Prejeli smo pisno obvestilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, da je v javni obravnavi osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (EVA 2014-3330-0034).

Objavljen je na portalu e-demokracija (predlog Zakona) na spletni strani Direktorata za informacijsko družbo (www.mizs.gov.si).

Zainteresirana javnost je povabljena, da svoje morebitne pripombe in predloge na zakonski osnutek poda do vključno 31. avgusta 2016 pripravljavcem, zato Skupnost občin Slovenije vabi občine, da morebitne predloge in pripombe pošljejo na info@skupnostobcin.si do petka, 9. septembra 2016, da jih lahko urejene in usklajene posredujemo pripravljavcu.

Več o tem na spletni strani SOS.

Celjski sejem d.d., Mestna občina Celje in Skupnost občin Slovenije vas vabimo, da v svoje delovne koledarje vpišete obisk 49. MOS, ki bo letos na celjskem sejmišču od torka do nedelje (13.-18. september 2016). Še posebej vas vabimo na tradicionalno mednarodno srečanje občin na MOS, ki ga partnerji pripravljamo v sredo, 14. septembra 2016. Poskrbeli bomo za aktualno razpravo o priložnostih in pasteh Pametnih mest in skupnosti (Smart Cities and Communities). Natančen program srečanja z informacijami o prijavi na dogodek vam bomo poslali v začetku septembra. Udeležba na dogodku bo brezplačna.

Ministrstvo za okolje in prostor v sklopu kmetijsko-živilskega sejma AGRA organizira posvet z naslovom »Kohezijski projekti za boljše stanje ohranjenosti Nature 2000«. Poleg predstavnikov MOP-a, bodo sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Javnega zavoda Krajinski park Goričko, Zavoda RS za varstvo narave in Javnega zavoda Regijski park Škocjanske jame. Več informacij v vabilu. (posvet je odprt za javnost)

Geodetska uprava Republike Slovenije v okviru projekta »Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav«, ki je sofinanciran v okviru Finančnega mehanizma EGP (EEA Grants), organizira ponovitev strokovne delavnice z naslovom LIDAR – kako izkoristiti ta »biser« med prostorskimi podatki?

Namen delavnice je predstaviti strokovni javnosti ta nov podatkovni vir – način zajema podatkov za celotno Slovenijo, njegovo točnost in možnost uporabe preko primerov dobrih praks oz. projektov, ki so bili izvedeni v bližnji preteklosti. Potencialnim uporabnikom želijo predstaviti možne načine uporabe in vzbuditi kreativnost za uporabo LIDAR podatkov pri njihovem vsakodnevnem delu.

Vabilo.

Udeležba na delavnici je brezplačna, udeležbo lahko prijavite preko spletne povezave http://www.gurs-egp.si/lidar/ do zapolnitve prostih mest.

Festival slovenskih LAS je dvodnevni dogodek, ki povezuje strokovni posvet in festival ter poteka v enem od večjih slovenskih mest, tokrat v Kopru. Organizator festivala je Društvo za razvoj Slovenskega podeželja v sodelovanju s partnerji. Soorganizatorja tokratnega festivala so LAS Istra, Občina Piran, Mestna občina Koper in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mreža za podeželje.

Dne 9.9.2016 bo potekal strokovni posvet festivala, ki je namenjen regionalnemu mednarodnemu povezovanju LAS in pripravi skupnih projektov, tako bo ta dan potekala tudi mednarodna borza projektov sodelovanja in ogled dobrih praks.

V soboto, 10.9.2016 pa bo potekala predstavitev ponudbe LAS iz Slovenije in tujine na stojnicah ter festival, v sklopu katerega se bodo predstavili razstavljavci iz Slovenije in tujine, deležni boste pestrega kulturnega programa podeželskih krajev Slovenije in tujine in predstavitve biserov naravne.

Prijave so možne do 19. avgusta na info@drustvo-podezelje.si.

Program in prijavnica

Andragoško društvo Slovenije s podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ( MIZŠ ) in skupnostjo slovenskih občin bo organiziralo nacionalni posvet “Izobraževanje odraslih v moji občini”, ki bo potekal 14.9.2016 v Ljubljani.

Na posvet ste vabljeni  župani in podžupani, osebno pa lahko povabite  k udeležbi sodelavce in predstavnike tistih organizacij iz svoje občine, za katere menite, da bi jih teme posveta zanimale.

Prijave sprejemajo na priloženi prijavnici, do 5. septembra 2016 na elektronski naslov tajnice Andragoškega društva RS: spela.mocilnikar@gmail.com.

Vabilo, program in prijavnica.

Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij je, po uspešni Konferenci ob zagonu EUSALP in ustanovnem zasedanju generalne skupščine EUSALP januarja 2016 na Brdu pri Kranju, drugi v nizu dogodkov, ki jih Slovenija organizira v času predsedovanja Strategiji EU za Alpsko regijo. Slovenska obala bo v času od 23. septembra do 1. oktobra 2016 postala prizorišče vrste dogodkov na temo ekološke povezanosti in kraj, kjer se boste srečali različni deležniki, ki soustvarjate skupni prostor v regiji.
Več o dogodku in osnutek programa.

Registrirati se je možno do 10. septembra 2016 oziroma do zapolnitve mest, preko spletnega obrazca tukaj.

Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Državni svet Republike Slovenije 27. septembra 2016 soorganizirata predstavitev in posvet o evropskem stebru socialnih pravic. Podroben program dogodka sledi v začetku septembra.

Evropska komisija je marca 2016 predstavila prvi oris prihodnjega evropskega stebra socialnih pravic in začela široko posvetovanje o evropski socialni agendi.
S posvetovanjem, ki traja do 31. decembra 2016, želi Komisija odpreti razpravo o vprašanjih, kot so:
–       ali socialne politike Evropske unije in držav članic ustrezajo potrebam 21. stoletja,
–       kako lahko zagotovimo vzdržnost evropskega socialnega modela v prihodnosti ter
–       kako vključiti globalne spremembe (tehnološke spremembe, novi poslovni modeli, spremembe v družbenih strukturah, družinskih in delovnih vzorcih) v trg dela in sisteme socialne varnosti.
Slišati želi mnenja in povratne informacije drugih evropskih institucij, nacionalnih organov in parlamentov, socialnih partnerjev, deležnikov, civilne družbe, strokovnjakov iz akademskih krogov in državljanov.

Vljudno vas vabijo, da še pred dogodkom v Državnem svetu Republike Slovenije izpolnite kratek vprašalnik (10 vprašanj), na katerega lahko odgovorite v slovenskem jeziku. Zbrana mnenja tako preko spletnega vprašalnika, bodo prispevala h končni obliki evropskega stebra socialnih pravic, ki ga bo Komisija predstavila spomladi 2017.

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko obvešča, da so bili na spletni strani programa www.ita-slo.eu, pod zavihkom “novice”, objavljeni štirje razpisi za predložitev standardnih projektov:  št. 1/2016 1b, 2/2016 4e, 3/2016 6c, 6d, 6f in 4/2016 11. Direktna povezava na:
http://www.ita-slo.eu/novice_in_informacije/novice/2016061512191397/

Oddaja vlog bo potekala preko spleta izključno v elektronski obliki v sistemu  FEG Avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine. Pred tem bo potrebno prijavitelju pridobiti uporabniško ime in ključ v sistemu Login FVG. Vsa razpisna dokumentacija je na razpolago na spletni strani programa www.ita-slo.eu, na kateri bodo objavljene tudi vse morebitne spremembe postopka in končni rezultati ocenjenih vlog. Objavljena bosta tudi dostopa do obeh sistemov.

Rok za oddajo vlog je dne 14.09.2016 do 15.00 ure.

Dodatne informacije podaja Skupni sekretariat, Via Udine 9, I-34132 Trst, Italija, tel.: +39 040 377 5993, fax: +39 040 3775907, E-mail: jts.itaslo@regione.fvg.it  ali Slovenska Info točka, Štanjel 1a, 6222 Štanjel, Slovenija, Tel. (+386) 5 7318 533, E-mail: it-si.svrk@gov.si.

4. avgusta 2016 so predstavniki Slovenskega regionalno-razvojnega sklada na novinarski konferenci predstavili sedem že objavljenih javnih razpisov. S temi razpisi Sklad razpisuje ugodne, prvenstveno posojilne finančne vire za različne namene in različne ciljne upravičence. V letu 2016 je že razpisanih 19.200.000 EUR ugodnih posojilnih sredstev za projekte občin, kmetijske in gozdarske projekte, začetne podjetniške projekte in za pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi ter 4.400.000 EUR sredstev za garancije za bančna posojila v dveh statističnih regijah. V Uradnem listu z dne 29.7.2016 pa je Sklad objavil tudi javni razpis za nepovratna sredstva za razvoj in izboljšanje novih izdelkov in storitev na področju lesarstva v višini 5.880.000 EUR. Za občine je na voljo Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam. Za investicijske projekte občin je razpisanih 8.000.000 EUR ugodnih posojil. Sredstva so namenjena financiranju projektov s področja cestne, komunalne in okoljske infrastrukture, socialne in športno turistične infrastrukture, za izboljšanje gospodarskega razvoja in za namene informacijsko-komunikacijske tehnologije. Dokumentacijo lahko najdete tukaj. Javni razpis je odprt do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 30. 9. 2016.

Ministrstvo za okolje in prostor razpisuje izbor slovenske kandidature za Nagrado Sveta Evrope za krajino za leto 2016-2017. Izbrano delo bo v letu 2017 kandidiralo med predlogi drugih držav članic EU za Nagrado Sveta Evrope za krajino. Vsaka pogodbenica konvencije lahko predloži po eno kandidaturo Generalnemu sekretariatu Sveta Evrope. Namen razpisa je izbrati slovensko kandidaturo za Nagrado Sveta Evrope za krajino. Nagrada je častno priznanje v obliki diplome projektu, pobudi ali dejavnosti, ki prispeva k promociji, varstvu, upravljanju in načrtovanju slovenskih krajin ter ozaveščanju javnosti o pomembnosti krajin za človekov razvoj.

Kandidati/prijavitelji dela za nagrado Sveta Evrope za krajino so lahko lokalne ali regionalne oblasti in njihova združenja ter nevladne organizacije. Rok za oddajo dela za izbor slovenske kandidature za Nagrado Sveta Evrope za krajino za leto 2016 – 2017 je 30.11.2016 do 14.00 ure. Do celotnega razpisa lahko dostopate tukaj.

Stanovanjski sklad RS je v petek v Uradnem listu RS, št. 41/2016 objavil Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020. Za izvajanje programa stanovanjski sklad namenja 30 milijonov evrov iz lastnih virov, pri čemer je 10 milijonov evrov namenjenih za posojila, 20 milijonov evrov pa za soinvestitorstvo. Program omogoča sprotne prijave in je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2020.

Predstavljamo mnenja županov o občinskem letnem programu izobraževanja odraslih iz raziskave v projektu Pomen izobraževanja odraslih v moji občini.

Zakon o izobraževanju odraslih v 24. členu določa, da občina »lahko sprejme letni progam izobraževanja odraslih (v nadaljevanju LPIO).  Zakon ne določa niti vsebine, niti sistema razdelitve denarja za njegovo uresničevanje, oboje je v celoti v rokah občine, kako bo to urejala. Tri občine ga že imajo, uresničujejo ga preko LU (Jesenice, MOL, Ptuj); V Novi Gorici načrtujejo sprejetje medobčinskega,  v občini Log- Dragomer občinskega,  v Trbovljah najprej občinskega, nato medobčinskega.

V 4 občinah so ga pripravljeni sprejeti, Beltinci in Lendava občinskega, Šentrupert izključno regionalnega. »Sprejemanje programov IO je smiselno za večletno obdobje, najprej ga bom pripravil za občino, vanj bodo vključene poleg LU tudi druge izobraževalne organizacije s programi na področjih, ki so v občini prioritetna. Uresničljivo pa je, da bi bilo kasneje vključenih vseh 6 sosednjih občin v Vipavski dolini (Tadej Beočanin, župan, Ajdovščina).”

V MO Maribor in Sl Gradec so bodo o občinskih LPIO še posvetovali.

Pod določenimi pogoji (izpolnjevanje ustanoviteljskih obveznosti in sistemska ureditev financiranja LU in IO, dovolj razvito IO, s priključitvijo k občini, ki ga že ima) bi občinskega ali medobčinskega sprejeli v Črnomlju, Medvodah, Piranu, Postojni, Radovljici in Radečah.

5 občin je povsem odklonilo sprejetje LPIO z utemeljitvijo, da je delovanje občin že preveč regulirano,  da povsem zadostuje letni program LU oz. letni program regionalne razvojne agencije, ali da bi tako ogrozili obstoj LU (Odranci, Krško, Novo mesto, Tolmin, Tržič). (Pripravila: Olga Drofenik, ADS)

Ministrstvo za okolje in prostor vas vabi, da se v mesecu oktobru pridružite pri obeležitvi Meseca prostora 2016. Letos želijo opozoriti na nujnost prilagajanja mest in naselij na podnebne spremembe, katerih posledice vse bolj vplivajo na kakovost življenja v njih, na energetsko oskrbo, na gospodarstvo in kakovost zraka.
S sloganom »Spreminjajmo mesta, ne podnebja!« želimo spodbuditi dejavnejše spoprijemanje mest s posledicami podnebnih sprememb in opozoriti na vlogo celovitega prostorskega in urbanega načrtovanja, projektiranja, arhitekture in gradbeništva pri tem. Prilagajanje podnebnim spremembam je tudi priložnost za ozelenitev mesta, izboljšanje infrastrukture, trajnostno prenovo zgradb in sosesk, uveljavljanje inovativnih rešitev na področju trajnostne mobilnosti, energetske oskrbe. Je priložnost, ki jo mesta lahko izkoristijo zato, da postanejo prijetnejša za bivanje in privlačnejša za podjetja.

Mesec prostora 2016 je odlična priložnost tudi za nevladne organizacije, društva, izobraževalne ustanove, lokalne skupnosti in druge organizacije, da v svojih občinah, mestih in naseljih organizirajo dogodke, ki se navezujejo na izpostavljene teme, na slogan meseca prostora ali na teme, ki jih bodo Združeni narodi objavili ob praznovanju Svetovnega dne Habitata (3.10.2016) in Svetovnega dne mest (31.10.2016).

Vabimo vse, ki nameravate v navedenem času organizirati dogodke, da se pridružite Mesecu prostora 2016, načrtovane aktivnosti pa sporočite na naslov prostor.mop@gov.si. Ministrstvo bo dogodke združilo pod okrilje Meseca prostora 2016 ter poskrbelo za skupno promocijo. Program vseh dogodkov bo objavljen na naslovu:http://www.mop.gov.si/si/mesec_prostora_2016/ .

Na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor (MOP) je dostopno zaključno poročilo raziskovalne naloge Policentrično omrežje središč in dostopnost do storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena. Raziskovalno nalogo je po naročilu MOP pripravil Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Izsledki raziskovalne naloge bodo uporabljeni pri prenovi Strategije prostorskega razvoja Slovenije (SPRS).

Naselja imajo v prostoru glede na lego, velikost ter število dejavnosti, ki so v njih prisotne različen pomen. Večja, praviloma urbana, naselja s svojimi dejavnostmi služijo tudi prebivalcem v širšem vplivnem območju, zato takšna naselja v poimenujemo centralna naselja. V raziskovalni nalogi je bila na podlagi velikosti naselij, upoštevaje izbrane funkcije (šolstvo, zdravstvo, javna uprava in sodstvo), pripravljena analiza in vrednotenje v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (2004) uveljavljenega policentričnega urbanega sistema ter pripravljen predlog sprememb le tega.

Avtorji so v raziskovalni nalogi določili šest različnih stopenj centralnosti naselij. Vsega skupaj je bilo kot centralnih opredeljenih 360 naselij. Dve naselji sta opredeljeni kot nacionalni središči mednarodnega pomena (Ljubljana, Maribor), pet kot središča nacionalnega pomena (Celje, Nova Gorica, Koper, Novo mesto, Kranj), 12 kot središča regionalnega pomena (Domžale-Kamnik, Ptuj, Velenje, Jesenice, Murska Sobota, Trbovlje, Piran, Slovenj Gradec, Izola, Škofja Loka, Brežice, Krško), 38 je središč medobčinskega pomena, 55 lokalnega pomena in 248 središč vicinalnega pomena (mala, vaška središča).

V mestu Helsinki so izbrali prvo Chief Design officerko, to je arhitektka dr. Anne Stenros, ki bo svoje delovno mesto zasedla meseca septembra. Trenutno je zaposlena kot direktorica enega izmed programov na univerzi Aalto. Izbrana je bila med 50 kandidati, ki so se potegovali za to delovno mesto. Od septembra dalje bo tako dr. Stenros prevzela odgovornost za nov triletni projekt z naslovom Helsinki Lab, katerega namen je spoznati uporabniško razumevanje in eksperimentalno kulturo, prepoznati obstoječa znanja, razvijati nove kreativne ideje in jih vključiti kot sestavni del razvoja mesta.

Mesto Helsinki je doživelo največje gradbeno-strukturne spremembe v svoji zgodovini, zato mora zagotoviti ekonomsko vzdržnost v prihodnosti. Ko gre za naloge nove Chief Design officerke, ne gre le za oblikovanje, ampak tudi za dejansko uporabnost zasnove za ustvarjanje boljšega mesta. Za razvitje mobilnosti in trajnostne proizvodnje energije ne zadostuje le razvitje novih tehnologij, pač pa je potrebno predvsem upoštevati potrebe prebivalcev. Naloga laboratorija bo torej povezovanje mesta, organizacij in partnerjev za sodelovanje pri ustvarjanju novih delovnih mest. Delovno mesto »glavnega oblikovalca« v mestu pa vključuje tudi uveljavljanje profil Helsinkov kot mednarodnega oblikovalskega mesta in razvoj mednarodne oblikovalske mreže. S tem bodo nadaljevali svoje delo pri oblikovanju storitev , ki se je začela v letu 2005. Najpomembnejši cilj pa je, da mesto postane funkcionalno okolje za vse, za občanke/občane in podjetja – torej vse uporabnike v mestu.