V PRIHODNJEM TEDNU PRAZNUJETA OBČINSKI PRAZNIK OBČINI ČLANICI IG IN JESENICE.

Iskrene čestitke!

Sekretariat SOS

IZ ARHIVA SOS

Poskusi združevanja moči za korist lokalnih skupnosti 1/1

V zapisniku predsedstva takratne Skupnosti občin Slovenije (SOS) v letu 1996, ki ji je predsedoval Dimitrij Rupel, takrat župan Ljubljane, smo zasledili zapis – nujno se je sestati z Zvezo slovenskih občin (danes ZOS) in oblikovati enotno združenje občin v Sloveniji. Člani takratnega vodstva so ugotavljali, da je »država glavni nasprotnik lokalne samouprave« zato je nujno imeti močno in predvsem eno združenje občin. Sprejeli so sklepe o sklicu sestanka in pripravi novega statuta. Takratna Skupnost občin Slovenije je nadaljevala z iskanjem poti do vzpostavljanja enega združenja tudi v letu 1997, nato ponovno v letu v letu 2001. V izogib podvajanja nalog in kadra, članarin, predvsem pa slabljenju pogajalske pozicije občin, se je prvi resen poskus združevanja na pobudo članstva zgodil že leta 2005. V letu 2008 je jasen poziv k združevanju moči prišel s strani takratne članice SOS, MO Ljubljana, a interesa za združitev na strani ZOS še vedno ni bilo. SOS je v letu 2009 okrepil priprave na možno združitev, saj se je 130 občin izrazilo z 88% podporo za združitev organizacij. Kljub opozorilom, da nadaljnja drobitev na več predstavniških organizacij ne vpliva ugodno na doseganje ciljev, je v letu 2010 nastalo še tretje. Tako so vsi naslednji poskusi združevanja v letih 2016 in 2017 vključevali predloge za združitev vseh treh in za hip je kazalo, da bi se slednje lahko tudi zares zgodilo. V naslednjih dveh letih so sledili  mnogi poskusi približevanj, enkrat z ene, enkrat z druge strani, vendar zaradi različnih pogojevanj do združitve vseh treh organizacij ni prišlo. Zadnji poskus približevanja enotni in močni zagovorniški organizaciji občin se je zgodil v letu 2020 a je delo na tem področju ustavil izbruh pandemije koronavirusne bolezni.

NOVICE SOS

Usmeritve delovanja občin za pomoč beguncem iz Ukrajine in za Ukrajino 2/1

Na Skupnosti občin Slovenije smo v sodelovanju z Damjanom Barutom, predsednikom Komisije za zaščito in reševanje pri SOS ter poveljnikom civilne zaščite v občini Logatec pripravili nabor usmeritev delovanja občin, ki jih je za lažje in učinkovitejše organiziranje humanitarne pomoči, smiselno spoštovati.

USMERITVE DELOVANJA OBČIN ZA POMOČ BEGUNCEM IZ UKRAJINE IN ZA UKRAJINO najdete TUKAJ.

Na seminarju spregovorili o duševnih in telesnih motnjah povezanih s stresom in travmo 2/2

Skupnost občin Slovenije je v sodelovanju s predavateljico Florence Mario Bratuž 9. marca 2022 izvedla 1. modul na temo zajezitve psihosocialnih tveganj z naslovom Duševne in telesne motnje povezane s stresom in travmo.  Obravnavali smo vprašanje kaj je to stresna reakcija (akutna) in kaj je  prilagoditvena motnja, kako prepoznati sindrom izgorevanja, post travmatske stresne motnje, depresijo, z dolgotrajnim stresom povezane bolezni, predvsem pa smo se posvetili učenju sprostitvene reakcije.

Svoje znanje bomo nadgradili z nadaljevalnim modulom, ki bo potekal 6. 4. 2022 na temo zavedanja, prepoznavanja in obvladovanja čustev.

ZAKONODAJA

Odlok o finančnem nadomestilu zaradi vpliva povečanja cen mineralnih gnojil in energentov na kmetijsko pridelavo 3/1

Vlada je izdala Odlok o finančnem nadomestilu zaradi vpliva povečanja cen mineralnih gnojil in energentov na kmetijsko pridelavo.

Zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu (ZUOPDCE) je med drugim določil začasne ukrepe na področju kmetijstva. Vlada Republike Slovenije s tem odlokom predpisuje podrobnejše pogoje za dodelitev finančnega nadomestila.
Odlok določa, da mora nosilec kmetijskega gospodarstva za pridobitev finančnega nadomestila poleg pogojev, opredeljenih v ZOUPDCE, izpolnjevati še naslednje:

  • na dan uveljavitve tega odloka ni v postopku zaradi insolventnosti po določbah zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
  • ima na dan uveljavitve tega odloka poravnane zapadle davčne obveznosti in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 eurov,
  • ima za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

Odlok nadalje ureja tudi podrobnejši postopek za pridobitev finančnega nadomestila ter pogoje in način morebitnega vračila finančnega nadomestila, če nista izpolnjena pogoja določena v ZOUPDCE.

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja bo nosilcem kmetijskega gospodarstva, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odloka, v 30 dneh po njegovi uveljavitvi, na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, izdala informativno odločbo v skladu s ZOUPDCE, ki ureja ukrepe za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu.

Za ukrep po ZUOPDCE in tem odloku je predvidenih nekaj manj kot 32 milijonov evrov proračunskih sredstev.

Izdana uredba o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz proračunskih sredstev 3/2

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije in jo bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z njo je določen način izvajanja financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter normativi in standardi za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in financiranje raziskovalnih projektov, katerih izvajanje se financira iz proračuna, ureja pa tudi spremljanje in porabo sredstev državnega proračuna.

Pravno podlago ima uredba v Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Z njo se povečuje avtonomija raziskovalnih organizacij pri razporejanju sredstev stabilnega financiranja.

Za pripravo predloga omenjene uredbe je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in januarja letos imenovalo delovno skupino, v kateri so, poleg predstavnikov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, sodelovali tudi zunanji strokovnjaki: prof. dr. Gregor Anderluh (Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije), prof. dr. Boštjan Zalar (Institut »Jožef Stefan«), prof. dr. Klavdija Kutnar (Univerza na Primorskem) in prof. dr. Anton Ramšak (Univerza v Ljubljani).

Odlok o finančnem nadomestilu zaradi vpliva povečanja cen energentov čebelarstvu 3/3

Vlada je izdala Odlok o finančnem nadomestilu zaradi vpliva povečanja cen energentov v čebelarstvu, ki se objavi v Uradnem listu RS.

Odlok je podlaga za izvedbo finančne pomoči fizičnim ali pravnim osebam, ki so vpisane v centralni register čebelnjakov v skladu s Pravilnikom o označevanju čebelnjakov in stojišč, ki se soočajo s povečanjem cen energentov.

Nosilci kmetijskih gospodarstev imajo zaradi posledic vpliva povečanja cen energentov in mineralnih gnojil povečane stroške v kmetijski pridelavi. Podatki Statističnega urada RS kažejo, da so se cene energije in maziv od novembra 2020 do novembra 2021 povečale za 39 %. Za kar 144 % pa so se v enakem obdobju povečale cene gnojil in sredstev za izboljšavo tal. Vzrok za to so spremenjene razmere na energetskih trgih.

Povečanje cen energentov in predvsem mineralnih goriv bo imelo neposredni učinek na stroške kmetijske proizvodnje, kar se bo kratkoročno odrazilo v nižjih pridelkih zaradi manjše uporabe gnojil ter posledično v višjih cenah hrane in dolgoročno v opuščanju kmetovanja zaradi vse manjših dohodkov v kmetijstvu. Oba učinka bi lahko ogrozila prehransko varnost Republike Slovenije.

Za omilitev posledic je bil sprejet Zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, ki kot upravičenca do finančnega nadomestila določa tudi čebelarja, ki je po tem Zakonu upravičen do finančnega nadomestila v obliki pavšala v višini 5 evrov na čebeljo družino (panj). Pomoč se dodeli v skladu s pravili de minimis za primarno kmetijsko proizvodnjo.

S tem odlokom se določa podrobnejše pogoje, upravičence in postopek dodelitve enkratnega finančnega nadomestila zaradi vpliva povečanja cen energentov v čebelarstvu.

Do pomoči so upravičene fizične ali pravne osebe, ki so na dan 5. marec 2022 vpisane v centralni register čebelnjakov in imajo na dan 30. junij 2021 v centralnem registru čebelnjakov prijavljeno najmanj eno čebeljo družino.

Odlok se izvaja v skladu z Uredbo Komisije (EU) 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 51 I z dne 22. 2. 2019, str. 1).

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje iz 4. člena tega odloka, v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka na podlagi podatkov iz uradnih evidenc izda informativno odločbo v skladu z drugim odstavkom 10. člena Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu.

Uveljavljanje finančnih nadomestil v čebelarstvu in kmetijstvu 3/4

11. 3. 2021 je predvidena objava odlokov za uveljavljanje finančnih nadomestil zaradi vpliva povečanja cen energentov v čebelarstvu in za uveljavljanje finančnih nadomestil zaradi vpliva povečanja cen mineralnih gnojil in energentov na kmetijsko pridelavo.

Predvidena je objava odlokov za:

  • finančno nadomestilo zaradi vpliva povečanja cen energentov v čebelarstvu (predvidena objava v Uradnem listu RS z dne 11. 3. 2022);
  • finančno nadomestilo zaradi vpliva povečanja cen mineralnih gnojil in energentov na kmetijsko pridelavo (predvidena objava v Uradnem listu RS dne 11. 3. 2022).

Do podpore za čebelarski del bo upravičena fizična ali pravna oseba, ki je vpisana v centralni register čebelnjakov na dan uveljavitve Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu (predvidoma 5. 3. 2022) (v nadaljnjem besedilu: register čebelnjakov), v skladu s predpisom, ki ureja register čebelnjakov, kot odgovorna oseba za vzrejo čebel in je imela na dan 30. 6. 2021 prijavljeno najmanj eno čebeljo družino, ter bo izpolnjevala naslednje pogoje iz odloka:

  • na dan uveljavitve odloka upravičenec ni v postopku zaradi insolventnosti po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr. in 196/21 – odl. US);
  • na dan uveljavitve odloka ima poravnane zapadle davčne obveznosti in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 evrov;
  • za nakazilo dodeljenih sredstev ima odprt transakcijski račun v skladu s 35. členom Zakona o kmetijstvu.

Do podpore za kmetijsko pridelavo je upravičenec nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z Zakonom o kmetijstvu, ki  je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in bo izpolnjeval naslednje pogoje iz odloka:

  • je oddal zbirno vlogo za leto 2021 v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2021;
  • na dan uveljavitve odloka upravičenec ni v postopku zaradi insolventnosti po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr. in 196/21 – odl. US);
  • za nakazilo dodeljenih sredstev ima odprt transakcijski račun v skladu s 35. členom Zakona o kmetijstvu.

Agencija potencialnim upravičencem svetuje, da preverijo izpolnjevanje navedenih pogojev in da morebitne neurejene pogoje za pridobitev omenjenih finančnih podpor pravočasno uredijo. 

MOP pripravilo Resolucijo o krepitvi potresne varnosti 3/5

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je z namenom izboljšanja potresne varnosti pripravilo in dalo v javno razpravo osnutek Resolucije o krepitvi potresne varnosti (Resolucija). Resolucija oblikuje aktivno politiko krepitve potresne varnosti stavbnega fonda v Republiki Sloveniji, s katero država prispeva k manjšim posledicam v primeru potresnega dogodka.

Glavni cilji resolucije so:

Ozaveščati: javnost bo seznanjena s tveganji, ki jih predstavlja potres, ter z ukrepi, s katerimi ta tveganja lahko zmanjšajo na sprejemljivo raven, kar bo prispevalo k ozaveščanju družbe o pomenu potresne varnosti;

  1. Vzpostaviti sistemski okvir: vzpostavi se pravno sistemski okvir za ureditev tega področja, od morebitnih prilagoditev normativnega okvira, ki bodo omogočale učinkovitejše ukrepanje, do ureditve centralnega pristopa k vodenju in usmerjanju dolgoročnega projekta utrditve stavb;
  2. Usposobiti in izobraziti: strokovnjaki s področja graditve bodo pridobili dodatna znanja. Cilj je kakovostno izobraziti projektante za ustrezno reševanje problematike potresne ogroženosti stavb in usposobiti izvajalce protipotresne utrditve stavb z uporabo ustreznih gradbenih materialov in metod;
  3. Pregledati stavbni fond: izveden bo strokovni pregled relevantnih obstoječih stavb in ugotovljena stopnja njihove ogroženosti, kar bo temelj za nadaljnje ukrepanje;
  4. Zagotoviti finančna sredstva: preučene bodo možnosti zagotovitve finančnih sredstev za izvedbo prenov potresno ogroženih stavb oziroma zmanjšanje potresnega tveganja;
  5. Izvesti prenovo ogroženih stavb: projektiranje ter izvedba prenove potresno ogroženih stavb, pri čemer se opredeli prioritete, smotrno rabo javnih sredstev in se najprej prenovi ključne stavbe;
  6. Skrb za zagotavljanje ustrezne kakovosti utrditev: Strokovna podpora pri pripravi in izvedbi prenove.

Besedilo Resolucije je dostopno na povezavi TUKAJ. Prosimo vas, da nam vaše pripombe, predloge in mnenja posredujete najkasneje do torka, 29. 3. 2022 na naslov neza.jager@skupnsotobcin.si.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb – obvestilo o javni obravnavi predloga pravilnika 3/6

Obveščamo vas, da je na e-demokraciji objavljen osnutek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (v nadaljnjem besedilu: pravilnik), ki ga na podlagi drugega odstavka 9. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 –ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO in 90/21) izda minister pristojen za prostor. Več informacij najdete TUKAJ.

Vljudno vas prosimo, da posredovani osnutek pravilnika pregledate in morebitne pripombe, predloge oziroma mnenje posredujete najpozneje do četrtka 17. 3. 2022, na naslov ana.plavcak@skupnostobcin.si

 

POVPRAŠEVANJA

Vračila stroškov prevoza otrok s posebnimi potrebami 4/1

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica, ki jo zanima praksa ostalih občin glede vračila stroškov prevoza otrok s posebnimi potrebami v zavode, kamor so napoteni.

Prosimo za odgovore na naslednja vprašanja:

  1. Ali upravičenim staršem otrok s posebnimi potrebami izdajate odločbe ali jih o dodeljeni pravici do povračila stroškov prevoza obvestite kako drugače?
  2. Ali staršem s pravico do povračila stroškov, ki otroke individualno vozijo v zavod, priznate število kilometrov za dve relaciji dnevno – v zavod in nazaj – ali dopuščate izjeme s katerimi jim priznate dejansko opravljeno dnevno število kilometrov za prevoz – npr. z otrokom v zavod, brez otroka domov in brez otroka v zavod, z otrokom domov? Če da, pod kakšnimi pogoji?
  3. Kako interpretirate dikcijo ‘polni kilometri’ – npr. najkrajša pot znaša skupno 20,5 km in v tem primeru priznate 20 km, 20,5 km ali 21 km?

Odgovore na povpraševanje nam prosimo pošljite do četrtka, 17. 3. 2022 na naslov neza.jager@skupnostobcin.si.

Obveza lokalne skupnosti za občane, ki so premeščeni iz socialnovarstvenih zavodov v druge družine – zaključeno povpraševanje 4/2

Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva obvezuje lokalne skupnosti, da morajo za občane, ki so premeščeni iz socialnovarstvenih zavodov v druge družine, skleniti poseben dogovor o trajanju, vrsti in načinu izvajanja storitve, čeprav je podlaga za (do)plačilo že odločba pristojnega CSD.

S strani Ministrstva za javno upravo smo prejeli pobudo za posredovanje podatkov o številu takšnih primerov, ko morajo lokalne skupnosti za zavezance, ki se premestijo iz socialnovarstvenih zavodov  v druge družine, skleniti pogodbo s centrom za socialno delo in (tretjo) osebo ali pa pogodbi, ki jo sklenejo z izvajalcem institucionalnega varstva iz javne mreže in (tretjo) osebo, ki izvaja storitev.

Zanimalo nas je:

Ali ste v vaši občini že morali skleniti pogodbo, kot navedeno zgoraj? Če DA, kolikokrat?

Povratna informacija bo MJU koristila za morebitne spremembe pravilnika, ki jih bo v nadaljevanju usklajevalo z MDDSZ z namenom zmanjševanja administrativnih ovir za občine.

Zbir odgovorov lahko preberete na povezavi TUKAJ.

Omejitve dedovanja po zapustniku, ki je bil upravičen do družinskega pomočnika – zaključeno povpraševanje 4/3

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica, ki jo je zanimala praksa ostalih občin glede omejitve dedovanja po zapustniku, ki je bil upravičen do družinskega pomočnika.

V skladu s 128. členom Zakona o dedovanju in v povezavi s 54.a členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih se v zapuščinskem postopku po zapustniku, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, dedovanje zapustnikovega premoženja omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika.

V konkretnem primeru je v povezavi s priznanjem pravice invalidni osebi do izbire družinskega pomočnika, na podlagi odločbe Centra za socialno delo, občina doplačevala delno plačilo za izgubljeni dohodek in prispevek delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti ter zavarovanje za starševsko varstvo za družinskega pomočnika. Po smrti invalidne osebe, ki je imela družinskega pomočnika, je bila občina s strani Upravne enote obveščena, da je iz evidence Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS razvidno, da je bil pokojni prejemnik pomoči po predpisih o socialnem varstvu.

Zbir odgovorov na povpraševanje lahko preberete na povezavi TUKAJ.

Varstvo vozačev – zaključeno povpraševanje 4/4

Na Skupnost občin Slovenije se je v zvezi z varstvom vozačev obrnila občina članica, ki jo je zanimala praksa ostalih občin.

Osnovna šola mora učencem, ki morajo čakati na organiziran prevoz, zagotoviti varstvo skladno s 56. členom Zakona o osnovni šoli. Na podlagi navedenega člena osnovna šola od občine zahteva povračilo stroškov za zagotovitev varstva vozačev, ki ga opravljajo učitelji.

Zanimalo nas je:

  1. Na kakšen način imate to urejeno v vaši občini? (npr. ali plačujete urne postavke ali je to urejeno na način, da se v tem času organizira razširjen program in druge aktivnosti…)
  2. Ali imate določene podrobnejše pogoje – čakanje na organiziran prevoz oz. čakanje, da po šolarje pridejo starši?

Zbir odgovorov lahko preberete na povezavi TUKAJ.

DOGODKI SOS

15. 3. / Sistemizacija delovnih mest 5/1

Sistemizacija delovnih mest je temelj zakonitega kadrovskega poslovanja, saj je podlaga za sklepanje pogodb o zaposlitvi. Vas zanima, kakšen je postopek priprave sistemizacije delovnih mest? Kakšna mora biti vsebina sistemizacije delovnih mest v lokalnih skupnostih in drugih subjektih javnega prava? Ali ste seznanjeni s postopkom uveljavitve sistemizacije delovnih mest? O vsem navedenem bo predavala Štefka Korade Purg, dolgoletna vodja Sektorja za organizacijo javnega sektorja ter uslužbenskega sistema na Ministrstvu za javno upravo z več kot 35-letnimi delovnimi izkušnjami v državni upravi.

 

Predlog dnevnega reda:

10.00 – 10.45 Sistemizacija delovnih mest v javnem sektorju – predstavitev  pravnih podlag
10.45 – 11.30 Vsebina sistemizacije delovnih mest

Delovna mesta, nazivi, položaji in njihova umestitev v sistemizacijo

11.30 – 11.45 Odmor
11.45 – 13.00 Priprava, sprejem ter uveljavitev sistemizacije delovnih mest
13.00 – 13.15 Vprašanja in odgovori

*SOS si v skladu z organizacijo dogodka pridržuje pravico do dopolnitev programa

 

Vabilo za tiskanje najdete na povezavi TUKAJ.

22.3. / Predstavitev priporočil za pripravo občinskega odloka (OUNK) in prvih dveh testnih odlokov (Občin Moravske Toplice, Solčava) 5/2

Skupnost občin Slovenije vas v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor vabi na predstavitev priporočil za pripravo občinskega Odloka o urejanju podobe naselij in krajine (OUNK), v okviru katerega bo predstavljen strokovni (Urbanistični inštitut RS) in pravni pristop (Luka Ivanič, pravnik z več-letnimi izkušnjami iz prostorskega resorja). Podlaga za Odlok o urejanju podobe naselij in krajine (OUNK) je nedavno sprejeta prostorska zakonodaja (ZURep-3, GZ-1), ki s 1. junijem prehaja v uporabo. Med drugim bosta na posvetu predstavljena prva dva od skupaj štirih testnih odlokov (OUNK) in sicer občin Moravske Toplice in Solčava.

Uradno vabilo najdete TUKAJ.

 

NAJAVA:

V obdobju med aprilom in majem 2022 se nam obeta predstavitev drugih dveh testnih odlokov (OUNK) in sicer občin Postojna in Kočevje s spremljajočimi koristnimi informacijami.

23.3. / Detajlno o lokacijski preveritvi in institutu občinskih urbanistov 5/3

Skupnost občin Slovenije vas v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor vabi na detajlno predstavitev novosti prostorske zakonodaje (ZUreP-3, GZ-1), vezane na izvajanje lokacijske preveritve in institut občinskih urbanistov. Seznanitev s področno zakonodajo bo omogočila zaposlenim na občini, da se opolnomočijo z razumevanjem določb, ki s 1. junijem prehajajo v uporabo.

Lokacijska preveritev se ohranja v naboru mehanizmov prostorskega načrtovanja tudi po sprejemu ZUreP-3. Z ZUreP-3 je predvidena uporaba lokacijske preveritve tudi v namene legalizacije. Pri lokacijski preveritvi bo poleg predstavljenih novosti, ki jih glede lokacijske preveritve prinaša ZUreP-3, govora tudi o postopku in elaboratu. Z namenom zagotavljanja strokovnosti in zakonitosti opravljanja nalog urejanja prostora so morale občine v skladu z 298. členom ZUreP-2 v dveh letih po začetku njegove uporabe (1. 6. 2020) zagotoviti sodelovanje občinskega urbanista. Zato ZUreP-3 ne določa prehodnega obdobja za njegovo imenovanje, na novo pa določa naloge občinskega urbanista in pogoje, glede tega kdo še lahko opravlja naloge občinskega urbanista.  Več informacij je na voljo v vabilu spodaj.

Dnevni red:

  1. Izvajanje lokacijske preveritve
  2. Institut občinskega urbanista
  3. Vprašanja in odgovori

Uradno VABILO za tiskanje.

Prijazno vabljeni!

30.3. / Nabor nalog občin po novem gradbenem zakonu (GZ-1) 5/4

Skupnost občin Slovenije vas v sodelovanju z Luko Ivaničem vabi na prvi posvet v povezavi z novostmi, ki jih prinaša novi Gradbeni zakon. V decembru 2021 sprejet Gradbeni zakon prinaša zakonodajne izboljšave na področju debirokratizacije in pospešenega trajnostnega gospodarskega razvoja v Slovenije. Novi Gradbeni zakon bo z junijem prišel v uporabo in s tem nadgradil dosedanje uveljavljene postopke v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi. Slednje se bo odražalo v učinkovitejših, hitrejših in digitaliziranih rešitvah.

Na posvetu bodo tako obravnavani naslednji T E M A T S K I   S K L O P I:

  • Občina – mnenjedajalec, – soglasodajalec in – organ za evidentiranje prijave začetka novogradenj,
  • izvajanje inšpekcijskega nadzora,
  • vloga pri izkazovanju pravice graditi,
  • potrjevanje plačila komunalnega prispevka ter
  • druge naloge ter upravičenja.

*SOS si v skladu z organizacijo dogodka pridržuje pravico do dopolnitev programa.

Uradno VABILO za tiskanje.

DOGODKI DRUGIH

14. 3. / Informativni dan za razpise Interreg Europe 2021 - 2027 6/1

Informativni dan ob 1. javnem razpisu za sofinanciranje projektov programa Interreg Europe 2021-2027 bo potekal 14. marca 2022 spletno preko platforme Zoom. Več informacij o programu dogodka je na voljo tukaj. Prijava na dogodek je možna preko spletne prijave tukaj. Program Interreg Europe je namenjen izboljšanju politik za regionalni razvoj z izmenjavo izkušenj, inovativnimi pristopi in krepitvijo zmogljivosti, njegova primarna ciljna skupina pa so nosilci politik kot partnerji v projektih. Več informacij je na voljo na programski spletni strani. 

15.3/ Umestitev Inovacij Turizma 4.0 v projektne prijave občin 6/2

V torek, 15.3. 2022 ob 9h bo online potekala kratka informativna delavnica Umestitev Inovacij Turizma 4.0 v projektne prijave občin na kateri bodo predstavljene priložnosti in napotki kako najbolje izkoristiti slovensko znanje za uspešno prijavo na dva aktualna razpisa, ki sofinancirata digitalno inoviranje kulturne dediščine ter turistično infrastrukturo.

V javnem razpisu za sofinanciranje projektov trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem iz sredstev za izvajanje nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost Ministrstva za kulturo je priložnost za digitalno inoviranje kulturne dediščine. Kot obvezen del projekta in točkovanja je vsekakor področje, ki mu je potrebno nameniti dovolj pozornosti. Izkušnje, ki so nastale v zadnjih dveh letih v sklopu tovrstnih projektov so odlična odskočna deska za nove inovativne projekte.

Morda se ne dovolj zavedamo problematike, ki je pred nami. Zaradi posledic pandemije in krize v naši neposredni bližini, bo naslednja turistična sezona poseben izziv. Na in preko našega ozemlja bo prišlo povečano število avtodomov, ki bodo lahko povzročili vrsto težav in imeli zelo negativen učinek na kvaliteto življenja lokalne skupnosti. Lahko pa ta izziv spremenimo v priložnost. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je objavilo javni razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah v katerem je priložnost, da Slovenija na tem področju naredi korak naprej.

 

Vabljeni na dogodek v sklopu Partnerstva za Turizem 4.0, če želte več izvedeti o nagrajeni rešitvi Smart Camper Stop, izkušnjah iz projektov DIKD-ja, ki so Slovenijo ponesle med vodilne v Evropi na tem področju in praktične nasvete, ki vam bo pomagali pri pripravi uspešne prijave!

Prijava na dogodek

23. 3. / Usposabljanje o javnem naročanju inovacij 6/3

Javno naročanje inovativnih proizvodov in storitev omogoča rast trga le teh, s tem pa neposredno spodbudo gospodarstvu, ki jih razvija.

Slovenski gradbeni grozd vabi na spletno usposabljanje o naročanju inovativnih storitev in izdelkov, ki bo 23. marca od 10 do 15 ure, v okviru Interreg projekta PROMINENT PLUS. Usposabljanje bo potekalo v angleškem jeziku. Prijavite se na povezavi: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfzHdRJxVc54HRHAcy393DOXYPHbzI_8qMBr1CG8QM6UZP-yQ/viewform

 

26. 5. / Okoljski podatki in javne storitve 6/4

V okviru Tedna podatkov 2022 bosta 4PDIH in ARSO organizirala delavnico o okoljskih podatkih za občine in njihove javne službe, nevladne organizacije ter druge javne organizacije, odgovorne za javno upravo, digitalizacijo in odprte podatke. Dogodek bo potekal v četrtek, 26. maja 2022 ob 10.00 uri.
Vabimo vas k sodelovanju in sicer v obliki nagovora ali predstavitve dobre prakse s področja okoljskih podatkov, storitve na podlagi le-teh ali splošne ocene stanja, specifične problematike oz. potrebe, ki jo prepoznavate na tem področju. Prijazno prosimo za vaše predloge, ki jih pričakujemo do 12.3. na sasa@4pdih.com.

VLADA RS

117. redna seja 7/1

Poslovna politika Eko sklada do leta 2025

Vlada  je sprejela Poslovno politiko Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada v obdobju od leta 2021 do leta 2025, ki jo je nadzorni svet Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada obravnaval na 2. redni seji 20.10.2021.

Poslovna politika Eko sklada 2021 – 2025 predstavlja ključne strateške usmeritve delovanja Ekosklada v tem obdobju. Ocena razpisanih sredstev za ugodno kreditiranje znaša okrog 40 do 70 milijonov evroc, za nepovratna sredstva na podlagi Zakona o učinkoviti rabi energije, ki se dodeljujejo iz zbranih sredstev po Uredbi o zagotavljanju prihrankov energije, 30 do 50 milijonov evrov na leto. Nepovratna sredstva, ki se dodeljujejo iz Sklada za podnebne spremembe, pa 86,5 milijonov evrov do leta 2023. Za nepovratna sredstva (subvencije) je torej predvidenih skupaj od 57 do 79 milijonov evrov letno, od tega med 27 in  47 milijonov evrov na leto samo za naložbe v gradnjo in energetsko obnovo stanovanjskih stavb.

Ključni strateški cilji za poslovanja Ekosklada za obdobje 2021- 2025 so dosegati merljive cilje na področju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, in sicer skladno z  zakonodajo, na poti Slovenije v krožno gospodarstvo in nizkoogljično  družbo. Prav tako poslovna politika Eko sklada zagotavlja visoko raven učinkovitosti finančnih instrumentov Eko sklada, kamor sodi predvsem:

  • prilagajanje spodbud na način, da bo izvedenih dovolj naložb in ustrezna struktura naložb za doseganje zahtevanih zakonodajnih merljivih ciljev;
  • zagotavljanje možnosti hkratnega koriščenja nepovratnih sredstev in ugodnega kreditiranja Eko sklada za financiranje ustreznih naložb;
  • zagotavljanje kontinuitete ključnih javnih pozivov za dodeljevanje spodbud brez prekinitev, kar bo investitorjem omogočilo dolgoročno načrtovanje naložb in enakomeren obseg investicijskih ukrepov v času;
  • načelo »več za več« – progresivnih spodbud oz. progresivnega usmerjanja nepovratnih sredstev v celovito energijsko prenovo stavb;
  • uvajanje novih finančnih instrumentov;
  • prispevanje k odpravljanju socialnih in drugih ovir pri odločanju za okoljske naložbe in doseganju različnih okoljskih ciljev.

(Vir: Vlada RS, NJ)

AKTUALNI RAZPISI

Trije razpisi za sofinanciranje delovanja nevladnih organizacij na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja 8/1

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo jutri, 11. marca 2022, v Uradnem listu RS objavilo tri javne razpise, namenjene sofinanciranju delovanja nevladnih organizacij, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja. Skupna višina razpisanih nepovratnih sredstev za vse tri javne razpise znaša do 355.000 evrov. Rok za oddajo vlog začne teči z naslednjim dnem po objavi javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije in traja do vključno 8. aprila 2022.

Vlogo na javni razpis je potrebno izpolniti in vložiti v informacijski sistem Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), ki se nahaja na vstopnem spletnem mestu ARSKTRP v elektronski obliki, podpisani s kvalificiranim elektronskim podpisom.

Višina sredstev po posameznih javnih razpisih:

Javni razpis za 2. ukrep Pomoč za prenos znanja in informiranje na področju predelave ter s kmetijstvom povezanega delovanja na podeželju v letu 2022:

  • namen A: 29.000 evrov (delovanje na širšem območju Republike Slovenije),
  • namen B: 25.000 evrov (delovanje na ožjem območju Republike Slovenije).

Javni razpis za 3. ukrep Pomoč delovanju nepridobitnih združenj na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja za leto 2022:

  • namen A: 150.000 evrov (večje pomembnejše organizacije),
  • namen B: 106.000 evrov (rejske organizacije),
  • namen C: 25.000 evrov (ostale organizacije),
  • namen Č: 10.000 evrov (organizacije, ki delujejo izključno na področju ekološkega kmetovanja).

Javni razpis za 4. ukrep Pomoč nepridobitnim organizacijam pri organizaciji strokovnih in jubilejnih dogodkov za leto 2022:

  • 10.000 evrov.

Dodatne informacije:

MGRT razpisalo dobrih 55 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost 8/3

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom objavilo štiri javne razpise v skupni vrednosti nekaj več kot 55 milijonov evrov. Glavnino sredstev je namenjenih za spodbujanje začetnih investicij, in sicer iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost. Za večje investicije z namenom povečanja produktivnosti na obmejnih problemskih območjih je namenjenih 30 milijonov evrov, za spodbujanje začetnih investicij na manj razvitih območjih pa 20 milijonov evrov. Nadaljnje tri milijone evrov namenjajo projektom raziskovalne-razvojne narave ter dobra dva milijona evrov mladim inovativnim podjetjem s potencialom rasti.

Več informacij o razpisih najdete na povezavi TUKAJ.

Javno povabilo k izkazu interesa za sodelovanje pri projektu skupnega evropskega interesa na področju zdravstva 8/4

Ministrstvo za gospodarski razvoj in te tehnologijo vabi vsa zainteresirana podjetja in organizacije, da izkažejo svoj interes za sodelovanje na področju podpore pomembnih projektov skupnega evropskega interesa (angleško Important Projects of Common European Interest – IPCEI) v okviru strateških vrednostnih verig v zdravstvenem sektorju, kamor spadajo zdravila, vključno s cepivi in naprednimi terapijami, učinkovine in intermediati, medicinski pripomočki in diagnostika, biotehnologije, nanotehnologije, digitalne terapije, bioinformatika ter drugi zdravstveni izdelki in tehnologije.

Več informacij o projektu najdete na povezavi TUKAJ.

Javni poziv za sofinanciranje predhodnih arheoloških raziskav na območju naselbinske ali vrtnoarhitekturne dediščine 8/5

Javni poziv omogoča sofinanciranje predhodnih arheoloških raziskav, ki so potrebne:

– kot del priprav na vzdrževanje in obnovo objekta, ki leži na območju naselbinske dediščine, če posege izvaja investitor, ki je fizična oseba, z namenom zagotovitve stanovanja za lastne potrebe, ali če se posegi izvajajo z namenom zagotovitve prostorov, namenjenih izvajanju dejavnosti, ki so v javnem interesu;

– kot del priprav za ureditev ali obnovo javnih površin na območju naselbinske ali vrtnoarhitekturne dediščine.

Javni poziv ni namenjen: novogradnjam, posegom na nepremičninah v lasti Republike Slovenije, predhodnim arheološkim raziskavam z že pridobljenim kulturnovarstvenim soglasjem za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ter predhodnim arheološkim raziskavam z že pridobljeno odločbo o sofinanciranju, ki se niso izvedle v pogodbenem roku.

Obvestilo o objavi javnega poziva je bilo 25. februarja 2022 objavljeno v Uradnem listu.

Rok za prijavo je 31. maj 2022 (oziroma do porabe sredstev).

Celotna razpisna dokumentacija je dostopna na povezavi TUKAJ.

Za boljšo izkoriščenost namakalnih sistemov in prihranke vode v kmetijstvu 6,5 milijona evrov 8/6

Javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna Republike Slovenije iz sklada za okrevanje in odpornost. Ključni pogoj je, da gre za investicije v infrastrukturo, ki je namenjena dvema ali več uporabnikom (če je uporabnik le eden, govorimo o investiciji na kmetijsko gospodarstvo, ti pa se podpirajo iz podukrepa 4.1). Zato so upravičenci do podpore iz tega javnega razpisa tako fizične, kot tudi pravne osebe, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za izvedbo tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov.

Upravičeni stroški, ki jih lahko upravičenec uveljavlja na javnem razpisu, so investicije v tehnološke posodobitve črpališča ter dovodnega omrežja namakalnih sistemov vključno z ureditvijo vodnega vira, strošek menjave namakalne opreme pa ni upravičen strošek po tem javnem razpisu. Namakalni sistem mora po tehnološki posodobitvi izkazovati potencialni prihranek vode v višini najmanj 15 % glede na stanje pred tehnološko posodobitvijo namakalnega sistema.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s stopnjo podpore, ki znaša 100 % upravičenih stroškov daje jasen signal potencialnim vlagateljem za čim večja vlaganja v namakalne sisteme, saj se s tehnološko posodobitvijo namakalnih sistemov podaljšuje življenjska doba že zgrajenih namakalnih sistemov, ob enem pa se tudi zmanjšuje poraba vode za potrebe kmetijstva.

Dodatne informacije:

Na dveh javnih razpisih 4,9 milijona evrov za naložbe v oživitev gospodarstva po epidemiji covida-19 8/7

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek, 25. 2. 2022, v Uradnem listu objavilo dva javna razpisa iz naslova Programa razvoja podeželja RS 2014-2020 v skupni višini 4,9 milijona evrov za kolektivne naložbe v ureditev distribucijskih centrov. Vložitev vloge za oba javna razpisa poteka od 21. marca 2022 do vključno 25. maja 2022, do 14. ure.

Oba javna razpisa sta odziv na epidemijo covid-19 in sta financirana iz dodatnih evropskih sredstev na podlagi 58a. člena Uredbe EU 1305/2013, ki so namenjene odpornemu, trajnostnemu in digitalnemu okrevanju gospodarstva, zato je stopnja prispevka Evropskega sklada ta EKSRP 100 %.

29. javni razpis iz podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2022 OPERACIJA: Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, namenjene naložbam v krožno gospodarstvo na kmetijskih gospodarstvih

Predmet podpore so naslednje vrste naložb:

a) povečanje učinkovite rabe energije in spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva:

  • ureditev objektov oziroma nakup pripadajoče opreme za posodobitev energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov: hlevi za rejo plemenskih svinj in tekačev, hlevi za rejo perutnine, objekti za skladiščenje in sušenje krme, objekti za sušenje hmelja ter objekti za sušenje kmetijskih proizvodov,
  • naložbe v zmanjšanje toplotnih izgub pri gradnji objektov z uporabo materialov z večjo toplotno izolativnostjo: skladišča in hladilnice za kmetijske pridelke,
  • nakup energetsko varčnejše opreme: skladišča in hladilnice za kmetijske pridelke, steklenjaki in plastenjaki,
  • naložbe v proizvodnjo električne in toplotne energije

b) ureditev mikrobioplinarn do 50 kW nazivne moči;

c) novogradnja kompostarn za kompostiranje rastlinskih ostankov oziroma rastlinskih ostankov in živinskih gnojil brez uporabe neorganskih materialov;

č) nakup opreme za vnovično uporabo vode in stranskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu.

Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša 2,4 milijona evrov, ki se razdelijo po naslednjih sklopih:

  • 400.000 evrov za naložbe nosilcev majhnih kmetij (sklop A),
  • 1.600.000 evrov za naložbe fizičnih oseb, razen za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij, in naložbe skupin kmetov (sklop B), ter
  • 400.000 evrov za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (sklop C).

Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali naslednji dan po oddaji vloge na javni razpis do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Do podpore so upravičeni tudi splošni stroški ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe in so nastali od 1. januarja 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Zadnji rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev je 30. junij 2025.

Upravičenci do podpore so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev (RKG) in opravljajo kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru kolektivnih naložb so do podpore upravičene skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev, skupine kmetov oziroma zadruge.

Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci znaša 30 % upravičenih stroškov naložbe. Ta delež se lahko poveča:

  • za 5 odstotnih točk za naložbe na območjih z omejenimi možnostmi (OMD območjih), za naložbe upravičencev, ki so vključeni v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna-plačila (KOPOP) oziroma Ekološko kmetovanje (EK), in imajo v ta dva ukrepa vključenih najmanj 50 odstotkov kmetijskih površin v uporabi,
  • za 10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij, za naložbe povezane z izvajanjem ukrepa dobrobit živali (DŽ) ter za naložbe na problemskih območjih,
  • 15 odstotnih točk za kolektivne naložbe ter
  • 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov,

in znaša maksimalno 50 % upravičenih stroškov.

Najnižji znesek javne podpore znaša 2000 evrov na vlogo. Upravičenci, ki so kmetije (kot člani skupine kmetov) in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 pridobijo največ 1.000.000 evrov javne podpore iz naslova te operacije. Upravičenci, ki so mala, srednja ali velika podjetja podjetja pa maksimalno 3.000.000 evrov podpore

9. javni razpis iz podukrepa 4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2022 – naložbe, namenjene krožnemu gospodarstvu

Predmet podpore so individualne in kolektivne naložbe namenjene krožnemu gospodarstvu.

Naložbe namenjene krožnemu gospodarstvu so predvsem naložbe v pridobivanje energije kot na primer toplotne energije iz biomase in v uporabo stranskih proizvodov.

Stranski proizvod je odpadek, ki se ga lahko z izjavo lastnika odpadka o spremembi statusa vključi opredeli kot stranski proizvod in se ga vključi v nadaljnjo predelavo. Lastnik odpadka ga lahko z izjavo o spremembi statusa odpadka. Na primer sirotko, ki je stranski proizvod proizvodnje mleka se lahko predela v albuminsko skuto ali v beljakovinsko goščo, ki je uporabna tudi kot dodatek krmi za živali.

Podpirajo se naložbe v:

  • ureditev objektov oziroma nakup opreme za predelavo ali trženja kmetijskih proizvodov,
  • ureditev skladiščnih kapacitet,
  • ureditev objektov in nakup opreme za oskrbo z vodo, posodobitev sistemov za varčno uporabo vode, shranjevanje vode, ponovno uporabo vode, ureditev greznic in čistilnih naprav,
  • ureditev objektov in nakup opreme za proizvodnjo električne in toplotne energije ter proizvodnjo bioplina (do 50 kW) za lastno porabo,
  • nakup opreme za posodobitev energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov in energetsko varčnejše opreme ter rekonstrukcija objektov in nakup opreme, ki prispevajo k zmanjšanju toplotnih izgub in
  • nakup opreme in naprav za ponovno uporabo stranskih proizvodov.

Glavni namen tega podukrepa so podpore naložbam v ureditev objektov, opreme in skladiščnih prostorov za predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov. Zato se na tem razpisu ne podpirajo samostojne naložbe v varčno uporabo vode, ureditve čistilnih naprav, proizvodnje električne in toplotne energije, energetsko učinkovitost in ponovno uporabo stanskih proizvodov. Te naložbe so upravičene le kot del naložbe v ureditev objektov in opreme ter skladiščnih kapacitet za predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov, če predstavljajo najmanj 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.

Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša 2.475.170,00 evrov. Zagotavljajo se iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Razdelijo se po naslednjih sklopih:

  • 200.000,00 evrov za naložbe nosilcev majhnih kmetij (sklop A),
  • 700.000,00 evrov za naložbe nosilcev kmetij in nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki niso nosilci kmetije (sklop B) ter
  • 1.575.170,00 evrov za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (sklop C).

Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali naslednji dan po oddaji vloge na javni razpis do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Do podpore so upravičeni tudi splošni stroški ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe in so nastali od 1. januarja 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Zadnji rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev je 30. junij 2025.

Upravičenec, ki ni veliko podjetje, mora v koledarskem letu pred oddajo vloge na javni razpis iz poslovanja ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja – 1,5 letne bruto minimalne plače na zaposlenega v RS na 1 PDM (prej je bilo 1,0 letne bruto minimalne plače), kar znaša 18.436,32 evrov.

Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci znaša 30 % upravičenih stroškov naložbe. Ta višina se lahko poveča za:

  • 5 odstotnih točk za naložbe v predelavo ali trženje ekološko pridelanih kmetijskih proizvodov,
  • 5 odstotnih točk za naložbe v povečanje okoljske učinkovitosti,
  • 5  odstotnih točk za naložbe v predelavo proizvodov, če je upravičenec vključen v ukrep dobrobit žival,
  • 5  odstotnih točk za naložbe nosilca kmetije oziroma nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je razvrščena v območje z drugimi naravnimi omejitvami ali območje s posebnimi omejitvami;
  • 10 odstotnih točk naložbe upravičencev, katerih sedež ali naslov oziroma lokacija naložbe je na problemskih območjih;
  • 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov,
  • 15 odstotnih točk za naložbe nosilca kmetije oziroma nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je razvrščena v gorsko območje,
  • 15 odstotnih točk za naložbe nosilca kmetije oziroma nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji v predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov iz najmanj enega od naslednjih prednostnih kmetijskih sektorjev: žito, sadje, razen sektorja vina in oljk, zelenjava, mleko, prašičje in goveje meso,
  • 15 odstotnih točk za kolektivno naložbo

in znaša maksimalno 50 % upravičenih stroškov naložbe.

Najnižji znesek javne podpore znaša 5.000 evrov na vlogo. Upravičenci, ki so mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 pridobijo največ 1.500.000 evrov javne podpore, upravičenci, ki so mala podjetja 3.000.000 evrov podpore, upravičenci, ki so srednje velika in velika podjetja pa največ 5.000.000 evrov podpore.

Če je končni proizvod predelave nekmetijski proizvod in se naložba izvaja v vzhodni Sloveniji, stopnja javne podpore ne sme preseči 45 % upravičenih stroškov za mikro ali mala podjetja, 35 % za srednje velika podjetja ter 25 % za velika podjetja.

Če je končni proizvod predelave nekmetijski proizvod in se naložba izvaja v zahodni Sloveniji, stopnja javne podpore ne sme preseči 30 % upravičenih stroškov za mikro ali mala podjetja, 20 % za srednje velika podjetja ter 10 % za velika podjetja.

Dodatne informacije:

Javni razpis v okviru izvajanja nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost 8/8

Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni razpis za sofinanciranje projektov trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem iz sredstev za izvajanje nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. Javni razpis je odprt do 4. aprila 2022.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin, ki bodo poleg investicij v obnovo vključevali tudi aktivnosti za povezovanje in oplemenitenje turistične ponudbe z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij za promoviranje in interpretacijo kulturne dediščine. Podprte bodo večje investicije z multiplikativnim učinkom na gospodarski in turistični razvoj, ki bodo predstavljale dodano vrednost za turistične destinacije po okrevanju po pandemiji bolezni COVID-19.

Višina razpisanih sredstev je 15.000.000 evrov.

Besedilo javnega razpisa (Uradni list, 4. marec 2022)

Razpisna dokumentacija

Javni razpis za izbor kulturnih projektov, namenjenih senzorno oviranim 2022 8/9

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programskih vsebin, namenjenih senzorno oviranim v njim prilagojenih tehnikah, knjig v Braillovi pisavi, zvočnih knjig in knjig v slovenskem znakovnem jeziku ter razvoja ustrezne tehnične infrastrukture, namenjene senzorno oviranim. Javni razpis je odprt do 4. aprila 2022.

Namen Javnega razpisa za izbor kulturnih projektov, namenjenih senzorno oviranim, ki jih bo v letu 2022 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo je zagotoviti podporo razširjanju in povečanju raznolikosti programskih vsebin, namenjenih senzorno oviranim v njim prilagojenih tehnikah, in zagotoviti podporo razvoju ustrezne tehnične infrastrukture za razširjanje programskih vsebin, namenjenih senzorno oviranim, ustvarjanje pogojev enakih možnosti za delovanje na kulturnem področju s preseganjem oviranosti, varovanje kulturnih pravic ter povečanje dostopnosti knjižnega gradiva za senzorno ovirane.

Višina razpisanih sredstev je 222.643 evrov.

Obvestilo o javnem razpisu (Uradni list, 4. marec 2022)

Razpisna dokumentacija 

Najava Javnega razpisa za sofinanciranje projektov trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin 8/10

Ministrstvo za kulturo je najavilo objavo Javnega razpisa za sofinanciranje projektov trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem iz sredstev za izvajanje nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost v višini 15.000.000 evrov nepovratnih sredstev. Razpis bo objavljen predvidoma 4. marca 2022 in bo odprt do 4. aprila 2022.

Predmet javnega razpisa bo sofinanciranje projektov obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin, ki bodo poleg investicij v obnovo vključevali tudi aktivnosti za povezovanje in oplemenitenje turistične ponudbe z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij za promoviranje in interpretacijo kulturne dediščine. Podprte bodo večje investicije z multiplikativnim učinkom na gospodarski in turistični razvoj, ki bodo predstavljale dodano vrednost za turistične destinacije po okrevanju po pandemiji bolezni COVID-19. Predmet razpisa bodo kulturni spomeniki, ki so bili razglašeni do vključno dneva objave razpisa. Upravičenci do sredstev razpisa bodo občine, ki so lastnice ali imetnice stavbne pravice kulturnih spomenikov, ki so predmet razpisa, in nastopajo kot investitorji.

Predračunska vrednost upravičenih stroškov prijavljenega projekta bo morala znašati najmanj 1.000.000 evrov (brez DDV). Vsaj 5 % upravičenih stroškov projekta bo moralo biti namenjenih “mehkim” dejavnostim za povezovanje in oplemenitenje turistične ponudbe ter za izboljšanje informacijske dostopnosti in prepoznavnosti lokalnega ali regionalnega območja (uporaba digitalnih sredstev in informacijsko-komunikacijskih tehnologij za prezentacijo in promocijo kulturne dediščine in kraja). Prijavitelj lahko zaprosi za sofinanciranje do 1.660.000 evrov upravičenih stroškov. Davek na dodano vrednost ne bo upravičen strošek financiranja.

Upravičeni stroški sofinanciranja bodo stroški investicij v opredmetena sredstva (investicije v gradnjo, obnovo, restavriranje, opremo, računalniško, digitalno in IT opremo , energetsko sanacijo), stroški projektne dokumentacije, načrtov, študij in analiz, stroški storitev zunanjih izvajalcev, stroški izvajanja aktivnosti za digitalizacijo, trženje/promocijo, obveščanje in razvoj kulturno-turističnih storitev in produktov.

Projekti se bodo morali zaključiti najpozneje do 31. decembra 2025. Več informacij je dostopnih tukaj. 

Šesti javni natečaj Branju prijazna občina 8/11

Naziv Branju prijazna občina podeljuje Združenje splošnih knjižnic v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in Ministrstvom za kulturo, letos že šesto leto zapored. Javni natečaj poteka med 8. februarjem in 30. septembrom 2022, podelitev nazivov Branju prijazna občina pa bo na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2022, na Prešernov rojstni dan. Projekt, ki letos poteka že šestič,  je uspešno spodbudil občine, da z različnimi aktivnostmi in ukrepi izvajajo spodbujanje izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. Do sedaj je naziv pridobilo že 52 občin.

Ilustracija mesta z napisom nad mestom Branju prijazna občina

Vzporedno z javnim natečajem za podelitev naziva vsako leto poteka tudi poziv za podaljšanje veljavnosti naziva. Letos potečejo tri leta od  podelitve naziva Branju prijazna občina v letu 2019, kar pomeni, da morajo občine, ki so v tem letu pridobile naziv,  pripraviti vlogo za njegovo podaljšanje. Rok za oddajo vloge je do 30. 9. 2022 na naslov Združenja splošnih knjižnic.

Objavljen 8. javni razpis v okviru podukrepa M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2022 8/12

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 21. 1. 2022 v Uradnem listu objavilo 8. javni razpis v okviru podukrepa M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Razpisanih bo 8.932.207,66 evrov nepovratnih sredstev iz Programa razvoja podeželja 2014–2020.

Predmet javnega razpisa je podpora mladim kmetom za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. Upravičenci za podporo so mladi kmetje, stari od 18 do vključno 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost. Podpora se dodeli kot pavšalna pomoč v obliki nepovratne finančne pomoči, izplača se v dveh obrokih.

Vnos prijavnega obrazca v elektronski sistem in vložitev vloge na javni razpis bo potekala od 14. 2. 2022 do vključno 31. 3. 2022, do 14. ure.

Podrobnejše informacije o razpisu najdete TUKAJ.

NOVICE DRUGIH

Vabilo na Kulturni bazar 2022 9/1

Vljudno vabljeni v četrtek, 31. marca 2022, med 8. in 20. uro v Cankarjev dom v Ljubljani na nacionalno medresorsko strokovno usposabljanje Kulturni bazar 2022.

Program največjega strokovnega usposabljanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje Kulturni bazar 2022 vključuje več kot štirideset dogodkov: predstave, filmske projekcije, predstavitve, predavanja, okrogle mize, delavnice in vodenja po razstavi, ki jih namenjamo strokovnim delavkam in delavcem z različnih področij (vzgoje in izobraževanja, kulture, kmetijstva in prehrane, zdravstva, sociale, okolja in prostora …),  načrtovalkam in načrtovalcem politik ter strokovnim delavkam in delavcem v občinah in lokalnih skupnostih, ki skrbite za kulturo in izobraževanje oz. družbene dejavnosti.

Osrednja tema štirinajstega Kulturnega bazarja bo Kultura in umetnost/blagostanje družbe in posameznika. Spraševali se bomo, kaj je blagostanje, kako ga razumemo v polju kulture in umetnosti, kakšno mesto imata kultura in umetnost pri gradnji blagostanja družbe in posameznika, kje je mesto kulture in umetnosti v pojmovanju blagostanja na različnih področjih (zdravja, sociale, prostora, okolja …), kako kultura in umetnost prispevata h kakovosti bivanja v urbanih okoljih in kako na podeželju, kako pripomoreta k posameznikovemu in družbenemu blagostanju.

Na brezplačno strokovno usposabljanje se prijavite z e-prijavo, ki jo najdete na https://kulturnibazar.si/.

Zaradi učinkovitejše organizacije, pa tudi zaradi omejitev udeležbe na posameznih dogodkih, prijavo posredujte čim prej, najpozneje do 24. marca 2022. Izpolnjena in poslana e-prijava je vaša vstopnica na izbrane dogodke, hkrati pa vam omogoča pridobitev potrdila o udeležbi na strokovnem usposabljanju.

Vsak udeleženec in udeleženka si lahko izbere, kar ga strokovno najbolj zanima. E-prijava je potrebna tudi, če se želite udeležiti le posameznih dogodkov.

Več o dogodku najdete na https://kulturnibazar.si, za dodatne informacije lahko pišete tudi na e-naslov info@kulturnibazar.si.

Mednarodna konferenca SKUPAJ DO STANOVANJ,  Stanovanjske zadruge in skupnostni zemljiški skladi. 9/2

IPoP – Inštitut za politike prostora in IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora vabita v četrtek, 17.3.2022 med 9.00 in 13.30 v Staro elektrarno (Slomškova 18, Ljubljana) na mednarodno konferenco Skupaj do stanovanj, ki se umešča v čas in prostor zaostrene stanovanjske krize in ponuja vpogled v nešpekulativne skupnostne stanovanjske rešitve, ki dobro delujejo v tujini in bi lahko pomembno prispevale k reševanju stanovanjskega vprašanja tudi pri nas.

Na konferenci bosta predstavljeni dve dobri praksi – stanovanjska zadruga Kohlenrutsche iz Dunaja in Skupnostni zemljiški sklad Bruselj, ki bosta izhodišče za razpravo o vlogi javnih akterjev pri omogočanju tovrstnih stanovanjskih projektov ter o učinkih, ki jih imajo na stanovanjski fond in širše na družbo. V drugem delu konference bodo predstavljene nekatere pobude za stanovanjske zadruge iz lokalnega okolja – iz Ljubljane, Maribora in Hrastnika. Skupaj s predstavniki javnih akterjev bodo razpravljali o trenutnih težavah pri zagotavljanju dostopnih stanovanj in ovirah, ki pestijo pobude za vzpostavitev stanovanjskih zadrug, ter o tem, kako spodbuditi nove stanovanjske rešitve pri nas.

Vljudno vabljeni, da se jim pridružite in skupaj z njimi razmišljate, kakšne oblike stanovanjske preskrbe bodo najbolje naslovile sodobne bivanjske potrebe in kako spodbuditi njihov razvoj v našem prostoru.

PRIJAVA na dogodek je obvezna.

Več o programu in gostih najdete tukaj.

Vabljeni tudi k podpisu za sistemsko ureditev stanovanjskih zadrug in prebiranju predlogov zakonskih rešitev zanje.

Prostovoljstvu prijazna občina 2022 9/3

S podelitvijo naziva »Prostovoljstvu prijazna občina 2022« Slovenske filantropije in članic Slovenske mreže prostovoljskih organizacij izpostavljajo občine, ki po njihovem mnenju:

– prepoznavajo pomen prostovoljskega dela občanov za življenje v njihovi skupnosti in cenijo njihovo delo,

– podpirajo prostovoljske organizacije in

– namenjajo del občinskih sredstev za razvoj prostovoljstva v svoji občini

Prijavnico za pridobitev ali potrditev naziva najdete na spletni strani https://www.prostovoljstvo.org/prostovoljstvu-prijazna-obcina-2022

Rok za pošiljanje prijav je 8. april 2022. Naziv bo podeljen na Slovesnem dnevu prostovoljstva, ki bo 24. maja 2022.

Spletna platforma krožnega gospodarstva - prenovljena stran zeos.si 9/4

Zaživela je nova spletna stran družbe ZEOS, d.o.o.. V sklopu projekta Life Spodbujamo e-krožno s sloganom »Še sem uporaben« so jo popolnoma prenovili in nadgradili. Na njej bodo posameznike in organizacije ozaveščali o možnostih koriščenja krožnih storitev s področja e-opreme ter o okoljskih učinkih krožnega ravnanja v Sloveniji in svetu.

Poleg že poznanih vsebin za vse obstoječe in nove pristopnike družbe je stran po novem namenjena informacijam vseh elementov krožnega gospodarstva v Sloveniji in svetu, s poudarkom na električni in elektronski opremi. Na enem spletnem zemljevidu lahko najdete zbirna mesta za oddajo starih aparatov in še delujoče opreme pa tudi lokacije serviserjev, organizacij za souporabo ali izposojo aparatov itd.. Preberete lahko novičke s področja ponovne uporabe, popravila, souporabe in tudi s področja poslovnih modelov v krožnem gospodarstvu. Priskrbite si lahko aparat iz ponovne uporabe in poiščete eko dogodek v vaši bližini. Na strani si lahko ogledate informativne videoposnetke in si celo izračunate svoj ogljični odtis.

Vsebine bodo upravljalci spletne platforme www.zeos.si neprestano osveževali in na njo dodajali nove zanimivosti in uporabne informacije.

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.