Proračuna za leti 2018 in 2019 s presežkom
Vlada RS je potrdila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2018 in predlog proračuna za leto 2019 s spremljajočimi dokumenti. Hkrati je sprejela tudi spremembo okvira proračunov sektorja država za obdobje 2018-2020. Predloga proračunov v skladu z ustavo in zakonom o fiskalnem pravilu zasledujeta postopno uravnoteženje prihodkov in izdatkov, upoštevata pa tudi sprejete nove obveznosti, ki so nastale po sprejemu proračuna za leto 2018. Načrtovani izdatki se najbolj povečujejo za sledeče politike – promet in prometna infrastruktura, znanost in informacijska družba, zdravstveno varstvo ter podjetništvo in konkurenčnost.
Prihodki državnega proračuna so za leto 2018 načrtovani v višini 9,68 milijarde evrov, odhodki pa 9,63 milijarde evrov. Prihodki se od sprejetega proračuna za leto 2018 povečujejo za 4,4 odstotka, integralni odhodki pa za 0,6 odstotka. Proračunski presežek je predviden v višini 50,9 milijona evrov oziroma 0,1 odstotka BDP.
V predlogu proračuna za leto 2019 so prihodki načrtovani v višini 9,75 milijarde evrov, kar je za 0,8 odstotka več kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2018. Odhodki v letu 2019 so načrtovani v višini 9,70 milijarde evrov, kar je za 0,7 odstotka več od odhodkov, načrtovanih v predlogu sprememb proračuna 2018. Proračunski presežek je predviden v višini 53,8 milijona evrov oziroma 0,1 odstotka BDP.
Potrjena vsebina paketa davčnih sprememb
Vlada RS je sprejela paket sprememb na davčnem področju, ki prinašajo pomembne izboljšave za davčne zavezance. Za posameznike z najnižjimi dohodki se odpravlja stopničavost dodatne splošne olajšave, uvaja se ugodnejša davčna shema za določene napotitve na delo v in iz Slovenije ter ureja davčna obravnava povračil stroškov v zvezi z začasnimi napotitvami v tujino. V zvezi z davčnimi blagajnami se uvaja trajna možnost proste izbire glede uporabe vezane knjige računov. Na področju sistema normiranih odhodkov se vzpostavljajo mehanizmi za omejitev možnosti zlorab.
Predlagani ukrepi se navezujejo na štiri davčne zakone in gredo v smeri nadaljnjega prestrukturiranja davčnih bremen, izboljšanja učinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter zmanjševanja administrativnih bremen. Rešitve so zajete v novelah zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, zakona o davčnem potrjevanju računov ter zakona o davčnem postopku in so rezultat opravljenih analiz, prejetih pripomb iz javne obravnave in razprave z različnimi deležniki.
Letno poročilo Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna in o dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. Evropskega razvojnega sklada za leto 2016
Vlada Republike Slovenije se je seznanila z Letnim poročilom Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna za leto 2016 in Letnim poročilom Evropskega računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. Evropskega razvojnega sklada (ERS), za leto 2016. Sodišče je na podlagi pozitivnih rezultatov pregleda pravilnosti porabe evropskih sredstev v Sloveniji v preteklih letih sklenilo, da Slovenija ne predstavlja pomembnega tveganja pri porabi teh sredstev. Zato za leto 2016 v vzorec pregledanih primerov ni vključilo primerov iz Slovenije.
Sprememba Ključnih elementov finančnih instrumentov v programskem obdobju 2014 – 2020
Vlada Republike Slovenije je dala soglasje k spremenjenim Ključnim elementom finančnih instrumentov v programskem obdobju 2014 – 2020 z dne 24. 8. 2017, ki se spreminjajo zaradi uskladitve razdelitve finančnih sredstev med Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo na prednostnih naložbah 1.2 in 3.1.
V skladu s spremembo Ključnih elementov finančnih instrumentov v programskem obdobju 2014 – 2020 je za finančne instrumente na prednostni naložbi 1.2. za Vzhodno kohezijsko regijo namenjenih 34,2 mio EUR (prej 35,2 mio EUR) za Zahodno kohezijsko regijo pa 53,8 mio EUR (prej 52,8 mio EUR), na prednostni naložbi 3.1. pa za Vzhodno kohezijsko regijo 55,5 mio EUR (prej 54 mio EUR), za Zahodno kohezijsko regijo pa 79,5 mio EUR (prej 81 mio EUR). Ker se sprememba nanaša na razporeditev sredstev za finančne instrumente znotraj prednostnih naložb 1.2 in 3.1., kumulativno višina finančnih sredstev, namenjenih finančnim instrumentom, tako na ravni prednostnih naložb 1.2. (88 mio EUR) in 3.1. (135 mio EUR) kot tudi na ravni vseh sredstev za izvajanje finančnih instrumentov (253 mio EUR), ostaja nespremenjena.
Vlada o spremembi določitve odstotka vrednosti pravnih poslov v zvezi s premičnim in nepremičnim premoženjem v letu 2017
Do zdaj veljavna kvota za pridobivanje nepremičnega premoženja je bila v celoti porabljena in zato od konca avgusta 2017 ne omogoča več sklepanja pravnih poslov, kar je tudi poglavitni razlog za povišanje veljavnega odstotka skupne vrednosti pravnih poslov pridobivanja nepremičnega premoženja.
Sklep vlade iz 5. 1. 2017 se v delu, ki se nanaša na določitev odstotka vrednosti pravnih poslov, ki jih lahko upravljavci nepremičnega in premičnega premoženja v letu 2017 sklepajo na podlagi 12. in 13. člena Zakona o stvarnem premoženju spremeni iz 10 % oz. 3.681.399,80 EUR v » -20 % skupne vrednosti načrta pridobivanja nepremičnega premoženja za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2017 oziroma 7.362.799,60 EUR«.
(Vir: Vlada RS, AB)
TEDENSKE NOVICE SOS 22.9.2017 – 29.9.2017
