Mednarodne pobude za dvig blaginje državljanov in kakovosti njihovega življenja
Vlada RS se je seznanila z informacijo o mednarodnih pobudah za dvig blaginje državljanov in kakovosti njihovega življenja ter o instrumentih in mehanizmih za njihovo uspešno implementacijo.
Blaginja in kakovostno življenje sta v zadnjih dveh desetletjih dobila novo veljavo in pomen, s tem pa tudi večjo svetovno pozornost. Vse več raziskav kaže na to, da do sedaj najpomembnejši element merjenja nacionalne uspešnosti, tj. bruto domači proizvod, ni več dovolj. Uveljavljanje širšega koncepta blaginje je ključnega pomena pri vzpostavljanju kredibilnosti in odgovornosti javnih politik.
Slovenija se je v svetu začela predstavljati kot ena izmed držav, ki koncept blaginje in vključujoče rasti že vključuje v svoje politike in razvojne načrte, med njimi je tudi Strategija razvoja Slovenije 2030, ki kot enega ključnih ciljev v osredje postavlja dostojno ter kakovostno življenje. S tovrstnimi cilji se pridružujemo državam, ki svoje uspešne zgodbe razvoja in rasti gradijo na načelih zadovoljstva državljanov, kakovosti bivanja in bivanjskega prostora ter sozvočja z okoljem.
Nacionalni akcijski načrt pripravljen v skladu z 59. členom Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij
Vlada Republike Slovenije je sprejela Nacionalni akcijski načrt, pripravljen v skladu z 59. členom Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij ki se posreduje Evropski komisiji. Pristojna ministrstva poročajo Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o izvedenih ukrepih iz Nacionalnega akcijskega načrta dvakrat letno (1. junij in 1. december).
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in nekateri drugi dokumenti s tega področja od držav članic namreč zahtevajo, da opravijo pregled in posodobijo svoja pravila o kvalifikacijah, ki zakonsko urejajo dostop do poklicev ali poklicnih nazivov. Navedeni dokumenti določajo obveznosti za države članice, da priglasijo seznam poklicev, ki jih regulirajo in ocenijo svojo zakonodajo o dostopu do reguliranih poklicev glede na načela nujnosti z vidika zaščite javnega interesa, sorazmernosti in nediskriminacije.
Priprava pregleda širše politike razbremenitve dela v Sloveniji
Vlada je pooblastila ministrico za finance Matejo Vraničar Erman, da se z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) dogovori o ciljih in pogojih za pripravo pregleda širše politike razbremenitve dela v Sloveniji, podpis pisma in izvedbo pregleda. Ministrstvo za finance bo vodilo koordinacijo aktivnosti, povezanih s pregledom širše politike razbremenitve dela v Sloveniji, ki jih bodo strokovnjaki OECD v okviru Centra za davčno politiko in administracijo izvedli v obdobju med januarjem in majem 2018.
Poročilo o državnih pomočeh za obdobje 2014 – 2016
Vlada je sprejela osemnajsto poročilo o državnih pomočeh za leta 2014, 2015 in 2016. V letu 2016 je bilo v Sloveniji izplačanih 351,29 milijona evrov državnih pomoči, kar je 36 % manj, kot v letih 2014 in 2015. Državne pomoči so v letu 2016 predstavljale 0,88 % BDP (v letu 2014 1,47 %, v letu 2015 1,42 %).
V letu 2016 se je zmanjšal obseg pomoči v vseh skupinah pomoči (tj. horizontalne pomoči, pomoči za posebne sektorje in pomoči za kmetijstvo). Razlogi za znižanje so deloma vsebinske narave (nihanje obsega pomoči za prestrukturiranje podjetij v težavah, počasnejše koriščenje EU sredstev iz obdobja 2014 – 2020), v precejšnji meri pa so posledica metodoloških sprememb v zajemanju in poročanju podatkov o državni pomoči (pomoči za kmetijstvo).
Tudi v letu 2016 je bilo največ državnih pomoči izplačanih za varstvo okolja in varčevanje z energijo (153,11 milijona evrov ali 44 % vseh pomoči v letu 2016), druge po obsegu pa so bile pomoči za zaposlovanje (89,90 milijona evrov ali 26 %). Pomoči za posebne sektorje so predstavljale 16 % vseh pomoči v 2016 ali 56,88 milijona evrov, glavnino od tega (12 %) pomoči za transport (nadomestilo za prevoz potnikov v železniškem prometu). Pomoči za kmetijstvo in ribištvo so predstavljale slaba 2 % vseh pomoči ali 5,99 milijona evrov.
Večina pomoči v Sloveniji se dodeli v obliki subvencij, vendar se njihov delež zmanjšuje. V letu 2016 so predstavljale 70 % vseh pomoči ali 245,46 milijonov evrov. Povečuje se obseg pomoči, ki pomenijo zmanjšanje javnofinančnih prihodkov (davčne olajšave in izjeme, oprostitve plačil prispevkov za socialno varnost). Te pomoči so v letu 2016 predstavljale 99,53 milijonov evrov ali 28 % vseh pomoči. V letu 2016 se je nekoliko povečala uporaba povratnih oblik pomoči (ugodna posojila, garancije), in sicer so ugodna posojila in garancije predstavljale 1,3 % vseh pomoči oziroma 4,79 milijonov evrov.
Primerjava z državami EU kaže, da ima Slovenija primerljiv obseg in strukturo državnih pomoči.
(Vir: Vlada RS, ab)