NOVICE SOS

Koeficienti razvitosti občin in odstotek sofinanciranja za leti 2022 in 2023 1/1

Vlada RS je na 315. dopisni seji dne 30. 12. 2021 sprejela sklep, s katerim je izdala Uredbo o metodologiji za določitev razvitosti občin za leti 2022 in 2023 (objavljeno v Ur. l. RS št. 208 z dne 30. 12. 2021).

Koeficienti razvitosti občin in odstotek sofinanciranja za leti 2022 in 2023 prilagamo TUKAJ. Preostale dokumente v zvezi s financiranjem občin najdete na tej POVEZAVI.

 

Občina Medvode je 56. pristopnica Dogovora o spodbujanju zmanjšanja uporabe plastičnega pribora 1/2

Skupnost občin Slovenije je skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor, v okviru projekta občina brez plastike za enkratno uporabo, novembra 2019 podpisala Sporazum o spodbujanju zmanjšanja uporabe plastičnega pribora v slovenskih občinah.

K prostovoljnemu dogovoru lahko kadarkoli pristopi občina, ki v okviru svojih aktivnosti organizira različne oblike javnih ali internih prireditev in sestankov, kjer se ne nudi plastičnega pribora (plastična slamica, plastični krožnik, plastični lonček ali plastični jedilni pribor). Kot 56 članica se je skupnemu cilju k zmanjševanju onesnaževanja okolja s plastiko pridružila občina Medvode.

Skupnost občin Slovenije na svoji spletni strani objavljala ažuren seznam občin, ki so pristopile k dogovoru. Občine tako s svojimi ravnanji prispevajo k povečanju ozaveščanja o resnosti problematike in posledicah prekomerne uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo pri občankah in občanih.

Pozivu k podpisu sporazuma se lahko kadarkoli pridružijo tudi druge občine, ki delijo skupna prizadevanja po zmanjševanju količine plastičnih odpadkov, ki povzročajo precejšnjo gospodarsko in okoljsko škodo.  Gradivo je objavljeno tukaj.

Analiza prihodkov in odhodkov občin s pomočjo nove aplikacije 1/3

Strokovni sodelavec Sekretariata Skupnosti občin Slovenije Miha Mohor je na spletni predstavitvi predstavil aplikacijo za vizualizacijo občinskih podatkov, ki je plod petnajstletnega dela Sekretariata, vse od zbiranja podatkov, osveževanja do iskanja programskih rešitev.

Aplikacija omogoča prikaz odhodkov o investicijah primerljivih občin (omogočen je tudi pregled podatkov na prebivalca), o prihodkih iz posamezne kategorije primerljivih občin (kot so NUSZ, globe, turistična taksa, evropska sredstva), analizo posameznih prihodkov in odhodkov (nudi osnovo za odločitev, ali ima občina potencial za dvig posameznega prihodka ali odhodka). Posebne funkcije omogočajo enostaven prikaz proračuna za pomoč pri pripravi zaključnih računov, prikaz strukture prebivalcev in izračun stroškov za izvajanje zakonskih nalog občin.
Podatki o proračunih so razdeljeni v vse tri klasifikacije (ekonomsko, funkcijsko in programsko). Delo lajša in racionalizira iskalnik po proračunskih postavkah.

Upravljanje s podatki povečuje transparentnost, preglednost in je orodje za racionalne in utemeljene odločitve. Preglednost podatkov zmanjšuje tveganja, oziroma le-ta izpostavi in omogoča argumentirane odločitve. Hiter in analitični dostop do širokega nabora podatkov, njihove primerjave in grafičnih prikazov pa ob enem olajša pripravo odgovorov na marsikatero vprašanje, ki se zastavi s strani občanov, mestnih svetnikov ali novinarjev.

Občine, ki so zamudile predstavitev in bi želele izvedeti več o aplikaciji za vizualizacijo občinskih podatkov, se lahko oglasijo na naslov miha.mohor@skupnostobcin.si. Ob zadostnem zanimanju, bomo predstavitev ponovili.
Več informacij najdete v predstavitvi TUKAJ.

ZAKONODAJA

Podatki o usklajenih zneskih nadomestil so odslej objavljeni na spletni strani Ministrstva za javno upravo 2/1

V skladu z določbami aneksov h kolektivnim pogodbam poklicev in dejavnosti so zneski nadomestil za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja v Sloveniji, jubilejnih nagrad in solidarnostne pomoči, odslej objavljeni na spletni strani Ministrstva za javno upravo in ne več v Uradnem listu Republike Slovenije. Usklajeni zneski nadomestila za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja v državi, jubilejnih nagrad in solidarnostne pomoči za javne uslužbence za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2022 so objavljeni na tem SPLETNEM MESTUNa tem spletnem mestu sta v skladu z določbo aneksov h kolektivnim pogodbam objavljena še dva podatka: usklajen znesek regresa za prehrano med delom od 1. januarja 2022 dalje ter maloprodajna cena litra neosvinčenega motornega bencina (nmb-95) za obračun kilometrine in stroškov prevoza na delo in z dela.

 

Predlog Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti 2/2

V javni obravnavi je predlog Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki so ga pripravili v Službi vlade za digitalno preobrazbo.

Zakon določa načela spodbujanja digitalne vključenosti, ciljne skupine, načrt in ukrepe spodbujanja digitalne vključenosti ter digitalni bon ’22. Spodbude za dvig digitalnih kompetenc (14. in 15. člen) se bodo izvajale s subvencijami izvajalcem različnih vrst izobraževanj in usposabljanj, namenjenih različnim ciljnim skupinam za pridobitev ali ohranitev različnih ravni digitalnih kompetenc.

Z digitalnim bonom se spodbuja nakup računalniške opreme (18. do 23. člen). Gre za dobroimetje, ki ga upravičenec lahko unovči pri ponudniku blaga, ta pa vrednost unovčenega bona prejme iz državnega proračuna. Namenjen je pridobitvi računalniške opreme za pripadnike ciljnih skupin, ki jih določi vlada, če je na tak način mogoče doseči večjo digitalno vključenost te ciljne skupine.

Vsaki dve leti bo pristojni organ – organ, pristojen za informacijsko družbo – izvedel analizo digitalne vključenosti in na njeni podlagi predlagal vladi sprejetje načrta ukrepov spodbujanja digitalne vključenosti.

Vse podrobnosti najdete v priloženih dokumentih:
ZSDVklj
ZSDVklj_Priloga_1
ZSDVklj_Priloga_2
ZSDVklj_Priloga_3

Pripombe, predloge in mnenja posredujete najkasneje do ponedeljka, 17. 1. 2022 na naslov tina.bastevc@skupnsotobcin.si.

Predlog Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov 2/3

Vlada RS je na 23.12.2022 predložila Državnemu zboru predlog Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov. Obstoječa zakonska ureditev je s predlogom zakona dopolnjena glede posameznih vsebin, za katere se je izkazalo, da so pomanjkljivo urejene ali potrebujejo nadgradnjo in prilagoditev glede na izkušnje in nove cilje na področju energetike.

Glede na predvidene ukrepe za dosego podnebnih in energetskih ciljev iz NEPN, lahko pričakujemo večje število (manjših) sistemov daljinskega ogrevanja v prihodnje, predvsem pa prenove obstoječih sistemov v bolj učinkovite in moderne.

Predlog zakona najdete TUKAJ

Pripombe na predlog nam lahko v obrazca posredujete do petka, 21. 1. 2022 na naslov ana.plavcak@skupnostobcin.si.

Spremenjeni zneski regresa za prehrano med delom, nadomestila za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja v državi, jubilejnih nagrad in solidarnostne pomoči 2/4

Dne 5. 1. 2022 smo prejeli obvestilo Ministrstva za javno upravo o spremenjenih zneskih regresa za prehrano med delom, nadomestila za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja v državi, jubilejnih nagrad in solidarnostne pomoči.

V skladu z določbami aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/21), se zneski regresa za prehrano med delom, nadomestila za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja v državi, jubilejnih nagrad in solidarnostne pomoči spreminjajo.

Celotno obvestilo in višino zneskov lahko najdete TUKAJ.

Objava Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v Uradnem listu RS 2/5

V Uradnem listu RS št. 207 z dne 30. 12. 2021 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju: Zakon).

Z Zakonom se spreminja sestava sveta vrtca in šole: trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki delavcev in trije predstavniki staršev.

Na novo se uvaja možnost napredovanja pomočnikov vzgojiteljev v naziv mentor in svetovalec. Sprememba prinaša za občine finančne posledice, ker so financerji plač zaposlenih v vrtcih občine kot ustanoviteljice.

Celotno besedilo Zakona lahko preberete TUKAJ.

Objava Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o financiranju občin v Uradnem listu RS 2/6

V Uradnem listu RS št. 207 z dne 30. 12. 2021 je bil objavljen Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o financiranju občin (v nadaljevanju: Zakon).

Zakon uvaja pomembno novost, saj povečuje sredstva za sofinanciranje skupnih občinskih uprav. Z uvajanjem novih tehnologij nastajajo nove storitve, ki jih uprava doslej ni izvajala, zato se povečuje tudi potreba po kadrih z znanjem na tem področju. S sofinanciranjem teh kadrov, v okviru delovanja skupnih občinskih uprav, država pripomore k informacijski krepitvi občin pri zagotavljanju novih storitev za prebivalce. Zaradi tega je za leto 2022 načrtovanih dodatnih 500.000 evrov iz državnega proračuna, za leto 2023 pa še dodatnih 250.000 evrov.

Zakon ureja tudi sofinanciranje občin z romskimi naselji. Sedaj je jasno določeno, da gre za sredstva, ki jih občine prejmejo kot popravek primerne porabe zato, ker imajo zaradi romskih naseljih višje stroške delovanja oziroma višje stroške, povezane z vzdrževanjem in gradnjo infrastrukture v občini.

Uredba o izvajanju javnega najema stanovanj 2/8

Vlada je na 107. redni seji izdala Uredbo o izvajanju javnega najema stanovanj, ki ureja vse faze izvajanja javnega najema stanovanj. Uredba določa vsebine javnega razpisa, kriterije za najem stanovanj in postopek izbora, vključno s sestavo strokovne komisije za izbor. Prav tako določa vsebine javnega razpisa za oddajanje najetih stanovanj v podnajem upravičencem, prednostne kategorije prosilcev za najem stanovanj in postopek oddaje stanovanj v podnajem. Z uredbo se določita tudi način izračuna najemnine za podnajemnike in način subvencioniranja najemnine, pri čemer gre za odstop od siceršnje prakse pri stanovanjih, ki se oddajajo za neprofitno najemnino, saj se za subvencioniranje najemnine upoštevajo splošni pogoji za pridobitev subvencije k plačilu tržne najemnine, pri čemer upravičencem ni treba izpolnjevati pogoja o uvrstitvi na prednostno listo na zadnjem javnem razpisu. Uredba ureja tudi obseg zagotovljenih sredstev za kritje stroškov izvajanja javnega najema stanovanj in vsebino izvajalčevega poročila o stroških izvajanja javnega najema stanovanj, ki se uporablja kot podlaga za pridobitev predvidenih proračunskih sredstev.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona, ki je podlaga za sprejem uredbe, določa, da začne Stanovanjski sklad Republike Slovenije izvajati javni najem stanovanj 1. januarja 2022.

Več si lahko preberete na TUKAJ.

Zbiranje mnenj o predlogu Zakona o elektronskih komunikacijah 2/9

Vlada je Državnemu zboru predložila v obravnavo predlog Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), prva obravnava, EPA 2379-VII.

 

Dokumenti:

Dopis Vlade_Predlog zakona o elektronskih komunikacijah

Predlog Vlade_Zakon o elektrosnkij komunikacijah_prva obravnava

Osnutek podzakonskega akta_Zakon o elektronskih komunikacijah

Osnutek_SPLOŠNI AKT o dostopu do obstoječe fizične infrastrukture

Osnutek_Splošni akt o načrtu uporabe radijski ferkvenc (NURF-5)

Delovna verzija koleracijske tabele

Delovna verzija izjave o skladnosti predloga zakonskega in podzakonskega akta s pravnim redom EU

 

Prosimo vas, da nam vaše pripombe, predloge in mnenja posredujete najkasneje do ponedeljka, 17. januarja 2022 na naslov tina.bastevc@skupnostobcin.si.

 

Prošnja za posredovanje podatkov o višini založenih sredstev iz naslova tržnih najemnin za leto 2021 2/10

Zakon o finančni razbremenitvi občin je posegel v 121.b člen Stanovanjskega zakona, ki ureja povračilo sredstev subvencij prosilcem za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja. Gre za prosilce, ki plačujejo tržno najemnino in so se uvrstili na prednostno listo na zadnjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v občini stalnega prebivališča, a stanovanja niso uspeli pridobiti in so si zato sami na trgu poiskali ustrezno stanovanje. Med upravičence sodijo tudi prosilci, ki so vlogo za subvencijo posredovali neposredno na Center za socialno delo, ker občina ni objavila javnega razpisa več kot leto dni.

ZFRO je določil, da sredstva za subvencioniranje prosilcev za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja zagotavlja državni proračun v celoti in ne več do polovice, kot je to veljalo do sprejetja ZFRO. Potrebna sredstva se med letom, tako kot doslej, zalagajo iz občinskih proračunov. Določba se uporablja od 1. 1. 2021, kar pomeni, da bo državni proračun na zahtevo občin v letu 2022 povrnil celotna založena sredstva subvencij za leto 2021.

Za povračilo sredstev je potrebno na  Ministrstvo za okolje in prostor  najkasneje do 20. 1. 2022 poslati zahtevek v skupnem znesku vseh terjatev iz tega naslova z vsemi ustreznimi prilogami (za celotno leto 2021), MOP bo pripravil ustrezno pravno podlago – sklep, na podlagi ZFRO pa se bodo nakazala upravičena sredstva posamezni občini. (dopis ministrstva)

Odločitvi s 107. seje vlade s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane 2/11

Vlada je na 107. seji obravnavala in sprejela med drugim dve točki s področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Predlog uredbe o spremembah Uredbe o shemah neposrednih plačil

Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o shemah neposrednih plačil in jo objavila v Uradnem listu RS.

Uredba se spreminja in dopolnjuje zaradi:

  • popravkov sklicev na spremembe predpisov EU, ki urejajo sheme za neposredna plačila;
  • odstotka ovojnice, ki se namenja za dohodkovno podporo za mlade kmete (za plačilo za mlade kmete se za izognitev neizkoriščenim sredstvom nameni do 1,2 % ovojnice za neposredna plačila);
  • spremembe pri dodelitvi plačilnih pravic iz naslova nacionalne rezerve. V celoti se mora upoštevati priporočilo, ki izhaja iz ugotovitev revizije Evropske komisije glede upravljanja in nadzora shem pomoči na površino in ukrepov na površino, povezanih z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja;
  • posodobitve podatkov o povprečnem hektarskem pridelku ene vrste zelenjadnic in povprečnega hektarskega pridelka zelenjadnic skupaj za leto 2022.

Sprememba Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP), ekološko kmetovanje (EK) in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije (PRP RS) za obdobje 2014–2020 in jo objavila v Uradnem listu RS.

Uredba določa izvajanje in financiranje ukrepov za KOPOP, EK in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz PRP RS za obdobje 2014–2020 v letu 2022.

Uredba se spreminja in dopolnjuje zaradi:

  • popravkov sklicev na spremembe in dopolnitve predpisov EU, ki urejajo ukrepe razvoja podeželja;
  • uskladitve z 10. spremembo PRP RS 2014–2020;
  • ureditve izvajanja še trajajočih petletnih obveznosti ukrepov KOPOP in EK ter podaljšanja zaključenih petletnih obveznosti teh ukrepov v letu 2022;
  • ureditve obdobja trajanja na novo prevzetih obveznosti za ukrepa KOPOP in EK;
  • podaljšanja roka za izvedbo usposabljanja za ukrep EK;
  • sprememb in dopolnitev prilog.

Podrobneje si lahko zgoraj navedeno zakonodajo preberete v Ur. l. RS, št. 197/2021, na tej POVEZAVI.

Državni zbor sprejel Zakon o urejanju prostora in Gradbeni zakon 2/12

Državni zbor RS je sprejel Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) in Gradbeni zakon (GZ-1). Zakona, ki državljanom prinašata enostavnejše, hitrejše, cenejše in digitalizirane rešitve, bosta začela veljati 31. decembra. Njuna uporaba se začne s 1. junijem, do takrat bo Ministrstvo za okolje in prostor izvedlo predstavitve lokalnim skupnostim in drugim deležnikom.

ZUreP-3 prinaša projekten pristop pri sprejemanju prostorskih aktov. Pri državnih prostorskih načrtih (DPN) bo ustanovljena projektna skupina, tako da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokami, postopki načrtovanja posegov v prostor in postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo tekli kontinuirano, v nekaterih primerih pa tudi  vzporedno. Postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana tako za državne kot za občinske prostorske akte. Ena izmed ključnih rešitev, ki jih prinaša ZUreP-3  je nadgradnja pravil za določanje in evidentiranje gradbenih parcel ter finančnih inštrumentov zemljiške politike (komunalni prispevek).

GZ-1 uresničuje cilje administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja na način uveljavljanja učinkovitega in kvalitetnega izvajanja postopkov ter prilagoditve časovnih okvirjev z vpeljavo elementov digitalizacije. S prenovo se nadgrajuje dosedanje uveljavljene postopke. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in napak se popravlja in dopolnjuje obstoječe normativne rešitve, tako da bo mogoče hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi. Nekatere ključne rešitve, ki jih prinaša GZ-1 so možnost pridobitve gradbenega dovoljena po skrajšanem ugotovitvenem postopku v roku 30 dni v skladu z ZUP-om, ter njihova obravnava prek državnega oblaka e-prostor ter e-Graditev, odmera komunalnega prispevka se izvede po pridobitvi gradbenega dovoljenja, ampak pred začetkom gradnje ter vzpostavlja se dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki (e-Graditev). Do vzpostavitve sistema e-Graditev se ne glede na prvi odstavek 54. člena GZ-1 gradbeno dovoljenje izda, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 54. člena GZ-1 in je plačan komunalni prispevek oziroma so na drugi zakoniti način izpolnjene investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka v skladu z zakonom, ki ureja prostor. Prav v zvezi s plačilom komunalnega prispevka in njegovo umaknitvijo kot enega izmed obveznih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja so v Skupnosti občin Slovenije razočarani, ker poslanci niso upoštevali njihovega predloga glede komunalnega prispevka.

 

Pripravljavec regionalnega prostorskega plana – priporočilo občinam 2/13

MOP je z Zakonom o urejanju prostora uvedel regionalno prostorsko planiranje, s katerim želijo na podlagi enotne uporabe razpoložljivih podatkov o prostoru na območju razvojne regije spodbuditi načrtovanje trajnostnega in racionalnega razvoja. ZUreP-2 določa, da postopek priprave RPP vodi pripravljavec, ki je pravna oseba v večinski javni lasti, kot to določajo predpisi o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. ZUreP-2 določa tudi, da pripravljavca RPP izbere ministrstvo v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

Na MOP pripravljajo novelo prostorske zakonodaje (ZUreP-3), ki na področju regionalnega prostorskega planiranja pripravljavca RPP za celotno območje vsake razvojne regije izberejo občine v regiji.

Rok za pripravo in sprejem RPP pa je prestavljen na 1. 1. 2027.

Glede na navedene predlagane spremembe prostorske zakonodaje na področju regionalnega prostorskega planiranja in druge posredovane informacije MOP predlaga, da se občine na območju posamezne razvojne regije začnejo čim prej dogovarjati in usklajevati glede izbora pripravljavca RPP. Postopek priprave RPP bi morali začeti čim prej v letu 2023, kar pomeni, da je skrajni rok za izbor pripravljavca RPP konec leta 2022. (dopis ministrstva)

POVPRAŠEVANJA

Razširitev programa zdravnika koncesionarja zaradi povečanja mest v domu upokojencev 3/1

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica, ki je prosila druge občine za posredovanje informacij v povezavi z razširitvijo programa zdravnika koncesionarja v domu upokojencev zaradi povečanja števila postelj (mest) v domu.

Zdravnik v domu upokojencev v njihovi občini izvaja splošno ambulanto na podlagi podeljene koncesije. Z Aneksom št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2021 je bila domu upokojencev omogočena širitev programa (večje število mest/postelj).

Zanimalo jih je, na kakšen način (z javnim razpisom ali kako drugače) ste v tem primeru občine rešile zadevo, da je zdravnik – koncesionar dobil povečan program (razširitev tima) na račun povečanega obsega mest/postelj v domu upokojencev, v katerem izvaja dejavnost.

Zbrane odgovore lahko najdete TUKAJ.

VLADA RS

317. dopisna seja 4/1

Vlada izdala Odlok o spremembi Odloka o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19

Odlok o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19 določa, da se osebo, ki je bila v visoko tveganem stiku s povzročiteljem COVID-19, ne napoti oziroma se ji ne odredi ukrep karantene na domu, če:

– je prejela poživitveni odmerek cepiva Comirnaty proizvajalca Biontech/Pfizer ali cepiva Spikevax (COVID-19 Vaccine) proizvajalca Moderna,

– je prebolela COVID-19, kar dokazuje z dokazilom o pozitivnem rezultatu PCR testa na virus SARS-CoV-2, ki je starejši od desetih dni in je od pozitivnega rezultata testa PCR minilo manj kot 45 dni,

– je prebolela COVID-19, kar dokazuje z dokazilom o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od desetih dni in je bila cepljena z drugim odmerkom cepiva Comirnaty proizvajalca Biontech/Pfizer, cepiva Spikevax (COVID-19 Vaccine) proizvajalca Moderna, cepiva Sputnik V proizvajalca Russia’s Gamaleya National Centre of Epidemiology and Microbiology, cepiva CoronaVac proizvajalca Sinovac Biotech, cepiva COVID-19 Vaccine proizvajalca Sinopharm, cepiva Vaxzevria (COVID-19 Vaccine) proizvajalca AstraZeneca, cepiva Covishield proizvajalca Serum Institute of India/AstraZeneca ali cepiva Covaxin proizvajalca Bharat Biotech (Indija) oziroma kombinacijo dveh cepiv iz te alineje ali je prejela odmerek cepiva COVID-19 Vaccine Janssen proizvajalca Johnson in Johnson/Janssen-Cilag.

Odlok se začne uporabljati 10. januarja 2022.

Vlada Republike Slovenije je sprejela Strategijo digitalne transformacije gospodarstva

Strategija digitalne transformacije gospodarstva je del reformnih ukrepov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, in sicer v okviru komponente Digitalne transformacije podjetij. Strategija je obenem pomemben mejnik za dosego ciljev iz omenjenega Načrta za okrevanje in odpornost.

Strategija je pripravljena vzporedno z že začetimi procesi digitalizacije, informatizacije in enotnega digitalnega trga EU. Poudarja trenutne napredne digitalne tehnologije, kot so umetna inteligenca, internet stvari, tehnologije za obdelavo velepodatkov, tehnologije veriženja podatkov, visokozmogljivo računalništvo, kvantno računalništvo in 5G tehnologije, ki bodo motor ekonomske rasti in konkurenčnosti.

Naslavlja tri glavna oziroma prednostna področja. Prvo predstavlja napredne digitalne tehnologije, ki sploh omogočajo digitalno transformacijo gospodarstva, drugo se osredotoča na učinkovit ekosistem za konkurenčno gospodarstvo, tretje pa se usmerja v odprto in trajnostno družbo kot osnovo za rast digitalne ekonomije.

Temu prilagojeno bodo pripravljeni tudi trije javni razpisi. Prvega bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo že ta mesec, v okviru katerega bo namenilo 44 milijonov evrov za samo digitalno transformacijo. Prav tako bo ta mesec objavljen razpis za oblikovanje hibridnega oblaka, ki bo združeval registre, kot so registri AJPES, Finančne uprave Republike Slovenije in denimo sodnih registrov, in sicer z namenom poenostavitve postopkov za podjetja v razmerju do Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. V ta namen bo razpisanih 2,5 milijona evrov sredstev. Tretji razpis, ki je predviden v drugem trimesečju tega leta, pa bo z 10 milijoni evrov podprl projekte skupnega evropskega interesa.

Ukrepe iz strategije bo izvajalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Javno agencijo SPIRIT Slovenija, Slovenskim podjetniškim skladom in SID banko. V ta namen bo v letu 2022 na voljo 26,5 milijona evrov, v letu 2023 dodatnih 24 milijonov evrov in v letu 2024 še 6 milijonov evrov.

(Vir: Vlada RS, NJ)

315. dopisna seja 4/2

Vlada izdala Uredbo o razvojnih spodbudah za turizem

Uredba o razvojnih spodbudah za turizem določa vrste razvojnih spodbud, podrobnejše določa pogoje in merila ter vsebino glede vlaganj v investicije v turistično infrastrukturo. Pogoji in merila so napisani s ciljem krepitve trajnostnega razvoja turizma v Sloveniji. V predlogu uredbe so vključena tudi določila iz Načrta za okrevanje in odpornost, kar zahteva tudi Evropska komisija.

Strategija trajnostnega razvoja slovenskega turizma 2022-2028, ki bo sprejeta praviloma v aprilu 2022, bo temeljni dokument načrtovanja razvoja turizma na državni ravni. Vsebovala bo smernice, ki temeljijo na nadaljevanju usmeritev v trajnostni, zeleni in butični turizem višje dodane vrednosti raznolikih doživetij za goste. Slednjega se bo nadgradilo z digitalizacijo v informiranju in uporabniški izkušnji za goste, trženju ter upravljanju turizma na vseh ravneh.

Vlada izdala Uredbo o metodologiji za določitev razvitosti občin za leti 2022 in 2023

Razvitost občin kot merilo za sofinanciranje investicij občin določi Ministrstvo za finance na podlagi metodologije iz omenjene uredbe.

Razvitost posamezne občine se izračuna ob upoštevanju kazalnikov, določenih v Zakonu o financiranju občin. Z uredbo je določeno, iz katerega leta se upoštevajo kazalniki, način standardizacije kazalnikov in način izračuna koeficienta razvitosti občine.

Koeficient razvitost občine je razmerje med vrednostjo aritmetičnega povprečja standardiziranih vrednosti kazalnikov v občini in vrednostjo tega povprečja v državi. Koeficient povprečne razvitosti občin v državi je 1,00.

Na podlagi te uredbe bodo koeficienti razvitosti občin določeni za leti 2022 in 2023.

(Vir: Vlada RS, NJ)

108. redna seja 4/3

Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027

Vlada je sprejela Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva (ANEK) do leta 2027. Določa ukrepe za hitrejši razvoj ekološkega kmetovanja do leta 2027.

ANEK vsebuje analizo stanja, SWOT analizo, predstavitev potreb, ciljev in ukrepov (70 ukrepov) po 8 prednostnih področjih (pridelava, predelava, prenos znanja, semenarstvo, povezovanje, eko živila v sistemu javnega naročanja, promocija in trženje, raziskave in razvoj novih tehnologij ter ekološko kmetovanje v povezavi s podnebnimi spremembami), ki bodo pripomogli za nadaljnji razvoj ekološkega kmetovanja. ANEK je tudi ena izmed pomembnih usmeritev pri pripravi ukrepov v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023 – 2027.

 Vlada določila kvote pravic proračunske porabe od januarja do marca 2022

Vlada je danes določila kvote pravic proračunske porabe za obdobje od januarja do marca 2022 po skupinah neposrednih proračunskih uporabnikov.

Neposredni uporabniki proračuna smejo plačevati obveznosti v obsegu, ki ga za prvo trimesečje proračunskega leta 2022 potrdi vlada.

Kvota za prvo trimesečje 2022 znaša 3,431 milijarde evrov, kar je 24,6 % vseh pravic porabe, kot izhajajo iz sprememb državnega proračuna za leto 2022.

 Vlada prerazporedila sredstva državnega proračuna

Vlada je med drugim Ministrstvu za zdravje razporedila dobrih 10 milijonov evrov za financiranje izdatkov, povezanih z epidemijo. Med drugim bodo s tem krita sredstva za testiranje nezavarovanih oseb, za cepljenje proti gripi, za dobavo cepiv ter storitve cepljenja.

Dobrih 6,5 milijona evrov je vlada razporedila Ministrstvu za zdravje za financiranje izdatkov, povezanih z epidemijo, za prejete zahtevke s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje za samotestiranje in testiranje.

Znotraj finančnega načrta Ministrstva za zdravje je vlada prerazporedila 3,4 milijona evrov z namenom zagotavljanja pravic porabe za stroške povezane z HAGT testiranjem in obveščanjem javnosti.

Ministrstvu za zdravje je vlada razporedila še 1,6 milijona evrov za financiranje izdatkov na podlagi Zakona o finančni razbremenitvi občin za pokrivanje obveznosti iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja za socialno ogrožene.

Spremembe sklepa vlade v zvezi s plačilom za nezakonito odložene odpadke, ki so posledica nelegalnih prehodov državne meje

Vlada je sprejela Spremembo Sklepa Vlade Republike Slovenije v zvezi  s plačilom za nezakonito odložene odpadke, ki so posledica nelegalnih prehodov državne meje. Vlada Republike Slovenije podaljšuje sklep, s katerim so občin povrnjeni stroški, ki nastanejo kot posledica odstranitve odpadkov, ki jih za seboj pustijo ilegalni migranti.  Od januarja do novembra 2021 je Vlada Republike Slovenije stroške  za 22.120 kg odpadkov povrnila 11 občinam. V ta namen je bilo izplačanih 36.535,70 EUR.

Vlada določila besedilo predloga Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030

Vlada je določila besedilo predloga Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (ReNPIO 2022–2030) in ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije. Vizija resolucije je, da bodo imeli odrasli prebivalci Slovenije v vseh življenjskih obdobjih enake možnosti in spodbude za kakovostno učenje in izobraževanje za svoj celostni razvoj in sonaravno bivanje.

Resolucija zajema izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in učenje odraslih prebivalcev, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost oziroma so stari vsaj 15 let. Pri pridobivanju javnoveljavne izobrazbe se omejuje na izobraževanje odraslih po programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega strokovnega, gimnazijskega in višjega strokovnega izobraževanja.

Uresničevanje resolucije je v pristojnosti ministrstev, ki so odgovorna za izobraževanje odraslih in so jim za ta namen dodeljena državna sredstva. V veliki meri pa se izobraževanje odraslih sofinancira s sredstvi iz evropske kohezijske politike in drugih evropskih skladov ter mednarodnih programov, v manjšem deležu tudi iz sredstev lokalnih skupnosti, ki v resoluciji niso opredeljena.

Cilji, ki jih zasleduje ReNPIO 2022-2030 so: povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje, zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšati splošno izobraženost odraslih, zvišati izobrazbeno raven odraslih, povečati usposobljenost prebivalstva za uspešno odzivanje na potrebe trga dela, okrepiti razvoj in raziskave na področju izobraževanja odraslih ter izboljšati in okrepiti dejavnosti na področju izobraževanja odraslih.

Skupni strateški načrt 2023-2027 za Slovenijo

Vlada je potrdila predlog Skupnega strateškega načrta (SN) 2023–2027 za Slovenijo, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Predlog strateškega načrta MKGP pošlje v formalno presojo Evropski komisiji.

SN 2023–2027 vsebuje ključne strateške usmeritve za izvajanje skupne kmetijske politike (SKP) v Sloveniji in podaja nabor intervencij za njihovo uspešno ter učinkovito doseganje. Skupna strateška obravnava obeh stebrov SKP (I. steber, ki obsega neposredna plačila in sektorske ukrepe, in II. steber, ki obsega ukrepe razvoja podeželja) prinaša novo dimenzijo in pozitivno vpliva na zagotavljanje sinergij in dopolnjevanja med intervencijami, s tem pa prinaša tudi večje učinke obeh stebrov pri uresničevanju zastavljenih ciljev celotne SKP.

SKP za obdobje 2023–2027 temelji na treh splošnih ciljih in devetih specifičnih ciljih, ki so podkrepljeni s horizontalnim ciljem spodbujanja prenosa znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih. S SN 2023–2027 se zagotavljajo pogoji za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, predvsem preko ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev, tudi na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje in v sektorjih v težavah.

Države članice morajo Evropski komisiji najkasneje do 1. januarja 2022 predložiti predlog strateškega načrta SKP s prilogami.

Vlada sprejela Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2022 in 2023

Vlada je sprejela Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2022 in 2023 in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Predlog Uredbe o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2022 in 2023 je pripravljen na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223).

ZIPRS2223 ureja politiko zaposlovanja v javnem sektorju, in sicer tako, da med drugim nalaga vsem posrednim uporabnikom proračuna države in občine obvezno pripravo kadrovskih načrtov.

Nadalje določa tudi način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja, s čimer se želi zagotoviti transparentnost podatkov. S predlogom Uredbe o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2022 in 2023 se podrobneje predpisujejo način priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja, metodologija spremljanja njihovega izvajanja ter obveznost poročanja o stanju števila zaposlenih na dan 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra v Informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), ki je vzpostavljen pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).

Vlada bo razdelila za dober milijon mask FFP2

V Republiki Sloveniji še vedno veljajo epidemične razmere, še posebej zaradi novih sevov virusa SARS-CoV-2, ki so bolj prenosljivi in lahko zaradi nezadostne precepljenosti prebivalcev povzročijo hitro rast okužb in sprejemov v bolnišnice. Eden izmed ukrepov za zajezitev širjenja bolezni je tudi uporaba ustrezne zaščitne opreme in razkuževanje.

Z namenom zajezitve oziroma preprečitve hitrega širjenja okužb je tako sklenila, da iz blagovnih rezerv sprosti 1.161.175 mask FFP2, ki omogočajo višjo stopnjo zaščite, ter dodatnih 18.500 litrov razkužila.

Blago bo Državni logistični center v Ljubljani razdelil občinam, upravljavcem kritične infrastrukture, silam za zaščito, reševanje in pomoč ter državnim organom.

Vlada soglaša s predlogi amandmajev in uskladitvenega amandmaja k predlogu Zakona o debirokratizaciji

Vlada je dala soglasje k predlogom amandmajev za tretjo obravnavo in uskladitvenega amandmaja k predlogu Zakona o debirokratizaciji, tretja obravnava. Predlogi amandmajev  odpravljajo notranje neskladje predloga zakona zaradi amandmaja k 44. členu, ki je bil sprejet v drugi obravnavi v Državnem zboru in se nanaša na Register pravnih aktov lokalnih skupnosti.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 

Vlada je izdala Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19.

Odlok določa, da:

– uporabniki storitev izkazujejo pogoj PCT z dokazilom o negativnem rezultatu testa PCR, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa ali testa HAG, ki ni starejši od 24 ur od odvzema brisa,

– so nastopajoči na vajah za kulturno prireditev izjema od obvezne uporabe zaščitne maske,

– je prepovedano konzumiranje prevzete hrane in pijače ob in na prevzemnih mestih in

– je največje dovoljeno število udeležencev na javnih kulturnih in športnih prireditvah 750.

Vlada podaljšala veljavnost ukrepa nadomestila za čas karanten ali višje sile

Vlada je sprejela Sklep o podaljšanju veljavnosti ukrepa delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka iz Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, in sicer do konca februarja 2022.

Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva namreč ureja ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2021.

Vlada določila besedilo predloga Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov

Pripravljen je osnutek Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov, ki je pripravljen za medresorsko usklajevanje. Zakon je nastal na podlagi Analize nadomestitve veljavnega Energetskega zakona in prenosa paketa EU predpisov „Čista energija za vse evropejce“. Zaradi obsežnosti zakona postaja njegova vsebina čedalje bolj nepregledna, čedalje težje je zagotavljati tudi pravočasen prenos direktiv v slovenski pravni red. Iz tega razloga se je izkazala potreba, da se zakonska ureditev energetike, ki je sedaj zajeta v enem zakonu, po vsebini razdeli na več samostojnih zakonov, ki bodo sledili strukturi pravnega urejanja teh vsebin v aktih sekundarne zakonodaje EU oziroma urejali samostojna področja iz Energetskega zakona.

Predlogi v osnutku zakona poskušajo ujeti ravnotežje med varovanjem odjemalca v odnosu do monopolnega dobavitelja in dovolj svobode pri oblikovanju poslovnega modela distributerja toplote za ekonomsko vzdržno in tehnično moderno distribucijo.

Zakon tako s spremenjenim kriterijem širi možnost izbire občine za tržno distribucijo kot obliko izvajanja distribucije toplote. Zakon predlaga izločitev distribucije pare iz regulacije cene, kot je to že v veljavi za daljinsko hlajenje, saj je odjemalcev na teh sistemih relativno malo in je pogajalska moč obeh strani izenačena.

Zakon predlaga dvig kriterija za obvezno regulacijo cene toplote, pri čemer pa dopušča manjšim sistemom, da še naprej določajo ceno toplote v skladu z metodologijo in soglasjem agencije na izhodiščno ceno.

Metoda regulacije cene toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja na osnovi pričakovanih stroškov in izhodiščne cene ostaja enaka dosedanji, predlog zakona pa uvaja možnost dodatka k ceni/ tarifni postavki, ki jo na osnovi soglasja občine določi distributer. Na ta način se še naprej ohrani enotna regulacija stroškov izvajanja gospodarske javne službe za vse distributerje toplote (velike in manjše) ter hkrati omogoči distributerjem fleksibilnost pri določanju tarif. Končno ceno toplote bo tako kljub regulaciji upravičenih stroškov skozi preračun izhodiščne cene možno v soglasju z občino prilagajati lokalnim potrebam in značilnostim energetske oskrbe in lastnostim ali aktivnostim končnega uporabnika, tako z dodatkom za dvig cene kot z znižanjem končne cene s subvencijo. Oboje bo  transparentno prikazano tudi odjemalcu na računu.

Zakon vzporedno z distribucijo toplote, kot do sedaj, ureja tudi distribucijo (energetskih) plinov iz lokalnih nepovezanih omrežij, saj je zaradi značilnosti same distribucije v nepovezanem omrežju, sistem urejanja podoben.

(Vir: Vlada RS, NJ)

AKTUALNI RAZPISI

"LOCAL GOVERNMENTS AND CIVILIZATION BRIDGE" - "LOKALNE SAMOUPRAVE IN CIVILIZACIJSKI MOST" 5/1

KAYADER (Združenje Akademije za javno upravo) je nevladna organizacija, ustanovljena leta 2009, katere cilj je organizirati izobraževalne seminarje za lokalne samouprave v Turčiji, izobraževalne seminarje o ozaveščanju o Evropski uniji ter lokalni samoupravi. Prizadevajo si zgraditi most med lokalnimi vladami Turčije in Evropske unije ter združiti 465 lokalnih vlad EU in 50 lokalnih vlad Turčije, vključno s 15 župani in/ali predstavniki iz 33 držav članic Evropske unije. Celoten projekt bo trajal 1 leto, program aktivnosti pa bo trajal 10,5 meseca. V okviru programa dejavnosti bo vsak mesec 45 županov in/ali predstavnikov lokalnih vlad iz 3 držav (vsaj 1 oseba iz vsake države, največ 3 osebe) izvajalo izlete po lokalnih občinah in kulturnih mostovih v regijah Turčije z različne kulture in civilizacije.

K sodelovanju vabijo 15 občin iz naše države, da bi bili njihovi partnerji.

Več o programu projekta si lahko preberete TUKAJ.

Prijave lahko pošljete na naslov: Kayader – Public Administration Academy Association <kayaderproject@gmail.com>

Nove spodbude Eko sklada za naložbe URE in OVE v gospodarstvu, za pnevmatike višjega energijskega razreda pri tovornih vozilih in avtobusih ter občinam za nakup vozil za prevoz potnikov in šolarjev 5/2

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je v petek, 17. 12. 2021, v Uradnem listu RS in na spletni strani www.ekosklad.si objavil štiri nove javne pozive, in sicer za dodeljevanje: nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov gospodarstvu za naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije; nepovratnih sredstev za pnevmatike višjega energijskega razreda pri tovornih vozilih in avtobusih; nepovratnih sredstev občinam za nakup novih vozil za prevoz potnikov in šolarjev; nepovratnih sredstev za naprave za samooskrbo z električno energijo. Novi javni poziv 88SUB-PPŠ21 namenja občinam 7 mio EUR nepovratnih sredstev za nakup novih vozil za izvajanje javnega mestnega in medkrajevnega potniškega prometa, za prevoz potnikov in njihove prtljage ter za prevoz šolarjev. Predmet spodbud so lahko nova vozila, ki bodo prvič po proizvodnji registrirana v Republiki Sloveniji, in sicer vozila za prevoz potnikov na električni pogon ter vozila za prevoz potnikov na vodik.

Več informacij lahko preberete TUKAJ.

Mednarodni razpis za sofinanciranje raziskav in razvoja rešitev za samooskrbo javnih stavb iz OVE 5/3

Pričakuje se, da bo 90 % trenutno obstoječega stavbnega fonda še vedno obratovalo leta 2050, v letu, v katerem želijo številna mesta doseči ogljično nevtralnost. Vzpostavljene so evropske politike in zakonodaja za pospeševanje dekarbonizacije v gradbenem sektorju, vendar se začne s stanjem, ko prenova le zmerno prispeva (0,4 do 1,2 % stavb na leto). Da bi dosegli naše podnebne cilje, je treba pospešiti obnovo v Evropi, dvigniti veliko več obstoječih stavb na optimalno raven učinkovitosti in povečati samoporabo obnovljive energije. Vse več mest, regij in drugih lastnikov večjih portfeljev stavb želi v svojih stavbah doseči 100-odstotno oskrbo z obnovljivo energijo (OVE).  Objavljen je mednarodni razpis za sofinanciranje razvoja novih rešitev s katerimi bo omogočena energetska samooskrba stavb iz OVE.

Razpis se izvaja v okviru projekta procuRE (Pre-commercial Procurement of Breakthrough Solutions for 100% Renewable Energy Supply in Buildings) pod programom obzorje 2020. Predkomercialno javno naročilo je namenjeno razvoju aplikativnih rešitev s katerimi bo zagotovljena 100% samooskrba z energijo iz obnovljivih virov v obstoječih javnih stavbah. Rešitve bodo razvite s strani ponudnikov v večstopenjskem postopku, najboljše od njih pa bodo vzpostavljene na izbranih demonstracijskih pilotnih stavbah v Nemčiji – Nürnberg, na Portugalskem – Vila Nova de Gaia, v Sloveniji – Velenje, Španiji – Barcelona, Turčiji –  Istanbul in Izraelu – Eilat. V sklopu razpisa je zagotovljenih 7,68 milijona EUR nepovratnih sredstev, dolgoročni cilj pa je uporaba razvitih pristopov oz. »paketov za prenovo« pri energetski prenovi večjega števila stavb obstoječega fonda. Javnim subjektom v vlogi upravljalcev stavb se prav tako ponuja možnost, da na projektu sodelujejo kot strateški partnerji, tj. predstavniki končnih uporabnikov razvitih pristopov in sistemov. Strateški partnerji pridobijo možnost neposrednega sodelovanja s skupino naročnikov ter aktivnega delovanja v procesu PCP.

Za več informacij obiščite spletno stran projekta na tej POVEZAVI.

NAJAVA: Peti javni razpis za ukrep »Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja« 5/4

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo danes v Uradnem listu RS objavilo najavo o odprtju petega javnega razpisa za ukrep »Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja« iz Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v RS 2014-2020. Višina nepovratnih sredstev za sofinanciranje operacij znaša 2.580.635 evrov.

Predmet podpore javnega razpisa je izvajanje naložb v obstoječa ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja:

  • ki izboljšujejo infrastrukturo že obstoječih ribiških pristanišč, prodajnih dvoran, mest iztovarjanja in zavetij, vključno z naložbami v infrastrukturo za zbiranje smeti in morskih odpadkov, za povečanje kakovosti in sledljivosti iztovorjenih proizvodov ter nadzora nad njimi, povečanje energetske učinkovitosti, prispevanje k varstvu okolja ter izboljšanje varnostnih in delovnih pogojev in
  • naložb v izgradnjo ali posodobitev zavetij za izboljšanje varnosti.

Upravičenci so občine v Republiki Sloveniji, v katerih so ribiška pristanišča. Javni razpis določa tudi pogoje ob oddaji vloge, merila za ocenitev vlog, obveznosti upravičencev, postopek za pridobitev sredstev ter sankcije za neizpolnjevanje obveznosti.

Besedilo javnega razpisa najdete TUKAJ.

Javni razpis za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije v Koroški, Podravski in Pomurski regiji 5/5

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo 3. javni razpis iz naslova Programa razvoja podeželja 2014-2020, ki je namenjen operaterjem elektronskih komunikacij za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije. Za investicijo je predvidenih 5,3 milijona evrov sredstev. V koroški, podravski in pomurski statistični regiji imajo trenutno še nepokritih 1.648 belih lis. To so posamezna gospodinjstva, kjer ni zagotovljenega dostopa do širokopasovnega omrežja naslednje generacije in kjer na podlagi poizvedovanja po tržnem interesu operaterji niso izrazili tržnega interesa za gradnjo takega omrežja v naslednjih treh letih. Seznam gospodinjstev, ki jim bo omogočeno sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije kot odprtih komunikacijskih omrežij s ciljem omogočiti dostop do širokopasovnih omrežij s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s in dostop do elektronskih komunikacijskih storitev, je objavljen v javnem razpisu.

Upravičenec do podpore je:

  • fizična ali pravna oseba, ki je registrirana kot operater v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah ali
  • projektno partnerstvo (partnerstvo dveh ali več fizičnih oziroma pravnih oseb iz prve alineje, vzpostavljeno s pogodbo).

Do podpore so upravičeni stroški naložb za: izgradnjo pasivne širokopasovne infrastrukture, gradbena dela v povezavi s širokopasovno infrastrukturo in izgradnjo dostopovnih omrežij naslednje generacije (NGA).

Vnos vloge v elektronski sistem bo potekal od 20. decembra 2021 do vključno 26. januarja 2022, do 14:00 ure.

Več o razpisnih pogojih in potrebnih dokumentih najdete na sledeči POVEZAVI.

Objavljen javni razpis za vlaganja v kakovostno in trajnostno preoblikovanje slovenskega turizma za krepitev njegove odpornost 5/6

V Uradnem listu RS št. 209/2021 je objavljen Javni razpis za vlaganja v kakovostno in trajnostno preoblikovanje slovenskega turizma za krepitev njegove odpornosti. Okvirna skupna višina razpoložljivih sredstev je 48.823.529,41 EUR. Namen javnega razpisa je krepitev odpornosti slovenskega turizma, kakovostno in trajnostno preoblikovanje turizma in znižanje sezonalizacije za dvig konkurenčnosti in dodane vrednosti v turizmu.

Cilji javnega razpisa so krepitev odpornosti nosilnega turističnega produkta ‘počitnice v gorah in outdoor’ z nadgradnjo in prestrukturiranjem slovenskih gorskih centrov v celoletna gorska središča za aktivni oddih, dvig števila nastanitvenih kapacitet višje kakovosti, skladnih s strateškimi usmeritvami slovenskega turizma (trajnost, butičnost, avtentičnost itd.) z namenom dviga kakovosti storitev in dvig dodane vrednosti in prilivov iz naslova izvoza potovanj.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dveh sklopov investicij, in sicer:

Sklop A: nadaljnji razvoj in prestrukturiranje večjih slovenskih smučišč v celoletna gorska središča za aktivni oddih z vlaganji v žičniško in drugo infrastrukturo za outdoor aktivnosti, ki niso vezane izključno na zimsko sezono, z namenom dviga dodane vrednosti in vplivom na povečanje prihodkov turističnih destinacij in podjetij ter

Sklop B: izgradnja in/ali obnova nastanitvenih kapacitet višje kakovosti, in sicer hotelov, motelov, penzionov in gostišč, ki bodo po zaključeni operaciji imeli vsaj 15 nastanitvenih enot (sob/apartmajev) kategorije vsaj 3*; kampov in glampingov kategorije vsaj 4*.

Na Sklop A se lahko prijavijo tudi lokalne skupnosti ali drugi javni subjekti (npr.: javni zavodi …), ki so upravljalci večjih slovenskih smučišč, kot izhaja iz evidence Ministrstva za infrastrukturo, ki je vzpostavljena na podlagi Zakona o varnosti na smučiščih (Uradni list RS, št. 44/16).

Okvirna skupna višina razpoložljivih sredstev je 48.823.529,41 EUR, od tega je za sklop A predvideno 30.000.000,00 EUR, za sklop B pa 18.823.529,41 EUR. Načrtovana vrednost investicije (upravičeni in neupravičeni stroški) brez DDV mora znašati najmanj 2 mio EUR za sklop A in najmanj 500.000 EUR za sklop B.

Rok za oddajo vlog je 10. 2. 2022. Javni razpis je dostopen TUKAJ.

Javna razpisa - vzpostavitev lokalnih trgov in kratkih dobavnih verig ter diverzifikacija dejavnosti na kmetijah 5/7

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek, 19. novembra, v Uradnem listu objavilo dva javna razpisa za podporo projektov, ki spodbujajo sodelovanje med kmetijskimi gospodarstvi in drugimi akterji s ciljem razvoja lokalnih trgov in kratkih dobavnih verig ter diverzikacije dejavnosti na kmetiji v povezavi z izobraževanjem o okolju in hrani oziroma zdravstvenim, socialnim in invalidskim varstvom.

Skupna vrednost obeh razpisov je 1,5 milijona evrov. Vložitev vloge na oba javna razpisa bo potekala od 13. decembra 2021 do vključno 10. februarja 2022, do 14. ure.

Javna razpisa se izvajata preko ukrepa M16 Sodelovanje, ki se financira iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020, in sicer za:

  • podukrep 16.4 Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, ki je namenjen izvedbi projektov sodelovanja kmetijskih gospodarstev in posrednikov, s ciljem vzpostavitve lokalnega trga ter s tem povezanih promocijskih dejavnosti. Za ta namen je razpisanih 750.000 evrov nepovratnih sredstev.
  • podukrep 16.9 Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji, ki je namenjen izvedbi projektov sodelovanja, v okviru katerih se na kmetiji poskusno izvedejo aktivnosti, ki se nanašajo na področja izobraževanja o okolju in hrani, zdravstvenega varstva, socialnega varstva oziroma invalidskega varstva, s ciljem preučitve možnosti razvoja teh aktivnosti na kmetiji. Za ta namen je razpisanih 750.000 evrov nepovratnih sredstev.

Več informacij si lahko preberete TUKAJ.

Za projekte sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami namenjenih 4,2 milijona evrov 5/8

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek, 26. novembra, v Uradnem listu objavilo javni razpis za podporo projektom sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) v okviru pobude LEADER. Skupna vrednost javnega razpisa je okvirno 4,2 milijona evrov. Vložitev vloge na javni razpis bo potekala od 20. decembra 2021 do vključno 14. februarja 2022, do 15. ure.

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova podukrepa 19.3 »Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine«, ki je eden izmed podukrepov v okviru pobude LEADER. Podpora je namenjena sofinanciranju aktivnosti v projektih sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) znotraj Republike Slovenije, podpira pa se tudi sodelovanje s partnerji iz tujih držav.

Podrobnejše informacije najdete TUKAJ.

LOKALNA ODPORNOST (ANG. LOCALIENCE) - RAZVOJ ODPORNOSTI PROTI EKSTREMNIM VREMENSKIM NEVARNOSTIM NA LOKALNI RAVNI V SREDNJI EVROPI 5/9

Vabilo občinam k sodelovanju pri projektu, namenjenemu razvoju in testiranju učinkovitih načinov za povečanje podnebne odpornosti v naseljih. Osredotočenost projekta LOCALIENCE je zato na razvijanju odpornosti na lokalni ravni na grožnje, ki jih predstavljajo ekstremni hidrometeorološki dogodki, ki so posledica podnebnih sprememb, vključno z razvojem zmogljivosti zainteresiranih strani ter ciljnim ozaveščanjem, senzibilizacijo in vključevanjem prizadetega prebivalstva.

Splošni cilj LOCALIENCE je razviti zmogljivosti občin in lokalnih skupnosti za odzivanje na nesreče, predvsem z razvojem znanja in metod hitrega odzivanja na ekstremne vremenske dogodke, ki jih povzročajo podnebne spremembe, učinkovito obvladovanje učinkov takšnih dogodkov in širjenje rešitev, ki podpirajo podnebno odpornost na lokalni ravni ter obnova biotske raznovrstnosti srednjeevropskih naselij.

Program Interreg Srednja Evropa 2021-2027 je program financiranja Evropske unije, ki spodbuja mednacionalno sodelovanje zunaj meja v srednji Evropi.

Predviden proračun projekta je približno 2 milijona EUR, s partnerskimi proračuni v razponu od 100.000 do 220.000 EUR.

Predvideno trajanje projekta je 36 mesecev z začetkom v začetku leta 2023. Rok za oddajo vloge je 23. februar 2022.

V primeru, da ste zainteresirani za sodelovanje v projektu LOCALIENCE, se obrnite na razvojno ekipo madžarskega Ministrstva za notranje zadeve, ki vam bo posredovala dodatne informacije. Svoje povpraševanje naslovite na oba spodnja kontakta:

Več informacij si lahko preberete TUKAJ.

Obvestilo občinam o razpisu projekta medinstitucionalnega sodelovanja 5/10

Slovenske občine obveščamo, da je Ministrstvo za finance Republike Turčije objavilo razpis za projekt tesnega medinstitucionalnega sodelovanja z naslovom “Town Twinning between Turkey and EU-II: Twinning for a Green Future Grant Scheme.” Projekt financira EU in je namenjen lokalnim skupnostim v državah članicah EU ter lokalnim skupnostim v Turčiji.

Spletni seminar o projektu bo potekal 14. januarja 2021  od 14:30 do 16:45 ure.

Rok za oddajo ponudb je do 1. marca 2022 do 17. ureZainteresirane občine v Sloveniji lahko več informacij pridobijo na tej POVEZAVI.

Nov razpis za podjetja in občine ter podaljšanje razpisa za PF 5/11

Sklad je v petek, 31. 12. 2021 v Uradnem listu RS, objavil sledeče:

  1. Drugi javni razpis – posojila za investicijske projekte v gospodarstvu – B1
  2. Drugi javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1
  3. Drugi javni razpis za pred-financiranje projektov neprofitnih in profitnih organizacij – PF1, PF3, ANS

Posojila za občine – C1

Drugi javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1

  • Razpisana sredstva:       6.274.418 EUR
  • Upravičeni vlagatelji:    Občine v Republiki Sloveniji
  • Upravičeni stroški:        Upravičeni stroški, ki lahko nastanejo od 1.1.2020 naprej in se nanašajo na: Nakup objektov javne infrastrukture, Gradnja objektov javne infrastrukture, Adaptacija in rekonstrukcija objektov javne infrastrukture, Nova oprema, Novi delovni stroji, Prevozna sredstva.
  • Višina zaprošenega zneska:  min. 40.000,00 EUR, max. 4.000.000,00 EUR.
  • Rok oddaje vloge:         Vlagatelj vlogo odda v obdobju odprtega razpisnega roka, in sicer od 17.1.2022 do 28.03.2022 oziroma do porabe sredstev.

Več o javnem razpisu in razpisni dokumentaciji si lahko preberete TUKAJ.

Objavljeni različni programi sofinanciranja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije 5/12

Stanovanjski sklad Republike Slovenije je objavil informacije, ki bi občinam lahko bile v pomoč v zvezi z urejanjem in zagotavljanjem javnih najemnih stanovanjskih enot, stanovanjskih enot za starejše osebe ter nakupom stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj.

  1. Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih enot v letih 2021 in 2022

Program je objavljen na spletni strani sklada na naslednji povezavi: https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/program-sofinanciranja-zagotavljanja-javnih-najemnih-stanovanjskih-enot-v-letih-2021-in-2022/.

  1. Program sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe v letih 2021 in 2022

Program je objavljen na spletni strani na naslednji povezavi: https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/program-sofinanciranja-zagotavljanja-stanovanjskih-enot-za-starejse-osebe-v-letih-2021-in-2022/.

Program je odprt do dne, ko so s sklepi Nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31.12.2022. Zaradi kratkega obdobja veljavnosti programa, si SSRS pridržuje pravico, da v primeru morebitnega povišanja sredstev za izvajanje progama, rok podaljša oziroma objavi nov program.

  • Programa 1. in 2. sta odprta do dne, ko so s sklepi Nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31. 12. 2022. Zaradi kratkega obdobja veljavnosti programa, si SSRS pridržuje pravico, da v primeru morebitnega povišanja sredstev za izvajanje progama, rok podaljša oziroma objavi nov program.

V primeru potrebe po dodatnih informacijah pokličete na telefonsko številko (01) 47 10 500 ali pošljete vprašanja na elektronski naslov ssrsinfo@ssrs.si.

  1. Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj v letih 2021 in 2022

Stanovanjski sklad Republike Slovenije je v Uradnem listu RS št. 105/2021 z dne 2. 7. 2021 objavil besedilo novega Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo v letih 2021 in 2022. Javni poziv je objavljen tudi na spletni strani na naslednji povezavi: https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/javni-poziv-za-nakup-stanovanj-in-zemljisc-za-gradnjo-stanovanj-v-letih-2021-in-2022/.

Sklad z novim javnim pozivom vabi zainteresirane ponudnike (fizične osebe, pravne osebe zasebnega in javnega prava ter lokalne skupnosti) k oddaji zavezujočih ponudb za prodajo skupin stanovanj in stanovanjskih stavb ter zemljišč primernih za izgradnjo stanovanjskih stavb na območju celotne Slovenije. Sklad bo, v obdobju od objave javnega poziva in do porabe razpoložljivih sredstev oziroma do zaprtja javnega poziva, kupoval stanovanja in zemljišča, ki bodo primerna za izvajanje njegovih dejavnosti (oddaje v najem) glede na v pozivu splošno opredeljena merila in ostale pogoje javnega poziva.

V primeru potrebe po dodatnih informacijah pokličete na telefonsko številko (01) 47 10 500 ali pošljete vprašanja na elektronski naslov ssrsinfo@ssrs.si.

NOVICE DRUGIH

Vabilo za občine: Odprta ulica v vaši občini 6/1

Inštitut za politike prostora (IPoP) vabi k sodelovanju občino, ki želi z Odprto ulico preizkusiti drugačno prometno ureditev, s katero bo izboljšala pogoje za hojo in kolesarjenje in omogočila kratkoročne in dolgoročne pozitivne učinke na življenje, zdravje in gospodarstvo v lokalnem okolju. Izbrani občini bo IPoP pomagal z znanjem, vsebinami in nasveti pri izvedbi Odprte ulice ter s sofinanciranjem izvedbenih stroškov. Stroške materialov in izvedbo navedenih aktivnosti bo prevzel IPoP. V okviru tega povabila je na razpolago za sofinanciranje 10.000 € z vključenim DDV.

Vabilo, vsebinski okvir in prijavnica so dostopni na tej POVEZAVI.

Program projektov eProstor 6/2

Informacijska prenova nepremičniskih evidenc v letu 2021

V letu 2021 so se dela na projektu informacijske prenove nepremičninskih evidenc izvajala na področjih:

  • sprejetje Zakona o katastru nepremičnin in njegovih podzakonskih aktov,
  • priprava informacijske rešitve IS kataster,
  • migracija podatkov ter priprava na implementacijo novega informacijskega sistema in
  • stalna izboljšava in priprava podatkov za prenos v nov informacijski sistem.

Zakon o katastru nepremičnin, ki stopi v veljavo 4. aprila 2022, predvideva nekaj podzakonskih aktov. Vseskozi je Geodetska uprava RS izvajala dela na izboljšanju kakovosti obstoječih podatkov pred uvedbo v nov informacijski sistem, zato bo Geodetska uprava RS na spletnih straneh objavila posodobljena priporočila za evidentiranje tipskih stavb

Evidenca stavbnih zemljišč v luči digitalne preobrazbe prostora

V Sloveniji se po zgledu drugih držav tudi na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in evidentiranja nepremičnin vzpostavlja digitalno okolje, ki vključuje prilagoditev poslovne logike novim možnostim, ki jih ponuja sodobna informacijska tehnologija.  Vzpostavljajo se informacijske rešitve, ki podpirajo elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja in graditve ter zbirke podatkov o prostoru, nepremičninah in okolju. Vsebinsko osnovo za digitalno preobrazbo prostora predstavlja Zakon o urejanju prostora, ki med drugim ureja delovanje prostorskega informacijskega sistema – v okviru katerega se vzpostavlja tudi sistem za vodenje podatkov o stavbnih zemljiščih oz. evidenca stavbnih zemljišč, in sicer o pozidanih in nepozidanih stavbnih zemljiščih.

Rezultat masovnega zajema, v okviru Programa projektov eProstor, je predlog poseljenih zemljišč in dejanske rabe poseljenih zemljišč za celotno Slovenijo. Rezultati so uporabnikom javno dostopni TUKAJ. Ključni del celovite digitalne preobrazbe na področju prostora bo predstavljalo vključevanje lokalne ravni (digitalizacija lokalnih oz. občinskih baz podatkov) in njihovo povezovanje z državno ravnjo. Takšno okolje bo predstavljalo primerno osnovo in omogočalo medopravilnost, hkrati pa bo zagotavljalo ustrezno podlago za uvedbo naprednih tehnologij. Ker je urejanje prostora izvirna pristojnost občin, bo končni cilj digitalne preobrazbe prostora namreč dosežen takrat, ko bodo lokalno prostorsko podatkovno infrastrukturo in manjkajoče podatkovne zbirke zagotovile tudi občine. V projektu bodo skupaj z občinami med drugim pripravljena priporočila za vzpostavitev in vzdrževanje evidence stavbnih zamljišč.

Več o projektu eProstora si lahko preberete na tej POVEZAVI.

 

Iniciativa PRIMOKIZ: Družinam z mlajšimi otroki prijazna občina 6/3

V Sloveniji bo iniciativa PRIMOKIZ potekala na lokalni ravni, v osmih zainteresiranih občinah, kjer bo vsaka od njih v naslednjih dveh letih razvila strategijo »družinam z mlajšimi otroki prijazna občina«. Namen je celostna podpora družinam z otroki do sedmega leta starosti, spodbuja sodelovanje, komunikacijo in iskanje priložnosti za povezovanje med

  • občino kot financerko in kreatorico lokalnih politik,
  • organizacijami, ki delujejo na področju dela z otroki v zgodnjem otroštvu in njihovimi družinami kot izvajalkami programov ter
  • strokovnjaki s področja zgodnjega otroštva.

 

Vseh osem sodelujočih občin (Bled, Cerkno, Ljutomer, Postojna, Razkrižje, Slovenska Bistrica, Škofja Loka in Trbovlje) trenutno pripravlja še zadnje podrobnosti v situacijskih analizah, s pomočjo katerih so v vsaki od sodelujočih občin ocenili trenutno stanje na področju dela z otroki do 7. leta starosti in njihovimi družinami. V tem procesu so občine že prepoznale možnosti za izboljšavo, v nadaljevanju pa bodo določile še prioritete, na katerih se bo želela občina razvijati v smeri »družinam z mlajšimi otroki prijazne občine«.

 

V vseh občinah v novem letu 2022 načrtujejo predstavitve situacijskih analiz različnim relevantnim ciljnim skupinam z zbiranjem povratnih informacij ter predlogov, saj iniciativa PRIMOKIZ izrecno poudarja pomen vključevanja in sodelovanja vseh relevantnih deležnikov. Tako bodo lokalni akcijski timi v vsaki občini pod vodstvom lokalnega koordinatorja izvedli participativne dogodke, na katerih bodo predstavili ugotovitve, nakazali možne poti razvoja in s strani udeležencev želeli pridobiti prioritete, po katerih bi se občina naj razvijala.

 

Cilj iniciative PRIMOKIZ je oblikovati strategijo za »družinam z mlajšimi otroki prijazno občino«, ki jo kot enakovreden dokument ostalim občinskim dokumentom sprejme in v izvajanje potrdi občinski mestni svet. Preko implementacije strategije bo občina postajala vse bolj mlajšim otrokom in njihovim družinam prijazna občina.

Če ste tudi v vaši občini prepoznali potrebo, da bi postali »družinam z mlajšimi otroki prijazna občina«, jim lahko pišete na korakzakorakom@pei.si oziroma si več o tem preberete na POVEZAVI.

 

 

 

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.