Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
Vlada je sprejela predlog novele Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, v kateri se odpravlja začasni varčevalni ukrep na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov, ki je bil uveden z Zakonom za uravnoteženje javnih financ, in sicer cenzus pri upravičenosti do pomoči ob rojstvu otroka. Pomoč ob rojstvu otroka znaša 280 evrov (tako kot že doslej) do njega bodo upravičeni vsi otroci rojeni po 1. 1. 2018 (ne glede na materialni položaj družine).
Novela s 1. 1. 2019 uvaja izplačilo pomoči ob rojstvu otroka v obliki dobroimetja, ki ga bo mogoče porabiti za otroško opremo, potrebščine za otroke, otroško hrano, itd…. Pomoč ob rojstvu otroka je univerzalna pravica.
V predlagani noveli zakona se uvaja nov način izrabe očetovskega dopusta, ki je bolj enostaven, pregleden in fleksibilen, pri čemer trajanje očetovskega dopusta in višina nadomestila ostajata nespremenjena.
Nadalje se s predlagano novelo uvaja 30 dni starševskega dopusta za posvojitelje ali osebe, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja za otroka, ki je že zaključil prvi razred osnovne šole in je mlajši od 15 let.
Novela nadalje določa starost otroka, za katerega so starši upravičeni do povečanega zneska otroškega dodatka za 20%, in sicer za otroka do štirih let (sedaj do vstopa v šolo).
Do otroškega dodatka ne bo upravičen eden od staršev, če otrok iz neupravičenih razlogov ne bo obiskoval osnovne šole.
V noveli se sistemsko ureja pomoč pri nakupu vinjete za velike družine. Novela uvaja novo pravico in sicer pravico do pomoči pri nakupu vinjete za velike družine.
Predlog novele vsebuje tudi nekaj manjših vsebinskih oziroma redakcijskih sprememb.
Posledica sprejema zakona je povečanje proračunskih odhodkov za 0,905 mio evrov letno.
Novela Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti za večjo kakovost dvojezičnega šolstva
Vlada je določila besedilo novele Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Ta prinaša novosti, ki zagotavljajo večjo kakovost in posodabljanje dvojezičnega šolstva v Prekmurju oziroma na Obali.
Zakonske spremembe obstoječim področjem vzgoje in izobraževanja, na katerih imajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti posebne pravice, dodaja višješolsko strokovno izobraževanje ter področje vzgoje in izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami.
Novela tudi določa, da morajo biti na dvojezičnem območju učni načrti, katalogi znanj in izpitni katalogi objavljeni dvojezično ter da se za učence in dijake dvojezičnih šol zagotovijo dvojezične naloge za vsa tekmovanja iz znanja (razen slovenščine in madžarščine), ki so (so)financirana iz javnih sredstev. Poleg tega se omogoča pravica, da lahko starši otroka vpišejo v šolo z italijanskim učnim jezikom oziroma dvojezično šolo tudi, če živijo izven narodnostno mešanega območja. Hkrati bi osnovne šole izven narodnostno mešanih območij v primeru, če je na šoli vsaj pet učencev, pripadnikov posamezne narodne skupnosti, morale omogočati tudi interesno dejavnost učenja italijanskega oziroma madžarskega jezika.
Spreminja se način odločanja v svetih dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, in sicer tako, da se narodni skupnosti omogoči večji vpliv na organizacijo vsebin vzgojno-izobraževalnega dela. Zakon spreminja tudi pogoje glede znanja učnega jezika narodne skupnosti in opravljanja strokovnega izpita.
Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju
Vlada je izdala Uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju.
V zvezi z odpravo anomalij v plačnem sistemu javnega sektorja je Vlada RS na svoji seji junija 2015 sprejela »Izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o izboljšavah plačnega sistema javnega sektorja, odpravi anomalij in politiki plač v obdobju 2016 – 2020«, ki vključujejo odpravo sistemskih pomanjkljivosti ter odpravo anomalij glede vrednotenja delovnih mest in nazivov v javnem sektorju, vključno z delovnimi mesti ravnateljev, direktorjev in tajnikov.
Poleg navedenega je bil med Vlado RS in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja sklenjen Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016, ki je predvidel odpravo anomalij plačnega sistema javnega sektorja glede vrednotenja delovnih mest in nazivov v plačnem sistemu javnega sektorja.
Glede na to, da so direktorji prvi vstopili v nov plačni sistem in sicer že 1. marca 2006 in se zaradi interventnih ukrepov od leta 2012 njihove uvrstitve niso spreminjale, temveč so se določali le plačni razredi novoustanovljenih oseb javnega prava, se s to uredbo odpravljajo anomalije, ki so nastale pri vrednotenju delovnih mest direktorjev v navedenem obdobju.
S predlagano uredbo se bodo odpravile anomalije pri vrednotenju delovnih mest, ki sodijo v plačno skupino B (poslovodni organi pri uporabnikih proračuna) oziroma delovnih mest ravnateljev, direktorjev in tajnikov in sicer se odpravljajo zaznane sistemske anomalije določanja plač direktorjev v javnem sektorju.
Nova Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju bi se pričela uporabljati s 1.1.2018, pri čemer bi se ponovno vrednotenje delovnih mest izvedlo na stanje 1.11.2017, nove uvrstitve pa bi veljale s 1.1.2018.
Informacija o pogajanjih z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov nad 26. plačnim razredom
Vlada se je seznanila z Informacijo o pogajanjih z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov nad 26. plačnim razredom in pooblašča vladne pogajalske skupine za nadaljevanje pogajanj o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov v plačnem sistemu javnega sektorja nad 26. plačnim razredom.
Obenem vlada nalaga vladnim pogajalskim skupinam, da pogajanja o odpravi anomalij iz prejšnje točke tega sklepa vodijo ločeno od pogajanj o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest, ki naj bi bila po vsebini, zahtevnosti ali kakšni drugi okoliščini primerljiva z zdravniki (VIII. točka Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju)
V pogajalskem procesu o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov nad 26. plačnim razredom je prišlo do zastoja, ki je posledica dejstva, da sindikalna stran ni dosegla medsebojnega dogovora o enotnem pristopu k nadaljevanju pogajanj.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS) je na stališču, da se pogajanja o odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom vodijo ločeno od pogajanj o odpravi anomalij pri delovnih mestih, ki naj bi bila po vsebini zahtevnosti ali kakšni drugi okoliščini primerljiva z delovnimi mesti zdravnikov ter da se slednja pričnejo po zaključku pogajanj o odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom.
Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja (PSSJS) pa zahteva, da se pogajanja o odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom in zaradi primerljivosti z zdravniki vodijo sočasno, pri čemer tudi vztraja, da predlogov odprave anomalij, ki naj bi nastale zaradi višjih uvrstitev delovnih mest zdravnikov, ni mogoče pogajati ločeno od odprave drugih anomalij.
Vladna stran nadaljuje pogajanja o odpravi anomalij po principu, da se pogajanja o odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom in o odpravi anomalij, ki naj bi bila posledica višjih uvrstitev delovnih mest zdravnikov, vodijo ločeno.
Kot izhaja iz sklenjenega Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju, sklenjenega z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja v decembru 2016, je tudi finančni učinek pogajanj o odpravi anomalij zaradi primerljivosti z zdravniki izločen iz finančnega učinka, ki bo nastal iz naslova pogajanj o odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom.
Glede pogajanj o odpravi anomalij, ki naj bi nastale zaradi višjih uvrstitev delovnih mest zdravnikov, je vladna stran sindikalni strani v skladu z rokom iz Dogovorom že 24. aprila 2017 posredovala predlog za začetek pogajanj o odpravi tudi teh anomalij, ki pa se upoštevaje dejstvo, da se sindikalna stran ni mogla poenotiti glede pristopa k pogajanjem v tej zvezi ter dogovor obeh pogajalskih strani, da se najprej pogajajo anomalije do vključno 26. plačnega razreda, še niso začela. .
Poseben vladni projekt za zagotavljanje poslovne in plačilne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov
Vlada je na današnji redni seji sprejela Poseben vladni projekt za zagotavljanje poslovne in plačilne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov.
Namen projekta je zagotoviti poslovno in plačilno stabilnost javnih zdravstvenih zavodov (JZZ), s ciljem optimizacije vodenja in poslovanja v posameznih javnih bolnišnicah. Projekt zajema JZZ, ki na dan 31. december 2016 v bilanci stanja izkazujejo presežek odhodkov nad prihodki. Cilj je, da vsi ti JZZ v največ štirih letih od sprejetja projekta vzpostavijo izvajanje dejavnosti na način, da bodo tekoče poslovali najmanj z uravnoteženim poslovnim izidom, hkrati pa zagotavljali kakovostno izvedbo zdravstvenih storitev v okviru javne službe.
Za dosego cilja projekta bo imenovan sanacijski odbor, ki v času izvedbe sanacije podaja usmeritve in nadzoruje potek sanacij v JZZ v skladu s sanacijskimi programi. V času sanacije bodo v JZZ, ki na dan 31. december 2016 v bilanci stanja izkazujejo presežek odhodkov nad prihodki, delovale sanacijske uprave. Odločitve v zvezi s potrditvijo sanacijskih programov, ki jih pripravijo sanacijske uprave, in razrešitve članov sanacijskih uprav, sprejme minister, pristojen za zdravje.
Vlada ne podpira sprememb ZPIZ-2
Vlada je sprejela mnenje k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani mag. Matej Tonin).
Skupina poslank in poslancev predlaga spremembe izplačila 20% pokojnine (39.a člen), ureditve odgovornosti posameznika za škodo zavodu (190. člen), odgovornosti delodajalca za škodo zavodu (191. člen), 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ter spremembe ureditve 394. člena ZPIZ-2 oziroma spremembe načina upoštevanja obdobja prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vlada ne podpira predloga zakona, saj predlog zakona nasprotuje pravilom odškodninske odgovornosti delodajalcev, pravilom varstva in zdravja pri delu ter obveznostim, ki jih delodajalcem nalagajo predpisi s področja delovnega prava, poleg tega pa je tudi predlagana ureditev dvojnega statusa nesistemska in pomanjkljiva. Vlada RS pa tudi ne podpira predloga nove ureditve pokojninske dobe brez dokupa.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže
Vlada je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Direktiva o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2015/720/EU), glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, nalaga sprejetje ustreznih ukrepov za zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Eden od ukrepov je tudi obveznost plačila okoljske dajatve za plastične nosilne vrečke za vse proizvajalce in pridobitelje takih vrečk, ne glede na letno količino vrečk, danih v promet.
S to uredbo se na novo ureja vodenje evidence o dajanju embalaže v promet, v okviru katere bodo morali proizvajalci in pridobitelji plastičnih nosilnih vrečk voditi predpisane podatke. Ob vložitvi obračuna bodo Finančni upravi RS (FURS) sporočali predpisane podatke o plastičnih nosilnih vrečkah, danih v promet v določenem obdobju. Ker se v cilj zmanjševanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk ne bodo štele zelo lahke plastične nosilne vrečke, ki so namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana, bodo proizvajalci in pridobitelji takih vrečk morali sporočati tudi, ali so take vrečke namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana, ali ne. Vsi zavezanci za plačilo okoljske dajatve pa bodo enako kot do sedaj skupaj z obračunom FURS predložili predpisane podatke o načinu zagotavljanja ravnanja z odpadno embalažo.
Končna ocena škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic mraza 21. in 22. aprila 2017 na prizadetih območjih Slovenije
Vlada je na seji obravnavala poročilo o oceni škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic mraza 21. in 22. aprila 2017 na prizadetih območjih Slovenije. Izdelano je na podlagi poročil Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Agencije Republike Slovenije za okolje, Slovenskega zavarovalnega združenja, Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter poročil regijskih komisij za ocenjevanje škode in državne komisije za ocenjevanje škode.
Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah se je 26. oktobra 2017 seznanila z oceno na kmetijskih pridelkih zaradi posledic mraza 21. in 22. aprila 2017 na prizadetih območjih Slovenije. Ocena škode na kmetijskih pridelkih znaša 46.837.600,60 evra.
Sestavni del sklepa so tudi priloge, v katerih je izkazan pregled neposredne škode po občinah.
Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju
Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju.
Gre za spremembe in dopolnitve omenjene uredbe, ki so povsem tehnične narave:
- dopolnjen je dodatek za opravljanje posebno nevarnih nalog – C201, ki na podlagi Zakona o organiziranosti in delu v policiji velja tudi za čas usposabljanja za policiste Specialne enote.
- na podlagi Uredbe o določitvi višine dodatnega plačila policistom, ki jim je odrejeno opravljanje dela v skladu z Zakonom o organiziranosti in delu v policiji se faktor 0,172 % pri izplačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela (D041) nadomesti z 0,430 %.
- Zakon o sodniški službi določa pogoje za znižanje plače do višine 20 odstotkov za čas do enega leta. V uredbi doslej navedeni izraz ni bil opredeljen. Zaradi tega je dodana nova šifra izraza Z609 kot odbitek od plače. Posledično je treba dopolniti plačilni listi 1 in 2 z navedbo na novo opredeljenega odbitka.
- dodatkoma pod šifro C011 in C012, ki se nanašata na izplačilo položajnega dodatka za čas nadomeščanja, se dopolni način izračuna tako, da se osnovna plača FJU nadomesti z bruto urno postavko za osnovno plačo FJU.
- dodatkom, ki se nanašajo na delo v tujini (C071, C072, C073, C074, C075, C076, C077, C078, C081, C082, C083), je spremenjen indikator A1, ki določa način upoštevanja izračunanih zneskov v nadomestilu plače. Indikator se spremeni v 1, kar pomeni, da se v nadomestilu izračunajo na podlagi normiranih ur rednega dela.
(Vir: Vlada RS, ur)