Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027
Vlada je sprejela Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva (ANEK) do leta 2027. Določa ukrepe za hitrejši razvoj ekološkega kmetovanja do leta 2027.
ANEK vsebuje analizo stanja, SWOT analizo, predstavitev potreb, ciljev in ukrepov (70 ukrepov) po 8 prednostnih področjih (pridelava, predelava, prenos znanja, semenarstvo, povezovanje, eko živila v sistemu javnega naročanja, promocija in trženje, raziskave in razvoj novih tehnologij ter ekološko kmetovanje v povezavi s podnebnimi spremembami), ki bodo pripomogli za nadaljnji razvoj ekološkega kmetovanja. ANEK je tudi ena izmed pomembnih usmeritev pri pripravi ukrepov v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023 – 2027.
Vlada določila kvote pravic proračunske porabe od januarja do marca 2022
Vlada je danes določila kvote pravic proračunske porabe za obdobje od januarja do marca 2022 po skupinah neposrednih proračunskih uporabnikov.
Neposredni uporabniki proračuna smejo plačevati obveznosti v obsegu, ki ga za prvo trimesečje proračunskega leta 2022 potrdi vlada.
Kvota za prvo trimesečje 2022 znaša 3,431 milijarde evrov, kar je 24,6 % vseh pravic porabe, kot izhajajo iz sprememb državnega proračuna za leto 2022.
Vlada prerazporedila sredstva državnega proračuna
Vlada je med drugim Ministrstvu za zdravje razporedila dobrih 10 milijonov evrov za financiranje izdatkov, povezanih z epidemijo. Med drugim bodo s tem krita sredstva za testiranje nezavarovanih oseb, za cepljenje proti gripi, za dobavo cepiv ter storitve cepljenja.
Dobrih 6,5 milijona evrov je vlada razporedila Ministrstvu za zdravje za financiranje izdatkov, povezanih z epidemijo, za prejete zahtevke s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje za samotestiranje in testiranje.
Znotraj finančnega načrta Ministrstva za zdravje je vlada prerazporedila 3,4 milijona evrov z namenom zagotavljanja pravic porabe za stroške povezane z HAGT testiranjem in obveščanjem javnosti.
Ministrstvu za zdravje je vlada razporedila še 1,6 milijona evrov za financiranje izdatkov na podlagi Zakona o finančni razbremenitvi občin za pokrivanje obveznosti iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja za socialno ogrožene.
Spremembe sklepa vlade v zvezi s plačilom za nezakonito odložene odpadke, ki so posledica nelegalnih prehodov državne meje
Vlada je sprejela Spremembo Sklepa Vlade Republike Slovenije v zvezi s plačilom za nezakonito odložene odpadke, ki so posledica nelegalnih prehodov državne meje. Vlada Republike Slovenije podaljšuje sklep, s katerim so občin povrnjeni stroški, ki nastanejo kot posledica odstranitve odpadkov, ki jih za seboj pustijo ilegalni migranti. Od januarja do novembra 2021 je Vlada Republike Slovenije stroške za 22.120 kg odpadkov povrnila 11 občinam. V ta namen je bilo izplačanih 36.535,70 EUR.
Vlada določila besedilo predloga Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030
Vlada je določila besedilo predloga Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (ReNPIO 2022–2030) in ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije. Vizija resolucije je, da bodo imeli odrasli prebivalci Slovenije v vseh življenjskih obdobjih enake možnosti in spodbude za kakovostno učenje in izobraževanje za svoj celostni razvoj in sonaravno bivanje.
Resolucija zajema izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in učenje odraslih prebivalcev, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost oziroma so stari vsaj 15 let. Pri pridobivanju javnoveljavne izobrazbe se omejuje na izobraževanje odraslih po programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega strokovnega, gimnazijskega in višjega strokovnega izobraževanja.
Uresničevanje resolucije je v pristojnosti ministrstev, ki so odgovorna za izobraževanje odraslih in so jim za ta namen dodeljena državna sredstva. V veliki meri pa se izobraževanje odraslih sofinancira s sredstvi iz evropske kohezijske politike in drugih evropskih skladov ter mednarodnih programov, v manjšem deležu tudi iz sredstev lokalnih skupnosti, ki v resoluciji niso opredeljena.
Cilji, ki jih zasleduje ReNPIO 2022-2030 so: povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje, zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšati splošno izobraženost odraslih, zvišati izobrazbeno raven odraslih, povečati usposobljenost prebivalstva za uspešno odzivanje na potrebe trga dela, okrepiti razvoj in raziskave na področju izobraževanja odraslih ter izboljšati in okrepiti dejavnosti na področju izobraževanja odraslih.
Skupni strateški načrt 2023-2027 za Slovenijo
Vlada je potrdila predlog Skupnega strateškega načrta (SN) 2023–2027 za Slovenijo, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Predlog strateškega načrta MKGP pošlje v formalno presojo Evropski komisiji.
SN 2023–2027 vsebuje ključne strateške usmeritve za izvajanje skupne kmetijske politike (SKP) v Sloveniji in podaja nabor intervencij za njihovo uspešno ter učinkovito doseganje. Skupna strateška obravnava obeh stebrov SKP (I. steber, ki obsega neposredna plačila in sektorske ukrepe, in II. steber, ki obsega ukrepe razvoja podeželja) prinaša novo dimenzijo in pozitivno vpliva na zagotavljanje sinergij in dopolnjevanja med intervencijami, s tem pa prinaša tudi večje učinke obeh stebrov pri uresničevanju zastavljenih ciljev celotne SKP.
SKP za obdobje 2023–2027 temelji na treh splošnih ciljih in devetih specifičnih ciljih, ki so podkrepljeni s horizontalnim ciljem spodbujanja prenosa znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih. S SN 2023–2027 se zagotavljajo pogoji za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, predvsem preko ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev, tudi na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje in v sektorjih v težavah.
Države članice morajo Evropski komisiji najkasneje do 1. januarja 2022 predložiti predlog strateškega načrta SKP s prilogami.
Vlada sprejela Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2022 in 2023
Vlada je sprejela Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2022 in 2023 in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Predlog Uredbe o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2022 in 2023 je pripravljen na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223).
ZIPRS2223 ureja politiko zaposlovanja v javnem sektorju, in sicer tako, da med drugim nalaga vsem posrednim uporabnikom proračuna države in občine obvezno pripravo kadrovskih načrtov.
Nadalje določa tudi način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja, s čimer se želi zagotoviti transparentnost podatkov. S predlogom Uredbe o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2022 in 2023 se podrobneje predpisujejo način priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja, metodologija spremljanja njihovega izvajanja ter obveznost poročanja o stanju števila zaposlenih na dan 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra v Informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), ki je vzpostavljen pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).
Vlada bo razdelila za dober milijon mask FFP2
V Republiki Sloveniji še vedno veljajo epidemične razmere, še posebej zaradi novih sevov virusa SARS-CoV-2, ki so bolj prenosljivi in lahko zaradi nezadostne precepljenosti prebivalcev povzročijo hitro rast okužb in sprejemov v bolnišnice. Eden izmed ukrepov za zajezitev širjenja bolezni je tudi uporaba ustrezne zaščitne opreme in razkuževanje.
Z namenom zajezitve oziroma preprečitve hitrega širjenja okužb je tako sklenila, da iz blagovnih rezerv sprosti 1.161.175 mask FFP2, ki omogočajo višjo stopnjo zaščite, ter dodatnih 18.500 litrov razkužila.
Blago bo Državni logistični center v Ljubljani razdelil občinam, upravljavcem kritične infrastrukture, silam za zaščito, reševanje in pomoč ter državnim organom.
Vlada soglaša s predlogi amandmajev in uskladitvenega amandmaja k predlogu Zakona o debirokratizaciji
Vlada je dala soglasje k predlogom amandmajev za tretjo obravnavo in uskladitvenega amandmaja k predlogu Zakona o debirokratizaciji, tretja obravnava. Predlogi amandmajev odpravljajo notranje neskladje predloga zakona zaradi amandmaja k 44. členu, ki je bil sprejet v drugi obravnavi v Državnem zboru in se nanaša na Register pravnih aktov lokalnih skupnosti.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19
Vlada je izdala Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19.
Odlok določa, da:
– uporabniki storitev izkazujejo pogoj PCT z dokazilom o negativnem rezultatu testa PCR, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa ali testa HAG, ki ni starejši od 24 ur od odvzema brisa,
– so nastopajoči na vajah za kulturno prireditev izjema od obvezne uporabe zaščitne maske,
– je prepovedano konzumiranje prevzete hrane in pijače ob in na prevzemnih mestih in
– je največje dovoljeno število udeležencev na javnih kulturnih in športnih prireditvah 750.
Vlada podaljšala veljavnost ukrepa nadomestila za čas karanten ali višje sile
Vlada je sprejela Sklep o podaljšanju veljavnosti ukrepa delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka iz Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, in sicer do konca februarja 2022.
Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva namreč ureja ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2021.
Vlada določila besedilo predloga Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov
Pripravljen je osnutek Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov, ki je pripravljen za medresorsko usklajevanje. Zakon je nastal na podlagi Analize nadomestitve veljavnega Energetskega zakona in prenosa paketa EU predpisov „Čista energija za vse evropejce“. Zaradi obsežnosti zakona postaja njegova vsebina čedalje bolj nepregledna, čedalje težje je zagotavljati tudi pravočasen prenos direktiv v slovenski pravni red. Iz tega razloga se je izkazala potreba, da se zakonska ureditev energetike, ki je sedaj zajeta v enem zakonu, po vsebini razdeli na več samostojnih zakonov, ki bodo sledili strukturi pravnega urejanja teh vsebin v aktih sekundarne zakonodaje EU oziroma urejali samostojna področja iz Energetskega zakona.
Predlogi v osnutku zakona poskušajo ujeti ravnotežje med varovanjem odjemalca v odnosu do monopolnega dobavitelja in dovolj svobode pri oblikovanju poslovnega modela distributerja toplote za ekonomsko vzdržno in tehnično moderno distribucijo.
Zakon tako s spremenjenim kriterijem širi možnost izbire občine za tržno distribucijo kot obliko izvajanja distribucije toplote. Zakon predlaga izločitev distribucije pare iz regulacije cene, kot je to že v veljavi za daljinsko hlajenje, saj je odjemalcev na teh sistemih relativno malo in je pogajalska moč obeh strani izenačena.
Zakon predlaga dvig kriterija za obvezno regulacijo cene toplote, pri čemer pa dopušča manjšim sistemom, da še naprej določajo ceno toplote v skladu z metodologijo in soglasjem agencije na izhodiščno ceno.
Metoda regulacije cene toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja na osnovi pričakovanih stroškov in izhodiščne cene ostaja enaka dosedanji, predlog zakona pa uvaja možnost dodatka k ceni/ tarifni postavki, ki jo na osnovi soglasja občine določi distributer. Na ta način se še naprej ohrani enotna regulacija stroškov izvajanja gospodarske javne službe za vse distributerje toplote (velike in manjše) ter hkrati omogoči distributerjem fleksibilnost pri določanju tarif. Končno ceno toplote bo tako kljub regulaciji upravičenih stroškov skozi preračun izhodiščne cene možno v soglasju z občino prilagajati lokalnim potrebam in značilnostim energetske oskrbe in lastnostim ali aktivnostim končnega uporabnika, tako z dodatkom za dvig cene kot z znižanjem končne cene s subvencijo. Oboje bo transparentno prikazano tudi odjemalcu na računu.
Zakon vzporedno z distribucijo toplote, kot do sedaj, ureja tudi distribucijo (energetskih) plinov iz lokalnih nepovezanih omrežij, saj je zaradi značilnosti same distribucije v nepovezanem omrežju, sistem urejanja podoben.
(Vir: Vlada RS, NJ)