021, na izvedbo naslednje seje komisije v eni od občin z romskim prebivalstvom ter na opravljeno delo in rezultate projekta Nacionalne platforme za Rome. Vlada se je seznanila tudi s podrobnejšo informacijo o opravljenem delu in rezultatih projekta Nacionalne platforme za Rome, ki ga je v obdobju od 1. avgusta 2016 do 31. julija 2017 izvajal Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti.
Vlada podpira nadaljnja prizadevanja urada za krepitev posvetovalnega procesa na področju socialnega vključevanja Romov skladno s sprejetim nacionalnim programom ukrepov in nadaljevanje aktivnosti Nacionalne platforme za Rome, ki jih bo na podlagi že uspešno prijavljenega projekta izvajal urad kot nacionalna kontaktna točka za vključevanje Romov v Sloveniji.
(vir: Vlada RS, ur)