Zakon o kritični infrastrukturi
Vlada je sprejela predlog Zakona o kritični infrastrukturi, katerega temeljni namen predloga zakona je zato sistemsko urediti zagotavljanje neprekinjenega delovanja naše kritične infrastrukture. Pri tem se izhaja iz razumevanja, da njena zaščita obsega vse aktivnosti, ki prispevajo k neprekinjenosti in celovitosti njenega delovanja. V predlogu zakona so za sektorje kritične infrastrukture določeni preskrba z vodo, preskrba s hrano, preskrba z energijo, zdravstvena oskrba, finančni sektor, promet, varstvo okolja ter sektor informacijsko-komunikacijskih sistemov in omrežij.
Nosilci sektorjev so ministrstva, ki so odgovorna za delovna področja, na katera spada kritična infrastruktura, in Banka Slovenije.
Osnutek Strategije razvoja Slovenije 2030
Vlade se je seznanila z osnutkom Strategije razvoja Slovenije 2030.
Strategijo razvoja Slovenije 2030, ki je krovni razvojni okvir države, določajo Vizija Slovenije 2050, pregled trenutnega stanja na gospodarskem, družbenem in okoljskem področju, pa tudi globalni trendi in izzivi, zato dokument vključuje tudi cilje trajnostnega razvoja OZN. V prvi vrsti je namenjen oblikovalcem politik, ki so odgovorni za njeno uresničenje, njeni učinki pa prebivalkam in prebivalcem Slovenije, ki so v njenem središču – tako na ravni posameznikov, kot na ravni družbe. Osrednji cilj Strategije je namreč večja kakovost življenja za vse, za kar je opredeljenih pet strateških usmeritev:
- vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,
- učenje za in skozi vse življenje,
- visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse,
- ohranjeno zdravo naravno okolje,
- visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.
Kot izhaja iz Strategije, bo za uresničevanje strateških usmeritev treba delovati na različnih medsebojno povezanih in soodvisnih področjih, ki se odražajo v dvanajst razvojnih ciljih Strategije:
- Zdravo in aktivno življenje,
- Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo,
- Dostojno življenje za vse,
- Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete,
- Gospodarska stabilnost,
- Konkurenčen ter družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor,
- Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta,
- Nizkoogljično krožno gospodarstvo,
- Trajnostno in učinkovito upravljanje z naravnimi viri,
- Zaupanja vreden pravni sistem,
- Varna in globalno odgovorna Slovenija,
- Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve.
Uresničiti jih bo mogoče le preko uravnoteženega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja, kjer sta ključna še učenje za in skozi vse življenje ter učinkovit sistem upravljanja in sodelovanja.
Strategija o alternativnih gorivih
Vlada je sprejela Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju.
S to strategijo se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki so po tej direktivi električna energija, stisnjen in utekočinjen zemeljski plin, utekočinjen naftni plin in biometan, bio-goriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik.
V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel, saj je v strategiji za alternativna goriva postavljena meja, da mora biti skupni ogljični odtis avta manjši od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km. Pet let prej, od leta 2025 pa bo omejena prva registracija osebnih vozil in lahkih tovornih vozil kategorij, ki imajo po deklaraciji proizvajalca skupni ogljični odtis manjši od 100 g CO2 na km. To sta pomembna cilja strategije o alternativnih gorivih, ki spodbuja rast vozil na električni pogon in hibridnih vozil ter vozil na fosilna goriva, ki imajo bistveno manjši negativni vpliv na okolje kot vozila, ki jih uporabljamo danes.
V strategiji so predlagane skupine ukrepov za vsako alternativno gorivo, na podlagi katerih bo pripravljen podroben akcijski načrt za obdobje 2018–2020. Prednostno so predvideni ukrepi, s katerimi se bo zagotovila ustrezna polnilna infrastruktura za vozila na električni pogon, na stisnjen in utekočinjen zemeljski plin ter s katerimi bomo spodbudili povečevanje vozil na alternativna goriva. Ukrepi so predvideni na vseh področjih od finančnih spodbud in sofinanciranj izgradnje infrastrukture za alternativna goriva, sprememb predpisov, spodbujanja inovativnih rešitev in pospeševanje gospodarskega razvoja, informiranja do odprave administrativnih ovir. V akcijskem načrtu bodo podrobno navedeni viri za izvedbo posameznega ukrepa, roki in nosilci razvoja. Med ukrepi bodo gotovo ostale finančne spodbude za nakup vozil na električni pogon in za priključne hibride, oprostitve plačila določenih dajatev za vozila na električni pogon, brezplačna parkiranja in podobni ukrepi.
Besedilo strategije najdete TUKAJ.
Uredba o mediaciji v sporih v zvezi z avtorsko ali sorodnimi pravicami
Vlada je sprejela Uredbo o mediaciji v sporih v zvezi z avtorsko ali sorodnimi pravicami, ki določa postopek mediacije v sporih v zvezi z avtorsko ali sorodnimi pravicami med kolektivno organizacijo, reprezentativnim združenjem uporabnikov, uporabnikom ali imetnikom pravic, stopnjo in vrsto izobrazbe, druga merila, ki jih mora izpolnjevati mediator za mediacijo po tej uredbi, ter nagrado za mediatorja.
Odloki o načrtu za kakovost zraka na območju občin
Vlada je izdala Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju:
1.Mestne občine Maribor (MOM).
Načrt vsebuje okrog 70 ukrepov, ki so razvrščeni v tri stebre:
- spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije (daljinsko ogrevanje, zamenjava kurilnih naprav, toplotna izolacija stavb, boljše posluževanje kurilnih naprav in podobno),
- promet – prehod k trajnostni mobilnosti (spodbujanju javnega potniškega prometa in nemotoriziranih oblik prometa, umirjanje prometa, zmanjševanje emisij delcev zaradi soljenja in posipanja cest),
- druga področja (podporni ukrepi in predlogi ukrepov gospodarstva za zmanjšanje njegovih emisij).
2.Mestne občine Celje (MOC).
Načrt vsebuje čez 60 ukrepov, ki so razvrščeni v tri stebre:
- spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije (daljinsko ogrevanje, zamenjava kurilnih naprav, toplotna izolacija stavb, boljše posluževanje kurilnih naprav ipd.),
- promet – prehod k trajnostni mobilnosti (spodbujanju javnega potniškega prometa in nemotoriziranih oblik prometa, umirjanje prometa, zmanjševanje emisij delcev zaradi soljenja in posipanja cest),
- druga področja (podporni ukrepi in predlogi ukrepov gospodarstva za zmanjšanje njegovih emisij).
3.Mestne občine Kranj (MOK).
Načrt vsebuje 63 ukrepov, ki so razvrščeni v tri stebre:
- spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije (daljinsko ogrevanje, zamenjava kurilnih naprav, toplotna izolacija stavb, boljše posluževanje kurilnih naprav in podobno),
- promet – prehod k trajnostni mobilnosti (spodbujanju javnega potniškega prometa in nemotoriziranih oblik prometa, umirjanje prometa, zmanjševanje emisij delcev zaradi soljenja in posipanja cest),
- druga področja (podporni ukrepi in predlogi ukrepov gospodarstva za zmanjšanje njegovih emisij).
Spremembe in dopolnitve Poslovnega in finančnega načrta Slovenskega regionalno razvojnega sklada za leti 2016 in 2017
Spremembe in dopolnitve Poslovnega in finančnega načrta Slovenskega regionalno razvojnega sklada za leti 2016 in 2017, s poudarkom na spremembah za leto 2017
Predlogi sprememb so sledeči:
- Zmanjšanje sredstev za spodbujanje začetnih investicijskih projektov na programu podjetništva, in sicer iz 5.000.000 EUR na 3.000.000 EUR zaradi zaznanega manjšega povpraševanja po navedenih sredstvih.
- Povečanje sredstev za spodbujanje začetnih investicijskih projektov na problemskih območjih na programu podjetništva, in sicer iz 10.000.000 EUR na 20.000.000 EUR. Navedena spodbuda se dodeljuje v obliki ugodnih posojil iz sredstev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki so zagotovljena v državnem proračunu in jih je Sklad dobil kot dolgoročno posojilo. Vendar se je nakazilo sredstev za izvajanje ukrepa izvedlo šele 30.12.2016, prav tako je prišlo do zamika izvedbe pravnih podlag, kar je vplivalo na dejstvo, da Sklad v letu 2016 ni pristopil k realizaciji ukrepa in se le-ta zamika v leto 2017.
- Zmanjšanje sredstev za spodbujanje lokalne in regionalne javne infrastrukture na področju občin, in sicer iz 6.000.000 EUR na 4.000.000 EUR zaradi zaznanega manjšega povpraševanja po navedenih sredstvi, upoštevajoč dejstvo, da imajo v letu 2017 občine na razpolago ugodna posojilna sredstva po 21. in 23. členu Zakona o financiranju občin.
- Povečanje sredstev za financiranje investicijskih projektov na programu kmetijstva in gozdarstva iz 3.000.000 EUR na 6.000.000 EUR zaradi izkazanega velika zanimanja za sredstva in ob upoštevanju dejstva, da že po lanskoletnem razpisu vsi prijavljeni projekti zaradi pomanjkanja sredstev niso bili podprti in se ponovno prijavljajo v letu 2017.
- Zagotovitev sredstev v višini 2.000.000 EUR za reprogramiranje finančnih obveznosti na programu kmetijstva in gozdarstva za namen sadjarstva in vinogradništva. Navedeni program predstavlja enega izmed ukrepov preprečevanja posledic po pozebah v letih 2016 in 2017.
- Zagotovitev sredstev v višini 5.000.000 EUR za uvedbo novega ukrepa na programu kmetijstva, tj. zagotovitev obratnih sredstev upravičencem s področja sadjarstva in vinogradništva v višini 5.000.000 EUR s subvencijo obrestne mere iz sredstev državnega proračuna kot eden izmed ukrepov preprečevanja posledic po pozebah v letih 2016 in 2017.
- Ukinitev nepovratnih sredstev na programu avtohtonih narodnih skupnosti, tj. na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnosti. Navedena ukinitev pomeni le ohranitev posojilnega finančnega vira.
- Povečanje sredstev za premostitveno financiranje razvojnih projektov, sofinanciranih s strani EU na programu pred-financiranje, in sicer iz 5.000.000 EUR na 7.000.000 EUR zaradi velikega povpraševanja.
- Drugačen način izkazovanja realizacije pri ukrepu regijskih garancijskih shem. V letu 2016 so se RGS vršile v 10 statističnih regijah preko izbranih regijskih izvajalcev na osnovi prenesenih finančnih vlog, v dveh statističnih regijah pa jih je vršil Sklad sam. V letu 2017 je Sklad izbral še regijska izvajalca Pomurje in Zasavje ter pristopil k temeljiti prenovi sheme, ki naj bi se rezultirala zlasti v večji konkurenčnosti ukrepa za končne izvajalce. Ena izmed večjih sprememb predstavlja prenos vložkov s strani izbranih regionalnih izvajalcev nazaj na Sklad, od koder se sedaj neposredno nakazujejo sredstva depozitov na v shemi sodelujoče banke. Sklad tako razpolaga s sredstvi za vezavo depozitov v višini 9.275.214,21 EUR za vse statistične regije. Za leto 2017 Sklad predvideva dodelitev garancij v višini 6.400.000 EUR, kar ob predpostavki 80% garancij predstavlja dodelitev 8.000.000 EUR bančnih posojil, za katera bo ob predvidenem mnogokratniku 4, porabljenih 2.000.000 EUR sredstev.
- Ukinitev sredstev namenjenih za nujne ukrepe v višini 500.000 EUR, saj se ne predvideva realizacijo po tem ukrepu glede na določila 30 a člena ZSRR-2.
Spremembe poslovnega dela načrta vplivajo tudi na spremembe finančnega načrta. Razvidne so v spremenjenih računovodskih izkazih in pojasnjene v finančnem načrtu za leto 2017.
Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016
Vlada je potrdila Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016. Iz obvestil o oddaji javnih naročil, objavljenih na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije in sporočenih statističnih podatkov o evidenčnih naročilih je razvidno, da je v letu 2016 javna naročila oddalo 1992 naročnikov, torej 11 naročnikov več kot v letu 2015.
V letu 2016 je ponovno razvidno povečanje deleža javnih naročil v BDP, ki je od leta 2013 upadal. V letu 2016 je delež javnih naročil v BDP za 1,04 odstotne točke večji kot v letu 2015.
Pri evidenčnih naročilih je v primerjavi z letom 2015 razvidno povečanje števila evidenčnih naročil za desetino, povečanje skupne vrednosti evidenčnih naročil za dobro četrtino in povečanje povprečne vrednosti evidenčnega naročila za dobro desetino.
Obseg storitev s Seznama storitev B in primeri socialnih in drugih posebnih storitev je bil v letu 2016 manjši za dobrih pet odstotnih točk kot v letu 2015.
V letu 2016 so naročniki na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov oddali za 672.025.628 evrov posameznih naročil.
V letu 2016 se je nadaljeval trend upadanja pogodbene vrednosti javnih naročil, (so)financiranih s sredstvi Evropske unije, ki se je začel leta 2014.
V primerjavi z letom 2015 se je spremenil vrstni red pri številu predmetov javnega naročanja, saj je bilo v letu 2016 največ naročil blaga, nato naročil storitev, najmanj pa naročil gradenj, medtem ko je bilo v letu 2015 največ naročil storitev, najmanj pa gradenj. Tudi glede na vrednost oddanih naročil se je v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 vrstni red spremenil in je enak kot pri številu oddanih naročil.
V primerjavi s preteklimi leti so naročniki tudi v letu 2016 najpogosteje izvedli postopek oddaje naročila male vrednosti, njegov delež se je v primerjavi s preteklim letom povečal za 5,97 odstotne točke.
(vir: Vlada RS, ur)