Sprejeta novela ZUPJS
Vlada je sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Spremembe zakona so potrebne za predvideno vpeljavo informativnega izračuna. Z informativnim izračunom se želi odpraviti obremenjenost strank z vsakoletnim vlaganjem vlog pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in obremenjenost centrov za socialno delo z administrativno upravnimi postopki. S predlogom zakona se odpravlja ugotovljena neskladja z Ustavo in nekatere druge spremembe, med drugimi se odpravljajo varčevalni ukrepi na področju otroških dodatkov.
Za letne pravice (otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija malice in subvencija kosila) se predlaga uvedba avtomatičnega informativnega izračuna, kar pomeni, da:
- bo stranka za vsako letno pravico najprej podala prvo vlogo, s katero se strinja, da se avtomatično podaljšajo letne pravice – tako se bo letna pravica (v kolikor bo odobrena), avtomatično podaljšala oziroma preverila meseca septembra,
- v mesecu septembru bo CSD na avtomatiziran način preveril vse potekle letne pravice v mesecu avgustu in vse veljavne pravice v mesecu septembru ter avtomatično pridobil podatke za novo odločanje,
- če bo ugotovljeno, da ni bilo sprememb (ki jih vnaprej ni mogoče opredeliti), potem se bo izdal avtomatični informativni izračun, v nasprotnem primeru pa se postopek preusmeri v odločanje po uradni dolžnosti CSD, ki izda prvostopno odločbo,
- ima stranka zoper informativni izračun možnost ugovora, o katerem odloča CSD,
- ima stranka zoper odločbo CSD možnost pritožbe, o kateri praviloma odloča MDDSZ,
- ima stranka zoper odločbo MDDSZ še dvostopenjsko sodno varstvo.
Predlog zakona, zaradi ugodnih gospodarskih razmer predčasno odpravlja tudi varčevalne ukrepe na področju otroških dodatkov. Torej vrača se otroški dodatek za 7. in 8. dohodkovni razred.
S predlogom zakona se odpravlja tudi ugotovljeno neskladje z Ustavo RS. Tako se predlaga odprava domneve upoštevanja dohodka iz dejavnosti vsaj v višini 75% bruto minimalnega dohodka in se ohrani le za primere začetka opravljanja dejavnosti. Navedeno pomeni, da se bo po predlogu načeloma dohodek iz dejavnosti ugotavljal na podlagi podatkov Finančne uprave Republike Slovenije, tako kot se upoštevajo drugi dohodki.
Spremembe in dopolnitve Zakona o cestah
Vlada je sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah.
S tem predlogom zakona se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu ter največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu, in sicer v delu, ki se nanaša na vzpostavitev sistemov za prepoznavo vozil ali skupine vozil, ki sama ali skupaj s tovorom presegajo dovoljene mase, predpisane za posamezne vrste vozil ali omejene s prometnim znakom, in na obveznosti špediterja pri prevozu zabojnikov in zamenljivih tovorišč.
S predlogom zakona se ureja tudi vprašanje odstranjevanja poškodovanih in pokvarjenih tovornih vozil na avtocestah in hitrih cestah, kar je nujno, ker je to v zadnjem času eden od najbolj kritičnih dejavnikov, ki vplivajo na prometno varnost na avtocestah.
Iz Zakona o voznikih se v predlog zakona prenašajo določbe, ki se nanašajo na spremstvo izrednih prevozov oziroma usposabljanje spremljevalcev izrednih prevozov.
Zaradi izvajanja evropske uredbe o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi direktive Sveta 96/26/ES se kazenske določbe Zakona o cestah – v zvezi s kršitvami pravil o največjih dovoljenih merah in masah vozil v cestnem prometu – predpisujejo na način, ki bo poenostavil izvajanje predmetne uredbe in omogočil obveščanje Evropske komisije v skladu z zahtevami omenjene uredbe ter vnašanje podatkov o kršitvah v nacionalni elektronski register.
S predlogom zakona se uvaja definicija t. i. skupnega prometnega prostora in ureja možnost vzpostavitve poskusne prometne ureditve na državni cesti z namenom preveritve njenih učinkov v praksi.
V predlogu zakona se zvišujejo globe za prekrške, povezane s postavitvijo oziroma uporabo objektov za obveščanje in oglaševanje.
Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021
Vlada je sprejela Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 – 2021.
Strategija za obdobje 2017–2021 temelji na dosedanjih spoznanjih in razvojnih posebnostih slovenskega turizma; na razvijanju konkurenčnih prednosti in spodbujanju sistemskih rešitev na tem področju; učinkovitemu povezovanju nacionalnih, lokalno-regionalnih in podjetniških interesov na področju razvoja turizma; spodbujanju globalnih, nacionalnih in lokalnih turističnih produktov, kjer ima Slovenija prepoznavne konkurenčne prednosti, ter na razumevanju in uveljavljanju sodobnih metod in tehnik upravljanja s področja strateškega načrtovanja ter usmerjanja podjetniških konkurenčnih mrež.
Strategija je usmerjena v scenarij pospešenega razvoja turizma in si bo prizadevala za doseganje naslednjih razvojnih ciljev turizma do leta 2021:
- devizni priliv 3,7 do 4 milijarde evrov;
- 5–5,5 milijonov turističnih obiskov;
- 16–18 milijonov nočitev;
- povprečno dolžino bivanja 3,1–3,4 dni;
- 000 do 22.000 novih turističnih sob, od tega v hotelskem sektorju 8.500 prenovljenih in 6.500 novih;
- povečanje zaposlovanja za polni delovni čas v turističnem sektorju z 8.000 na 12.000 zaposlenih.
Predlagana nova strateška vizija slovenskega turizma je: Slovenija je globalna zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebna zadovoljstva.
Strategija opredeljuje 6 ključnih razvojnih politik:
- nova organiziranost: makro destinacije in turistični produkti,
- institucionalni in pravni okvir,
- namestitve, turistična infrastruktura in naložbe,
- kadri v turizmu,
- prostor, naravni in kulturni viri,
- mala in srednje velika podjetja (MSP).
Mnenje k predlogu Zakona o spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
Vlada je sprejela Mnenje k predlogu Zakona o spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – skrajšani postopek, ki ga je Državnemu zboru RS predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Matejem Toninom, in ga bo poslala Državnemu zboru RS.
Predlagana novela zasleduje dva cilja, in sicer razbremeniti gospodarstvo finančnih bremen in omogočiti obrtnikom (samozaposlenim) enakopraven položaj pri uživanju pravic (bolniške odsotnosti) iz zdravstvenega zavarovanja. Predlog zakona uvaja spremembo začetka prejemanja nadomestila med zadržanostjo od dela, ki ga krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer iz 31. dne zadržanosti od dela na 16. dan.
Navedena skupina poslank in poslancev je Državnemu zboru RS hkrati predložila tudi predlog Zakona o spremembi Zakona delovnih razmerjih, skrajšani postopek, EPA 2181-VII, v katerem predlaga skrajšanje obdobja nadomestila za bolezen oziroma poškodbo, ki se izplačuje v breme delodajalca s sedanjih 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu na 15 dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 60 delovnih dni v koledarskem letu.
Vlada predlagane spremembe ne podpira, saj meni, da ne zasleduje zastavljenih ciljev. Prav tako mora biti sprememba rezultat konstruktivnega socialnega dialoga in doseženega najširšega soglasja socialnih partnerjev. Ob tem dodajamo še, da je potrebno k tovrstnim vprašanjem pristopiti sistematično ter vprašanje preučiti tako z vidika posledic za gospodarstvo kot tudi z vidika socialne pravičnosti ter preveriti finančno vzdržnost predlagane spremembe.
Končna ocena škode na stvareh zaradi posledic poplav aprila 2017
Vlada se je seznanila s končno oceno škode na stvareh zaradi posledic poplav 27. in 28. aprila 2017 na območju gorenjske, koroške, ljubljanske, notranjske, posavske, severnoprimorske, vzhodno- in zahodnoštajerske ter zasavske regije, ki v 51 občinah skupno znaša 56.255.565,80 evra in jo je 31. avgusta 2017 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah.
Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 1.542.099,07 evra, delna škoda na stavbah 324.868,82 evra, škoda na gradbenoinženirskih objektih 3.050.970,18 evra, škoda na gozdnih cestah 319.416 evrov, škoda na vodotokih 50.776.249,92 evra in škoda na državnih cestah 241.961,81 evra.
Končna ocena neposredne škode presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2017 (2.580.473,67 evra) in je tako dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna skladno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Vlada Republike Slovenije je naložila pristojnim ministrstvom, da pripravijo program odprave posledic neposredne škode skladno z določbami zakona.
Vlada je potrdila stroške ocenjevanja škode zaradi posledic poplav 27. in 28. aprila 2017, ki so jo opravile občinske komisije in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skupni višini 1.026 evrov in se pokrijejo iz proračunske rezerve.
Odlok o finančni pomoči za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2017
Vlada je izdala Odlok o finančni pomoči za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2017.
Odlok določa, upravičence, pogoje in postopke dodelitve finančne pomoči za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2017.
Namen izvajanja ukrepa je izboljšanje in ohranitev gospodarske sposobnosti čebelarjev za nadaljevanje čebelarjenja.
Podpora je namenjena čebelarjem, ki jim je nastala škoda zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 2017, zaradi katerih je prišlo do zmanjšanja medenja.
Finančna pomoč znaša največ 6,00 evrov na čebeljo družino. Ker se pomoč dodeljuje po pravilu de minimis, je lahko najvišji skupni znesek dodeljenih pomoči v obdobju treh proračunskih let, ki se odobri in izplača kmetijskem gospodarstvu oziroma enotnemu podjetju, največ 15.000 evrov. Za izvajanje tega ukrepa je v letu 2017 skupaj namenjenih do 665.000 evrov.
Dopolnitev Uredbe o izvajanju Odločbe (EU) o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
Vlada je izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o izvajanju Odločbe (EU) o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki se dopolnjuje s tem, da se ustvarjeni presežek v višini 3.280.017 dodeljenih letnih emisij toplogrednih plinov iz leta 2014 prenese v leto 2015. Prenos presežka v naslednje obračunsko leto je omogočen zato, da se v luči negotovosti gibanja emisij toplogrednih plinov iz ne-ETS sektorjev v prihodnjih letih, Sloveniji zagotovi izhodišče, ki bi v primeru znatnega povečevanja emisij olajšalo doseganje nacionalnih ciljev.
Vlada na novo imenovala predsednika in člane Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja
Vlada je sprejela sklep, da se razrešijo predsednik in vsi člani Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, imenovani 6. 9. 2013, in imenovala nove člane Komisije, za predsednico pa imenovala Danijelo Mišič Pogorevc.
Ministrstvo za javno upravo, ki je zadolženo za opravljanje strokovno-tehničnih in administrativnih nalog za Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije, je zaradi kadrovskih sprememb (premestitev javnih uslužbencev, prenehanj delovnega razmerja, ipd.), ki je občasno oteževalo sestavo posameznih senatov, pristopilo k oblikovanju nove sestave Komisije za pritožbe in v ta namen pozvalo organe, naj podajo svoje predloge za članstvo v komisiji. Imenovani člani izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 37. člena ZJU, pri čemer je upoštevano tudi zakonsko načelo sorazmerne zastopanosti kandidatov. S strani SOS sta imenovani predstavnici iz Občine Slovenske Konjice in Občine Polzela.
(vir: Vlada RS, ur)
TEDENSKE NOVICE SOS 29.9.2017 – 6.10.2017
