V petek, 29.1.2016, je v občini Lenart potekala 8. seja predsedstva SOS. Članice in člani predsedstva so govorili o lokalnem političnem vodenju v primerjalni perspektivi, Zakonu o športu, zagotavljanju financ za občine, ukinjanju krajevnih uradov v upravnih enotah, dotaknili pa so se tudi nove prostorske zakonodaje, strategije lokalne samouprave ter jamstev za odlagališča odpadkov.

• Lokalno politično vodenje: slovenski župani v primerjalni perspektivi

Doc. dr. Simona Kukovič iz Centra za proučevanje upravno-političnih procesov in institucij je predstavila zaključke analize “Lokalno politično vodenje: slovenski župani v primerjalni perspektivi”. Na podlagi analize je ugotovila, da lokalna samouprava v Sloveniji deluje zelo dobro, da beležimo najvišjo podporo predstavniškemu konceptu demokracije ob aktivnem vključevanju prebivalcev, ob tem, da med župani prevladuje visok indeks demokratičnosti vodenja (72,6 %) in odprtost za sodelovanje prebivalcev. Ugotovila je tudi, da večina slovenskih županov vodi občine vizionarsko, z dolgotrajnejšim ciljem razvoja občine na temelju uveljavljenih pravil in postopkov, pri tem pa preferirajo osebne odnose in uporabljajo čustveno inteligenco. Poudarila je še, da so slovenski župani v primerjavi z drugimi evropskimi državami kot izvršilni organ zelo močni oziroma na 2. mestu, kar kaže na močno institucionalno/zakonodajno moč, vendar je izvrševanje oteženo zaradi neavtonomnosti. Tako je slovenska lokalna samouprava v evropskem merilu, tako po velikosti kot politični moči županov sicer v sredini, ne pa po uresničevanju avtonomije lokalne samouprave, kar je odraz tendenc državnega vodstva po centralizaciji odločanja.

• Zakon o športu

Predstavnika Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, predsednik OKS ZŠZ in Poljanka Pavletič Samardžija, samostojna strokovna delavka za strateški razvoj OKS ZŠZ, sta predstavila pogled zveze na predlog Zakona o športu. Županje in župani so poudarili dejstvo, da  so občine samoupravne lokalne skupnosti, ki samostojno urejajo izvirne naloge, opredeljene v 21. členu Zakonu o lokalni samoupravi, kamor spadata tudi šport in rekreacija, zato s strani občin ne bo podanega soglasja k v zakonu opredeljenim obveznostim občin. Prav tako so poudarili, da je 12. člen zakona v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi, saj športna zveza ne more dajati soglasja na dokumente, ki so v pristojnosti občinskega sveta. Sporno z vidika javnih financ je tudi dejstvo, da bi po predlogu zakona športna zveza dajala soglasje na dokument, ki je podlaga za razpise, na katerega se lahko prijavi tudi športna zveza. Prav tako so izpostavili 59. člen predloga, s katerim se omogoča občinam, da športne objekte podelijo v upravljanje tudi športnim društvom. Občine imajo do predloga člena različna stališča, večinsko mnenje pa je, da je ta možnost dobrodošla oz. celo nujna v manjših okoljih, kjer ni ustanovljenega javnega zavoda, medtem ko večji športni objekti in objekti, ki so zahtevni za vzdrževanje, niso primerni za upravljanje s strani športnih društev.

• Zagotavljanje financ za občine

Uvodoma so člani predsedstva govorili o preteklih akcijah SOS ter županj in županov pri opozarjanju države na pomanjkljivo financiranje občin. Kljub odzivnosti večine županj in županov, so opozorili na pomembnost enotnega nastopa in predvsem solidarnosti med župani in županjami pri zastopanju skupnih interesov občin. Pogovarjali so se tudi o Strategiji lokalne samouprave, ki mora po mnenju županj in županov slediti načelu decentralizacije in subsidiarnosti, ter spoštovati temelje lokalne samouprave: Ustava RS in MELLS, kar pa iz predlaganega besedila ni zaznati. Prav tako so izpostavili, da je potrebno pred pripravo takšnega dokumenta izvesti temeljito analizo, jasno definirati in razčleniti naloge in pristojnosti občin, katere je potrebno tudi finančno ovrednotiti, česar pa pristojno ministrstvo ni storilo. Zato je potrebno pripraviti dokument, ki bo upošteval vse navedeno, sedaj pripravljeno strategijo pa je Predsedstvo SOS zavrnilo.

Zbrani predstavniki občin so povedali tudi, da je le korektno pripravljena Strategija lokalne samouprave, na osnovi resne analize zdajšnjega stanja področja ter ciljev, ki jih z lokalno samoupravo želimo doseči, lahko podlaga za koherenten predlog sprememb sistema financiranja občin. Težav, s katerimi se soočajo občine, namreč ni mogoče reševati s spremembo Zakona o financiranju občin, za katerega je namreč Ministrstvo za finance pripravilo teze, ne da bi predstavilo ključne izračune, ki so osnova za pripravo novele zakona. Nasprotovali pa so tudi intenci tez, da se namenski viri občin vključijo v izračun primerne porabe občin. Ta sredstva so namreč namenska zato, da se omogoči razvoj nekega področja, kar je nujno potrebno ohraniti. Predvsem pa so izpostavili potrebo, da se mora metodologija za izračun pripadajočih sredstev občinam približati dejanskim finančnim obremenitvam občin.

• Ukinjanju krajevnih uradov v upravnih enotah

Zbrane članice in člani Predsedstva SOS so govorili tudi o ukinjanju krajevnih uradov v upravnih enotah in opozorili na pomembnost zagotavljanja njihovih storitev za občanke in občane, ki zaradi domnevnih varčevalnih ukrepov države, sedaj morajo stroške urejanja birokratskih zadev nositi sami. Zato so nasprotovali ukinjanju teh krajevnih uradov in ostalih izpostav institucionalnih enot.

• Informacija o novi prostorski zakonodaji

V zvezi z novo prostorsko zakonodajo je bil sprejet sklep, da se nasprotuje prenosu nalog gradbene inšpekcije na občinsko inšpekcijo, obenem pa oblikovana zahteva, da se z zakonskim predpisom omogoči občinam usmerjanje in nadzor nad oglaševalskimi objekti na zasebnih površinah, ki nedopustno degradirajo slovenski prostor. Županje in župani pa so tudi poudarili pomembnost okrepitve vloge občin pri izdaji gradbenih dovoljenj in izrazili nasprotovanje predlaganim rešitvam ureditve problematike nedovoljenih gradenj, saj so nepopolne in ohranjajo status quo, prav tako pa zahtevajo predložitev novega predloga in tudi rešitev za prihodnost.

• Jamstva za odlagališča odpadkov

Na področju problematike jamstev za odlagališča odpadkov je bil članicam in članom Predsedstva SOS predstavljen predlog spremembe Uredbe o odlagališčih odpadkov, ki se nanašajo na odlagališča odpadkov v lasti ene ali več občin in so zapiralna dela končala. Občine bi na podlagi predloga, ki je bil usklajevan tako z ostalimi združenji kot z Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za finance in ARSO, za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za zaprto odlagališče lahko, poleg do sedaj dovoljenih oblik finančnega jamstva, zagotovile finančnemu jamstvu enakovreden ukrep, in sicer v obliki izjave o zagotavljanju pravic porabe v sprejetem proračunu občine za posamezno proračunsko leto za obratovanje zaprtega odlagališča v višini sredstev, ki so za posamezno leto določena s prilogo 7 te uredbe. Za odlagališča, ki pridobivajo okoljevarstveno dovoljenje tudi za zapiranje odlagališča, kjer zapiralna dela še niso končana, bi moral upravljavec odlagališča poleg izjave priložiti tudi načrt razvojnih programov (NRP) občin lastnic infrastrukture z zagotovljenimi finančnimi sredstvi za triletno oziroma petletno izvedbo potrebnih zapiralnih del. Predlagane rešitve bi se uporabljale le za razrešitev starih bremen iz 76. člena veljavne uredbe, v Skupnosti občin Slovenije pa v naslednjih dneh pričakujemo dokončno uskladitev predlagane dikcije s pristojnimi ministrstvi.

• Pobuda za spremembe in dopolnitve Zakona o socialnem varstvu

Predsedstvo je obravnavalo tudi pobudo MO Ptuj za spremembe in dopolnitve ZSV, ki se nahaja v javni obravnavi. Opozorili so, da je potrebno razrešiti stanje na področju financiranja institucionalnega varstva s strani lokalnih skupnosti, saj občine pogosto nimajo vpliva in morajo financirati tudi nadstandardne sobe.

• Naknadna imenovanja v delovne skupine in komisije

Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije je v delovno skupino za ponovno preučitev standardov interventnega pokrivanja imenovalo člana Damjana Baruta (občina Logatec) in Brigito Vavpotič (občina Kamnik), za nadomestnega člana pa Janeza Koselja (občina Radovljica).

V delovno skupino za revizijo Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca je predsedstvo imenovalo člana Marka Soršaka, Občina Hoče –Slivnica in nadomestnega člana, Branka Ledineka, Občina Rače – Fram.

V Komisijo za pravna in zakonodajna vprašanja je bila potrjena evidentirana članica, Dragica Germin iz MO Ptuj, v komisijo za kmetijstvo in razvoj podeželja pa Karin Jurše iz občine Ruše.

V sredo, 27. januarja 2016, je na Ministrstvu za finance potekal sestanek v zvezi s pripravljenimi tezami za spremembo zakona o financiranju občin, katerega sta se v imenu SOS udeležila Jasmina Vidmar in Marjan Kardinar. V povezavi s tezami je bilo govora tudi o osnutku Strategije razvoja lokalne samouprave v Sloveniji. Na sestanku, ki ga je vodila državna sekretarka na MF, Mateja Vraničar, je bil s strani MJU prisoten tudi dr. Roman Lavtar s sodelavci. Državna sekretarka je povedala, da se želijo dogovoriti o nadaljnjem poteku usklajevanj, tako v zvezi s spremembami zakona o financiranju občin kot tudi strategije. Povedala pa je tudi, da nadaljujejo s procesi spreminjanja zakonodaje za znižanje stroškov za občine. Glede tez za spremembo sistema financiranja občin je izpostavila vprašanja ali je nabor problemskih področij v zvezi s financiranjem občin, ki so ga pripravili na MF takšen, da odpira vsa ključna vprašanja, ali bi bilo potrebno še kaj dodati in, ali je kakšno področje, o katerem se občine in njihove skupnosti ne želijo pogovarjati. Na sestanku so predstavniki združenj povedali, da je najprej potrebno pripraviti strategijo razvoja lokalne samouprave, ki mora temeljiti na analizi obstoječega stanja ter opredeliti cilje, ki jih vsi skupaj želimo doseči, šele nato je mogoče spreminjati sistem financiranja občin. Roman Lavtar je predlagal, da se ustanovi delovna skupina predstavnikov skupnosti občin, ki naj iz pripravljenega materiala in pripomb nanj pripravi nov dokument, s čimer so se prisotni tudi strinjali. Istočasno pa naj bi na osnovi tez nastajali tudi predlogi za spremembo financiranja občin, pri  čemer pa bodo imele skupnosti možnost aktivno sodelovati.

V sredo, 20. januarja 2016, je v prostorih MO Ljubljana potekala konstitutivna seja Komisije za proračun in javne finance SOS. Komisija je za svojo predsednico ponovno izvolila dr. Vilmo Milunovič iz MO Koper, za podpredsednico pa Brigito Dzamastagič iz Jesenic. Na sestanku so se seznanili z delovanjem Sklada za spodbujanje gospodarstva iz Ribnice ter obravnavali Teze za novelo zakona o financiranju občin. Ob konkretnih pripombah na posamezne sklope je komisija oblikovala še nekaj splošnih stališč. Komisija ocenjuje, da je za resen pristop k področju lokalne samouprave nujen sprejem Strategije razvoja lokalne samouprave, za katero pa je nujno, da se pripravi na osnovi resne analize zdajšnjega stanja področja ter ciljev, ki jih z lokalno samoupravo želimo doseči.  Šele nato pa naj se pripravi koherenten predlog sprememb sistema financiranja občin. Težav, s katerimi se soočajo občine, namreč ni mogoče reševati s spremembo Zakona o financiranju občin. Po mnenju komisije se pripravlja sprememba zakona predvsem zaradi težav, ki jih ima država s financiranjem občin in ne zaradi težav, s katerimi se soočajo občine. Če bi se resnično osredotočili na občine, potem bi se problematike občin lotili drugače  Zato komisija pričakuje, da bo ministrstvo predstavilo ključne izračune, ki so osnova za pripravo novele zakona. Komisija je predlaga la tudi reorganizacijo številnih »para«lokalnih organizacij in institucij, ki delujejo na lokalni oz. regionalni ravni. Regionalne razvojne agencije, Energetske agencije, Regionalne turistične organizacije, … vse te bi bilo treba združiti na nivoju, ki bi v bodoče lahko predstavljal osnovo za vzpostavitev pokrajin. Številne institucije povzročajo multipliciranje nalog, opravil, kar pa se ne odraža v multipliciranju rezultatov. V metodologijo za izračun pripadajočih sredstev občinam je nujno približati dejanskim stroškom občin; v metodologijo za izračun sredstev za občine je potrebno vključiti tudi amortizacijo osnovnih sredstev, da bodo občine  ohranjale vrednost osnovnih sredstev in tako lažje skrbele za nadaljnji razvoj. Ostro se nasprotuje intenci tez, da se namenski viri občin vključijo v izračun primerne porabe občin. Poudarili so, da so ta sredstva z namenom namenska (razvoj nekega področja) in to je nujno potrebno ohraniti.

Skupnost občin Slovenije bomo v sodelovanju s projektnimi partnerji v projektu CAPE-AB – Mreža za sodelovanje in demokratično udeležbo državljanov v Jadransko-Balkanski regiji v sklopu programa Evropa za državljane organizirali informativno mednarodno konferenco Programi in financiranje sodelovanja občin, društev in nevladnih organizacij  v evropski skupnosti, ki bo potekala v sredo, 10.2.2016, s pričetkom ob 10.00 uri v Hotelu City Maribor, Ulica Kneza Koclja 22, 2000 Maribor (dvorana City C).

V sklopu projekta bomo organizirali brezplačno mednarodno informativno konferenco, na kateri boste izvedeli vse za uspešno prijavo projekta v programu Evropa za državljane, Erasmus + in Ustvarjalna Evropa. V sklopu konference bodo predstavljeni razpisi in možnosti financiranja projektov preko že omenjenih programov,  predstavili bomo nekaj primerov dobrih praks, prejeli boste tudi napotke za pravilno izpolnjevanje prijavnih obrazcev, tisti, ki boste imeli že oblikovane zasnove projektne ideje, pa boste ob koncu konference udeležili tudi projektne posvetovalnice.

Delovna jezika bosta angleščina in slovenščina, simultano tolmačenje pa bo zagotovljeno. Udeležba je brezplačna.

Vabilo s programom, prijavnica

Obveščamo vas, da bo Ministrstvo za javno upravo, skupaj s Skupnostjo občin Slovenije, Združenjem Mestnih občin Slovenije, Združenjem občin Slovenije in letošnjo gostiteljico Občino Ljubno tudi letos organiziralo posvet Delovanje skupnih občinskih uprav v Sloveniji, ki bo potekal v sredo, 23.3.2016, v Kulturnem domu Ljubno ob Savinji.

Migracija, teritorialne reforme, klimatske spremembe, lokalna ekonomija. Kar precej je izzivov s katerimi se lokalne oblasti morajo spopadati. Pa so pripravljene na jutri? Pod sloganom ”Jutri se prične danes – lokalna in regionalna vizija Evrope 2030” Svet evropskih občin in regij pripravlja vsakoletni kongres, tokrat v Nikoziji, Ciper.

Ob začetnem in zaključnem plenarnem zasedanju bo organiziranih 30 zasedanj v različnih oblikah (debate, delavnice, dobre prakse …) in sicer na področju 7 različnih tem: upravljanje in vodenje; gospodarstvo in finance; poslovni svet; tehnologija in inovacije; družba in kultura; okolje, podnebje in energija; sodelovanje in partnerstva. Pričakuje se okoli 1000 udeležencev: županov, svetnikov, predstavnikov EU institucij in mednarodnih strokovnjakov. Dogajanje bo simultano prevajano v angleščino, francoščino, nemščino, grščino in španščino.

Zgodnje pred prijave so mogoče na tej povezavi.

Več informacij na:

INFO@CEMR2016.eu

+32 2 511 74 77

Vodilna evropska konferenca o lokalnem trajnostnem razvoju bo v treh dneh v Bilbau združila predstavnike lokalnih in regionalnih oblasti, evropske in mednarodne institucije, raziskovalce, poslovneže in civilno družbo in poudarila velik pomen ukrepov na ravni lokalnih oblasti pri oblikovanju prihodnosti Evrope.

Aalborg listina in obveznosti so številne lokalne oblasti zavezale k delu na področju trajnostnega razvoja. Konferenca v letu 2016 bo omogočila slednje ojačati, pregledalo se bo cilje trajnostnega razvoja ter rezultate decembrske pariške konference COP 21, kot tudi nastajajočo Urbano agendo EU ter prihajajočo Konferenco ZN o stanovanjski politiki in trajnostnem urbanem razvoju HABITAT III. Bilbao in Baskija je več kot primerno prizorišče. S prehodom iz industrijsko usmerjenega območja v sodobno okolje, usmerjeno v storitveno ekonomijo, nudi vzgled ostalim. Njihov okoljski program 2020 kaže na trdno zavezanost k pozitivni okoljski politiki (nizko ogljično gospodarstvo) in je usklajena z aktualnimi evropskimi in mednarodnimi strategijami za ustvarjanje novih delovnih mest, ki povečujejo življenjski standard.

Povezava do konference o trajnostnih mestih v Bilbau.

Program in govorci so dosegljivi tukaj.

8. evropsko konferenco o trajnostnih mestih bo gostila ICLEI – Lokalne oblasti za trajnost, baskovske vlade, Bizkaia okrožni svet in mestni svet Bilbaa, v sodelovanju z Udalsarea 21 – baskovsko mrežo občin za trajnostni razvoj in z drugimi mednarodnimi mrežami in organizacijami. V preteklosti je konferenca potekala v Aalborgu (Danska, 1994 in 2004), Lizboni (Portugalska, 1996), Hannovru (Nemčija, 2000), Sevilli (Španija, 2007), Dunkerquu (Francija, 2010) in Ženevi (Švica, 2013).

Registracije so odprte, prijavite se lahko tukaj.

Občina Brežice v sodelovanju z večjim številom pomembnih deležnikov iz Slovenije in tujine na področju zaščite, reševanja in pomoči na lokalni in državni ravni organizira 2. Mednarodno konferenco o zaščiti, reševanju in pomoči, ki bo potekala predvidoma v petek, 03.06.2016. Tema konference bo »Krizno upravljanje sistema zaščite, reševanja in pomoči ob nepredvidenih situacijah na področju naravnih in drugih nesreč ter dogodkov«.

Namen 2. mednarodne konference je poleg medsebojnega spoznavanja ljudi, ki delujejo na področju zaščite, reševanja in pomoči na ravni držav in občin tudi seznanjanje pristojnih državnih (Ministrstvo za obrambo RS, Ministrstvo za notranje zadeve RS ter drugih) in občinskih služb iz področja zaščite, reševanja in pomoči o nujnosti izdelave univerzalnih oziroma splošnih državnih in občinskih načrtov ob nepredvidenih situacijah na področju naravnih in drugih nesreč ter dogodkov (žled, migrantska kriza,…), ki bi še izboljšali kakovost izvajanja ukrepov zaščite, reševanja in pomoči.

Organizatorji pozivajo k udeležbi in sodelovanju na konferenci vse občine, ki lahko svoje predloge in pripombe pošljete Romanu Zakšku, svetovalcu za področje zaščite in reševanja pri Občinski upravi Občine Brežice, najkasneje do konca meseca februarja 2016 na elektronsko pošto roman.zaksek@brezice.si ali po telefonu na št. 031-305-203.

Prvo letno poročilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020

Vlada RS se je seznanila s Prvim letnim poročilom o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Hkrati je vlada naložila Ministrstvu za finance, Ministrstvu za infrastrukturo ter Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), da pospešijo izvajanje ukrepov operativnega programa, določenih v poglavjih Zelena rast, Stavbe in Promet, načrtujejo proračunska sredstva in administrativne zmogljivosti za izvajanje ukrepov v načrtovanem obsegu ter o napredku pri izvajanju ukrepov redno poročajo MOP.

Z ozirom na kratko obdobje izvajanja operativnega programa je razumljivo, da je veliko ukrepov še v fazi načrtovanja. Med pomembnejše aktivnosti v tej smeri velja izpostaviti nedaven sprejem nacionalnih strateških dokumentov kot so Strategija razvoja prometa, Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb in Strategija pametne specializacije, ki predstavljajo podlago za izvajanje celovitih ukrepov in usmerjanje sredstev v programe z največjimi učinki za bolj trajnostni razvoj. Celostno prometno načrtovanje se nadalje začenja v okviru priprav Celostnih prometnih strategij (CPS) občin. (Vir: Vlada RS, ab)

Uredba o ukrepih KOPOP, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz PRP 2014–2020

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

Uredba se sprejema zaradi določitve, da morajo imeti za leto 2016 upravičenci, ki vstopajo v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP) opravljen šesturni program predhodnega usposabljanja najpozneje do 5. maja 2016 in ne do 31. januarja 2016, kot velja zdaj. Prav tako morajo imeti upravičenci, ki v letu 2016 vstopajo v ukrep KOPOP oziroma ukrep ekološko kmetovanje, izdelan program aktivnosti kmetijskega gospodarstva najpozneje na dan oddaje zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in ne en dan pred oddajo zbirne vloge za tekoče leto, kot velja zdaj. (Vir: Vlada RS, ab)

Sklep o ustanovitvi Agencije za javni nadzor nad revidiranjem

Vlada RS je sprejela Sklep o ustanovitvi Agencije za javni nadzor nad revidiranjem.

Računsko sodišče Republike Slovenije je 18. maja 2015 vladi predložilo revizijsko poročilo Učinkovitost ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov. V njem med drugim tudi ugotavlja, da mora imeti ustanovitelj posamezne javne agencije za njeno ustanovitev podlago v posebnem zakonu, javna agencija pa se ustanovi z ustanovitvenim aktom. Nadalje revizijsko poročila navaja primere, ko javne agencije niso imele ustanovitvenega akta – med njimi je tudi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. (Vir: Vlada RS, ab)

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je razpisala program sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija, v okviru katerega se bodo sofinancirali čezmejni projekti med Slovenijo in Avstrijo, ki bodo prispevali k skladnemu razvoju sodelujočih čezmejnih regij. Programsko območje obsega 8 slovenskih regij na ravni NUTS 3, to so: Gorenjska, Koroška, Savinjska, Podravska, Pomurska, Osrednjeslovenska, Goriška in Zasavska, ter 9 avstrijskih regij na ravni NUTS 3, in sicer Oststeiermark, West- und Südsteiermark, Graz, Östliche Obersteiermark, Westliche Obersteiermark, Unterkärnten, Klagenfurt-Villach, Oberkärnten in Südburgenland.

Predmet tega javnega razpisa je sofinanciranje projektov, ki ustrezajo naslednjim prednostnim osem in ustreznim specifičnim ciljem:

Prednostna naložba: 1(b) Spodbujanje naložb podjetij v inovacije in raziskave ter vzpodbujanje povezav in sinergij med podjetji, R&R centri in visokošolskim izobraževanjem.

1.     specifični cilj: Krepitev R&I na tehnoloških in gospodarskih področjih s čezmejnim sodelovanjem med relevantnimi deležniki.

2.     specifični cilj: Širitev baze inovativnih podjetij v programskem območju.

3.     specifični cilj: Povečanje stopnje internacionalizacije podjetij, zlasti MSP v programskem območju.

Prednostna os 2: Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov Prednostna naložba: 6(c) Varstvo, spodbujanje in razvoj kulturne in naravne dediščine.

1.     Specifični cilj: Doseganje trajnostnega razvoja naravne in kulturne dediščine. Prednostna naložba: 6(f): Spodbujanje inovativnih tehnologij za izboljšanje varstva okolja in učinkovito rabo virov na področju odpadkov, voda, varstva tal ali za zmanjšanje onesnaženosti zraka.

2.     Specifični cilj: Inovativnost trajnostnega upravljanja in koristna raba vodnih virov.

Prednostna os 3: Izboljšanje institucionalne zmogljivosti in učinkovita javna uprava Prednostna naložba: 11(b) Spodbujanje pravnega in administrativnega sodelovanja ter sodelovanja med državljani in institucijami.

1.     specifični cilj: Izboljšanje sodelovanja na področju obvladovanja tveganj, energije, zdravja in socialne kohezije.

2.     specifični cilj: Izboljšanje sodelovanja med občinami in državljani znotraj čezmejne regije.

Minimalna zahteva je, da v projektu sodeluje vsaj en projektni partner iz Slovenije in iz Avstrije. Največje priporočeno število projektnih partnerjev je 6. Vloga se piše v slo in v nem jeziku. Predvidena višina sredstev je ca. 45 mio eur, višina sofinanciranja pa je 85%. Priporočeno trajanje projekta je 36 mesecev. Prvi rok za oddajo vlog je 12.2.2016. 

Več o tem razpisu lahko najdete tukaj.

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je objavilo Javni razpis za predložitev projektov v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Madžarska, skozi katerega se lahko sofinancira projekte, ki ustrezajo naslednjim prednostnim osem in ustreznim specifičnim ciljem:

Prednostna os 1: Privlačna regija Prednostna naložba 6(c): Ohranjanje, varstvo, promocija ter razvoj naravne in kulturne dediščine

• Specifični cilj: Povečati privlačnost z diverzifikacijo in čezmejnim povezovanjem trajnostne turistične ponudbe na programskem območju na podlagi zaščite elementov kulturne in naravne dediščine ter razvoja produktov in storitev na manj razvitih podeželskih območjih, ki se povezujejo s turističnimi magneti.

Prednostna os 2: Regija sodelovanja Prednostna naložba 11(b): Izboljšanje institucionalne zmogljivosti javnih organov in deležnikov ter učinkovite javne uprave s spodbujanjem pravnega in upravnega sodelovanja ter sodelovanja med prebivalci in institucijami.

• Specifični cilj: Povečanje sposobnosti sodelovanja z namenom doseganja višje ravni zrelost v čezmejnih odnosih.

Sofinanciranje iz sredstev ESRR znaša največ 85 % skupnih upravičenih stroškov. V programu lahko sodelujejo projekti, katerih zaprošeni znesek sredstev ESRR znaša vsaj 50.000,00 EUR za prednostno os 1 in vsaj 20.000,00 EUR za prednostno os 2, ter manj kot 2.000.000,00 EUR za prednostno os 1 in manj kot 350.000,00 EUR za prednostno os 2. Skupaj je na razpolago 13.295.015,00 €. Programsko območje Programa sodelovanja Interreg SI-HU vključuje v Republiki Sloveniji regiji Pomurje in Podravje, na Madžarskem pa županiji Zala in Vas. Minimalna zahteva je, da v projektu sodeluje vsaj en projektni partner iz Slovenije in eden iz Madžarske ali EZTS (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje), registriran v eni od sodelujočih držav, v kateri so člani iz obeh držav članic.  Obdobje izvajanja projekta je lahko največ 36 mesecev. Prvi rok za predložitev vlog je 12.2.2016. 

Več lahko preberete tukaj.

Obveščamo vas, da je odprt razpis programa Evropa za državljane, sklop 2, Demokratično delovanje in državljanska udeležba – Ukrep mrež mest .

Mrežno povezovanje med občinami v zvezi z vprašanji skupnega interesa je pomembno sredstvo za omogočanje izmenjave dobrih praks. Pobratenje pa je močna vez, ki povezuje dve občini, zato je treba zmožnost mrež, ustvarjenih z vrsto vezi pobratenja mest, uporabiti za razvoj tematskega in dolgotrajnega sodelovanja med mesti. Evropska komisija podpira razvoj takih mrež, ki so pomembne za zagotavljanje strukturiranega, intenzivnega in večstranskega sodelovanja in ki zato prispevajo k čim večjemu učinku programa. Prednost imajo mreže, ki so usmerjene na teme letnih prednostnih nalog. Upravičeni prijavitelji so občine in njihova združenja, nepridobitne organizacije, ki zastopajo lokalne organe. Projekt mora vključevati občine iz vsaj štirih držav, ki izpolnjujejo pogoje, od katerih je vsaj ena država članica EU. Najvišja upravičena nepovratna sredstva za projekt: 150 000 EUR. Rok prijave je 01.03.2016, trajanje projekta pa je do 24 mesecev. Več in formacij najdete na tej povezavi.

Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je objavila razpis Interreg V-A Slovenija-Hrvaška. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov iz ESRR, ki ustrezajo naslednjim prednostnim osem/prednostnim naložbam in ustreznim specifičnim ciljem:

• Prednostna os 2: Ohranjanje in trajnostna raba naravnih in kulturnih virov
  • Prednostna naložba 6c: Ohranjanje, varstvo, promocija ter razvijanje naravne in kulturne dediščine
    • Specifični cilj: Aktivno ohranjanje dediščine preko trajnostnega turizma
  • Prednostna naložba 6d: Varovanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infrastrukturami
    • Specifični cilj: Zaščita in obnova biotske raznovrstnosti in spodbujanje ekosistemskih storitev
• Prednostna os 3: Zdrava, varna in dostopna obmejna območja
  • Specifični cilj: Krepitev partnerstev med javnimi organi in deležniki za zdrava, varna in dostopna čezmejna območja

Pri projektu morata sodelovati vsaj en partner iz Slovenije in vsaj en partner iz Hrvaške. Za sofinanciranje projektov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj bo na voljo znesek v višini 33.087.636,00 EUR. 

Iz programa se lahko sofinancirajo samo upravičeni izdatki, pri čemer lahko sofinanciranje Skupnosti iz sredstev ESRR znaša do največ 85 % skupnih upravičenih stroškov.

Projekti za prednostno os 2 (Ohranjanje in trajnostna raba naravnih in kulturnih virov) lahko znašajo od  100.000,00 EUR do 2.500.000,00 EUR, projekti za prednostno os 3 (Zdrava, varna in dostopna obmejna območja) pa od 100.000,00 EUR do 1.000.000,00 EUR. Projekti, upravičeni do sodelovanja v programu, so projekti, katerih obdobje izvajanja traja do največ 30 mesecev za prednostno os 2 (Ohranjanje in trajnostna raba naravnih in kulturnih virov) in do največ 24 mesecev za prednostno os 3 (Zdrava, varna in dostopna obmejna območja).

Rok za oddajo vlog je 11.3.2016. 

Več lahko najdete tukaj.

Blackburn with Darwen Council iz severo vzhodne Anglije išče partnerja za skupno prijavo na projekt z vsebino azila in imigracij oziroma projekt za boj proti rasizmu, xenofobiji, homofobiji ali drugim oblikam intolerance. Blackburn in Drawen Council imata veliko izkušenj pri delu z azilanti in migranti. V kolikor vas področje zanima, ali bi želeli vedeti več o projektnem predlogu pišite na miha.mohor@skupnostobcin.si.