V PRIHODNJEM TEDNU PRAZNUJETA OBČINSKI PRAZNIK OBČINI ČLANICI KAMNIK IN ŠENTILJ.

Iskrene čestitke!

Sekretariat SOS

USPEŠNI PROJEKTI OBČIN

Uspešni projekti občin: Energetska sanacija in prenova stavbe Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina / Občina Ajdovščina 1/1

Izvedba: 2017–2019
Financiranje: občina Ajdovščina in sredstva državnega proračuna za kohezijsko politiko

Glasbena šola z novimi prostori ponuja kakovostne možnosti za razvoj glasbene vzgoje in pomeni veliko pridobitev za kulturo v ajdovski občini. Notranjost stavbe bogatijo sodobno opremljene učilnice, kar 19 individualnih in dve za skupni pouk pa tudi večji prostor za vaje orkestra. Šola je bogatejša še za baletno učilnico. Največja pridobitev je koncertna dvorana, ki je postavljena v dveh etažah, s parterjem in balkonom, sprejme do sto obiskovalcev.

NOVICE SOS

2. sestanek Delovne skupine za integrirani potniški promet 2/1

V petek, 25. 3. 2022 se je v spletnem okolju ZOOM na 2. sestanku sestala Delovna skupina za integrirani potniški promet. Ker na 1. sestanku delovne skupine niso izvolili predsednika, so to naredili na tem sestanku. Izbrali so Petra Verliča, župana občine Grosuplje, velikega strokovnjaka ter poznavala prometa v Sloveniji.

V drugem delu sestanka so obravnavali Predlog zakona o javnem potniškem prometu, ki so ga predstavili predstavniki Ministrstva za infrastrukturo – mag. Matjaž Vrčko, Špela Petrič in Leon Pregelj.

Sistem javnega potniškega prometa je v Sloveniji trenutno vzpostavljen samo na dveh ravneh: strateška in taktična raven sta združeni v pristojnosti države, operativno raven pa izvajajo prevozniki. Prav tako je upravljanje razpršeno med državno in lokalno raven. Država zagotavlja in upravlja izvajanje prevoza potnikov po železnici (v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo) ter izvajanje cestnega medkrajevnega linijskega prevoza potnikov in sistema enotne vozovnice (v pristojnosti Sektorja za javni potniški promet). Na lokalni ravni občine zagotavljajo in samostojno upravljajo mestni linijski prevoz potnikov v cestnem prometu, ki se opravlja kot javni prevoz znotraj območja (meje) občine.

Za uresničevanje Strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 in za izpolnitev Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje do leta 2030 je Ministrstvo za infrastrukturo predlagalo izdelavo ustreznega zakonodajnega predloga s področja javnega potniškega prometa.

Predlog zakona si prizadeva za vzpostavitev primernega pravnega okvira za zagotovitev učinkovitega upravljanja javnega potniškega prometa v Republiki Sloveniji in s tem za povečanje števila potnikov, ki uporabljajo javni prevoz. Glavni cilj tega predloga zakona je tako ustanovitev družbe za upravljanje javnega potniškega prometa v obliki družbe z omejeno odgovornostjo v 100-odstotni lasti države in s tem vzpostavitev trinivojske organizacije upravljanja javnega potniškega prometa. Družba za upravljanje javnega potniškega prometa bo kot nov, od ministrstva pravno ločen subjekt, predstavljala taktično raven organizacije sistema javnega potniškega prometa. Cilj ustanovitve družbe za upravljanje javnega potniškega prometa prav v obliki družbe z omejeno odgovornostjo pa je zagotovitev večje stopnje samostojnosti, učinkovitosti in kakovosti pri upravljanju javnega potniškega prometa. Eden ključnih ciljev ustanovitve te družbe je tudi sistemska in gospodarnejša raba proračunskih sredstev.

Izpostavljena je bila potreba, da se šolski prevozi, ki predstavljajo enormen strošek za občine, vključijo v predlog zakona.

Za sestanek smo v sekretariatu SOS pripravili izračune odhodkov očin za šolske prevoze, ki jih lahko vpogledate TUKAJ.

Aktivnosti v okviru projekta ICC – vabilo občinam 2/2

Skupnost občin Slovenije skupaj s konzorcijem 12 občin izvaja projekt v okviru programa ICC Izziv inteligentnih mest), ki predstavlja pobudo Evropske komisije, ki združuje 126 mest s ciljem, da bi z naprednimi tehnologijami dosegli inteligentno, družbeno odgovorno in trajnostno rast.
Iz konzorcija občin je pet občin članic, izpostavilo potrebo po orodju za rezervacijo občinskih prostorov. Pri pregledu stanja na trgu se je občinam predstavilo pet potencialnih ponudnikov. Na podlagi predstavitev je bilo ugotovljeno, da dve predstavljeni storitvi zadostujeta potrebam občin.

Iskanje najprimernejšega orodja je v fazi pridobivanja konkretnejših ponudb s strani dveh ponudnikov. Ker je ponujena cena odvisna tudi od števila zainteresiranih občin, vas vabimo, da se, v kolikor imate tudi v vaši občini potrebo po orodju za rezervacijo občinskih prostorov, pridružite skupnemu naročilu. Vaš interes sporočit do 8. aprila 2022 na naslov tina.bastevc@skupnostobcin.si

Predstavljena Uredba o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje 2/3

Ministrstvo za okolje je v organizaciji ZKG, SOS, ZOS in ZMOS 21. marca predstavilo Uredbo o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (t.i. SUP ureba). Mag. Jana Miklavčič je predstavila potek sprejemanja SUP uredbe v preteklosti in izpostavila, da nekaterih smernic EU še vedno ni in jih čakamo; tako še čakamo na določilo glede vrednosti reciklata plastičnih proizvodih ter smernic glede metodologije za izračun nadomestila za smetenje, SUP uredba pa to ne glede na to ureja že sedaj. Cilj uredbe je sicer zmanjšanje 20% zmanjšanje porabe plastičnih proizvodov za enkratno uporabo od leta 2022 do 1. 1. 2026. Uredba prinaša nekaj sprememb glede sestave (količine reciklata) v plastenkah v bodoče – s 1. 1. 2030 mora plastenka vsebovati najmanj 30% reciklata, dodaja pa se tudi določilo, da morajo z letom 2024 plastenke imeti pokrov, ki je pritrjen na vsebnik pijače, saj ti največkrat pristanejo predvsem na morskih obalah.

SUP uredba prinaša tudi novosti za lokalne skupnosti, vsebuje namreč metodologijo za izračun povračila stroškov nastalih zaradi smetenja. Za ugotovitev sestave smeti iz pometkov in košev se bo na podlagi sortirnih analiz ugotovilo sestavo za osem SUP proizvodov, med njimi so tudi tobačni izdelki. Izhaja se iz predpostavke, da se sestava ne bo spreminjala v naslednjih treh letih. Iz deleža, izračunanega iz smeti (sortirne analize) in poročanja proizvajalca se bo izračunalo količino na proizvajalca in na podlagi tega njegov delež plačila dajatve, ki bo pripadala občinam preko shem proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Prav tako bodo morali vsi proizvajalci SUP proizvodov kriti stroške ozaveščanja in promovirati alternative sub proizvodom. Prvič naj se bi povrnitev sorazmernega dela stroškov za SUP proizvode, odvržene v okolje občinam opravila za leto 2023 (zahtevek izstavljen v letu 2024 za preteklo leto), leta 2022 pa bodo opravljene sortirne analize, posebej za koše za smeti in posebej za pometke. Na osnovi tega se bo sporočilo deleže proizvajalcev. Posamezna občina bo po novem izstavila zahtevek za povrnitev stroškov za vsako izmed 8 DROE/shem posebej, vsaka izmed slednjih pa bo prejela 212 zahtevkov.

Usmeritve delovanja občin za pomoč beguncem iz Ukrajine in za Ukrajino 2/4

Na Skupnosti občin Slovenije smo v sodelovanju z Damjanom Barutom, predsednikom Komisije za zaščito in reševanje pri SOS ter poveljnikom civilne zaščite v občini Logatec pripravili nabor usmeritev delovanja občin, ki jih je za lažje in učinkovitejše organiziranje humanitarne pomoči, smiselno spoštovati.

USMERITVE DELOVANJA OBČIN ZA POMOČ BEGUNCEM IZ UKRAJINE IN ZA UKRAJINO najdete TUKAJ.

ZAKONODAJA

Vlada določila besedilo predloga Zakona o upravljanju javnega potniškega prometa 3/1

Namen predloga zakona je vzpostavitev družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (JPP) v obliki družbe z omejeno odgovornostjo v 100-odstotni lasti države, ki bo združila funkcije upravljanja v enem organu. Glavne pristojnosti družbe bodo predvsem načrtovanje ponudbe javnega potniškega prometa glede na potrebe, oblikovanje prevoznih storitev in načrtovanje njihovega financiranja, sodelovanje pri določanju strategije razvoja JPP, priprava strokovnih podlag, upravljanje sistema enotne vozovnice, zagotavljanje informiranja potnikov in promocije javnega prevoza in sodelovanje pri načrtovanju razvoja infrastrukture za potnike in infrastrukture za dopolnilne potniške storitve. Ena izmed glavnih pomanjkljivosti sedanje ureditve javnega potniškega prometa v Sloveniji je odsotnost subjekta, ki bi imel vlogo upravljavca na taktični ravni, ki načrtuje in nadzira izvajanje prevoznih storitev. Predlog zakona o upravljanju javnega potniškega prometa tako pomeni prvi korak za optimizacijo organizacije in upravljanja javnega potniškega prometa. Z ustanovitvijo upravljavca bo vzpostavljena trostopenjska struktura upravljanja (strateška, taktična in operativna raven), kot jo poznajo države s sodobno urejenimi sistemi javnega potniškega prometa.

Ena izmed glavnih rešitev in sprememb, v primerjavi s trenutno veljavno ureditvijo, je podelitev družbi za upravljanje JPP pristojnost priprave in izvajanja postopkov oddaje storitev gospodarske javne službe medkrajevnega cestnega in železniškega linijskega prevoza, sklepanja pogodb in opravljanja nadzora nad izvajanjem sklenjenih pogodb.

S predlogom zakona se spreminja obstoječi sistem financiranja JPP. V okviru družbe za upravljanje JPP se bo zagotovila finančna integracija na način, da se bo na enotnem računu zbiralo in upravljalo z vsemi viri financiranja JPP, ki se za financiranje gospodarske javne službe JPP v državni pristojnosti zagotavljajo na državnem in lokalnem nivoju ter iz drugih virov. Družba bo tako edina pooblaščena za sklepanje pogodb z vsemi sofinancerji. Posledično bo morala tudi zagotoviti, da se bodo ta sredstva zbirala na ločenem računu in bodo namenjena le za poravnavo nadomestila stroškov, do katerih so na podlagi sklenjenih pogodb gospodarskih javnih služb JPP upravičeni prevozniki.

Predlog zakona uveljavlja tudi načelo integrirane ponudbe JPP, skladno s katerim morajo biti storitve JPP, ki jih zagotavlja Republika Slovenija kot gospodarsko javno službo, medsebojno povezane v enotno, dopolnjujočo se ponudbo, ki temelji na fizični, finančni, informacijski, tarifni in upravljavski integraciji, ter je prilagojena razvoju in potrebam potnikov.

Predlog zakona je usklajen z zakonodajo s področja prevozov in evropskim pravnim redom. Zaradi preprečitve težko popravljivih posledic, ki bi zaradi nesprejema zakona po nujnem postopku nastale, vlada predlaga Državnemu zboru RS obravnavo in sprejem predloga zakona po nujnem postopku.

Besedilo predloga lahko preberete na povezavi TUKAJ.

Prosimo, da gradivo pregledate in nam vaše morebitne pripombe sporočite na elektronski naslov neza.jager@skupnostobcin.si najpozneje do 1. aprila 2022.

Dodatek k Pogodbi o upravljanju gozdov v lasti Republike Slovenije 3/2

Republika Slovenija – v njenem imenu in za njen račun Vlada – sklene z družbo Slovenski državni gozdovi, d. o. o., Dodatek št. 3 k Pogodbi o upravljanju gozdov v lasti Republike Slovenije št. 2330-16-000113 (v nadaljevanju dodatek). Vlada pooblašča ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Podgorška za sklenitev in podpis dodatka.

Osnovni namen sklenitve dodatka je urediti način upravljanja z zemljišči v lasti RS, ki v naravi predstavljajo gozd, v občinskih prostorskih aktih pa je njihova namenska raba kmetijsko zemljišče. Če je občina zemljišče v svojih prostorskih aktih opredelila po namenski rabi za kmetijsko, zemljišče pa v naravi ostaja gozd, je za namen vzpostavitve kmetijskega zemljišča za krčitev gozda na tem zemljišču v skladu z Zakonom o gozdovih treba pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije. Z dodatkom se družba tako zavezuje, da bo za gozdna zemljišča v naravi v lasti RS, s katerimi trenutno upravlja, ki pa so po namenski rabi kmetijska zemljišča, pridobila odločbo Zavoda za gozdove Slovenije za krčitev gozda v kmetijske namene, na podlagi katere bo izvedla sečnjo in spravilo lesa. Po izvedeni krčitvi gozda bo ministrstvo kmetijsko zemljišče v lasti Republike Slovenije preneslo v gospodarjenje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

Program odprave posledic škode zaradi pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2021 3/3

Vlada RS je sprejela Program odprave posledic škode zaradi pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2021 (v nadaljnjem besedilu: program).

Program je izdelan na podlagi 12. člena Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom leta 2021 in na podlagi Končne ocene škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic pozebe med 5. in 9. aprilom 2021 na prizadetih območjih Slovenije (v nadaljnjem besedilu: končna ocena škode).

Končno oceno škode, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje in znaša 40 milijonov evrov, je dne 20. decembra 2021 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah, vlada pa obravnavala in potrdila na 109. redni seji dne 13. 1. 2022. Ocenjena škoda presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2021 (3 milijone evrov), tako da je dosežen limit za potrditev značaja vremenskih razmer kot neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

Pozeba je med 5. in 9. aprilom 2021 v 143 občinah prizadela 3.346 oškodovancev, na skupaj 6.551,6 ha kmetijskih površin. Med njimi je 3728 hektarjev sadovnjakov in 2822 hektarjev vinogradov. Med sadovnjaki je prizadetih 1869 hektarjev jabolk I. kakovosti, kar je 28,5 odstotka vseh prizadetih površin. Med vinogradi je prizadetih 1896 hektarjev belega grozdja za predelavo, kaj predstavlja 29 odstotkov vseh prizadetih površin in 926 hektarjev rdečega grozdja za predelavo.

Najvišji skupni znesek ocenjene škode je pri jabolkah I. kakovosti, in sicer nekaj več kot  21,6 milijonov evrov, na breskvah  2,6 milijona evrov, na hruškah I. kakovosti 2,3 milijona evrov in na belem grozdju za predelavo 2,2 milijona evrov. Škoda, ki presega 60 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja, znaša 35,2 milijona evrov in sicer na 3698 hektarjih prizadetih površin.

S programom se državna pomoč zagotavlja upravičencem:

  • ki so mala in srednje velika podjetja in so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, zagotavlja v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 in
  • ki izpolnjujejo merila za velika podjetja, v skladu s splošnimi pogoji in pogoji iz poglavja 1.2.1.2 Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020.

Sredstva bodo prejeli nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v postopku izdelave končne ocene oddali obrazec za prijavo škode. Za odpravo posledic pozebe, je predvidenih 7 milijonov evrov iz sredstev proračunske rezerve v letu 2022, v katerem se bo ta program izvajal. Program mora potrditi tudi Državni zbor RS.

Uredba o določitvi vzorca izjave o dostopnosti glede skladnosti spletišč in mobilnih aplikacij z zahtevami glede dostopnosti in o metodologiji spremljanja skladnosti spletišč in mobilnih aplikacij 3/4

Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo je v vladno obravnavo vložila predlog Uredbe o določitvi vzorca izjave o dostopnosti glede skladnosti spletišč in mobilnih aplikacij z zahtevami glede dostopnosti in o metodologiji spremljanja skladnosti spletišč in mobilnih aplikacij.

Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18, 95/21 – ZInfV-A in 189/21 – ZDU-1M) v določbi 7. člena o izjavi o dostopnosti med drugim določa, da morajo organi javnega sektorja izdelati in redno posodabljati izjavo o dostopnosti glede skladnosti spletišč in mobilnih aplikacij in daje podlago za določitev vzorca izjave o dostopnosti s podzakonskim aktom. Skladno z navedenim so bile s Pravilnikom o določitvi vzorca izjave o dostopnosti glede skladnosti spletišč in mobilnih aplikacij z zahtevami glede dostopnosti in o metodologiji spremljanja skladnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 34/19 ; v nadaljevanju: pravilnik) določene zahteve za vzorec izjave o dostopnosti, ki ga morajo uporabljati zavezanci iz zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij.

MOP pripravilo Resolucijo o krepitvi potresne varnosti 3/6

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je z namenom izboljšanja potresne varnosti pripravilo in dalo v javno razpravo osnutek Resolucije o krepitvi potresne varnosti (Resolucija). Resolucija oblikuje aktivno politiko krepitve potresne varnosti stavbnega fonda v Republiki Sloveniji, s katero država prispeva k manjšim posledicam v primeru potresnega dogodka.

Glavni cilji resolucije so:

Ozaveščati: javnost bo seznanjena s tveganji, ki jih predstavlja potres, ter z ukrepi, s katerimi ta tveganja lahko zmanjšajo na sprejemljivo raven, kar bo prispevalo k ozaveščanju družbe o pomenu potresne varnosti;

  1. Vzpostaviti sistemski okvir: vzpostavi se pravno sistemski okvir za ureditev tega področja, od morebitnih prilagoditev normativnega okvira, ki bodo omogočale učinkovitejše ukrepanje, do ureditve centralnega pristopa k vodenju in usmerjanju dolgoročnega projekta utrditve stavb;
  2. Usposobiti in izobraziti: strokovnjaki s področja graditve bodo pridobili dodatna znanja. Cilj je kakovostno izobraziti projektante za ustrezno reševanje problematike potresne ogroženosti stavb in usposobiti izvajalce protipotresne utrditve stavb z uporabo ustreznih gradbenih materialov in metod;
  3. Pregledati stavbni fond: izveden bo strokovni pregled relevantnih obstoječih stavb in ugotovljena stopnja njihove ogroženosti, kar bo temelj za nadaljnje ukrepanje;
  4. Zagotoviti finančna sredstva: preučene bodo možnosti zagotovitve finančnih sredstev za izvedbo prenov potresno ogroženih stavb oziroma zmanjšanje potresnega tveganja;
  5. Izvesti prenovo ogroženih stavb: projektiranje ter izvedba prenove potresno ogroženih stavb, pri čemer se opredeli prioritete, smotrno rabo javnih sredstev in se najprej prenovi ključne stavbe;
  6. Skrb za zagotavljanje ustrezne kakovosti utrditev: Strokovna podpora pri pripravi in izvedbi prenove.

Besedilo Resolucije je dostopno na povezavi TUKAJ. Prosimo vas, da nam vaše pripombe, predloge in mnenja posredujete najkasneje do torka, 29. 3. 2022 na naslov neza.jager@skupnsotobcin.si.

V javni razpravi Zakon o GJS varstva okolja 3/8

Predlog zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja (ZGJSVO) podrobneje ureja izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, način in oblike njihovega izvajanja, oblikovanje cen storitev javnih služb in subsidiarno odgovornost izvajanja javnih služb ter izvajanje javnih služb v primeru stavke in višje sile, s čimer se bo celotna ureditev upravljanja in oblik javnih služb prenesla v predlog ZGJSVO, ki je lex specialis. Takšna ureditev pomeni bolj jasno ureditev posameznih vprašanj izvajanja javnih služb, občinskih in državnih, ter uskladitev z Ustavo. Občinske javne službe, ki jih obravnava predlog ZGJSVO, so:

  • odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
  • zbiranje komunalnih odpadkov,
  • obdelava mešanih komunalnih odpadkov,
  • odlaganje ostankov obdelanih komunalnih odpadkov in
  • urejanje in čiščenje javnih površin.
  • Prenesena naloga z države na občine je oskrba s pitno vodo.

Državne javne službe ki jih obravnava predlog ZGJSVO, so: sežiganje komunalnih odpadkov, ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2 in zbiranje, predelava ali odstranjevanje določenih vrst drugih odpadkov.

Dosedanja zakonska ureditev je dopuščala več možnih oblik izvajanja javnih služb. Zakonodajalec v predlogu zakona to spreminja, in sicer bo s predlaganim zakonom za oskrbo s pitno vodo možno storitev izvajati zgolj v dveh oblikah – kot javno podjetje ali javni gospodarski zavod, oba v sto odstotni javni lasti. Na ta način želi država zagotoviti, da bo oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavljala država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno, kot to zahteva Ustava.

Predlog ZGJSVO prvič po treh desetletjih ponovno ureja tudi javno službe urejanja in čiščenja javnih površin, saj so se v praksi pokazale potrebe po njeni ureditvi tudi glede na ostale obvezne gospodarske javna služba varstva okolja.

Predlog ZGJSVO določa tudi oblikovanje cen storitev javnih služb in zavezanca za plačilo navedenih storitev. V zvezi s tem določa postopek oblikovanja cene in njeno sestavo, določa elemente cene in izhodišča za določitev cene. Prav tako določa upravičene stroške, ki se lahko vključijo v ceno storitve javne službe ter posebej določa oblikovanje cene za občinske javne službe in državne javne službe.

Zaradi potrebe po usklajevanju prejetih pripomb, tudi znotraj delovnih teles in organov SOS, vas vljudno prosimo za vaše pripombe in predloge za izboljšavo na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si, najkasneje do 11. 4. 2022. Za posredovanje pripomb prosimo uporabite obrazec tukaj.

 

POVPRAŠEVANJE

DOGODKI SOS

29.3. / Povračilo stroškov in drugi osebni prejemki 5/1

Zaposlenim v javnem sektorju pripadajo povračilo stroškov prehrane med delom, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ter povračilo stroškov na službenem potovanju, prav tako jim ob izpolnjevanju pogojev pripadajo jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči in odpravnina ob upokojitvi. O vsem navedenem ter pravnih podlagah, ki veljajo za funkcionarje in za javne uslužbence, bo predavala Štefka Korade Purg, dolgoletna vodja Sektorja za organizacijo javnega sektorja ter uslužbenskega sistema na Ministrstvu za javno upravo z več kot 35-letnimi delovnimi izkušnjami v državni upravi.

Predlog dnevnega reda:

9.00 – 9.45 Predstavitev pravnih podlag, ki urejajo povračila stroškov in druge osebne prejemke za funkcionarje in za javne uslužbence
9.45 – 10.30 Povračilo stroškov prehrane med delom, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ter povračilo stroškov na službenem potovanju
10.30 – 10.45 Odmor
10.45 – 12.00 Jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči in odpravnina ob upokojitvi
12.00 – 12.15 Vprašanja in odgovori

*SOS si v skladu z organizacijo dogodka pridržuje pravico do dopolnitev programa

Vabilo za tiskanje najdete na povezavi TUKAJ.

30.3. / Nabor nalog občin po novem gradbenem zakonu (GZ-1) 5/2

Skupnost občin Slovenije vas v sodelovanju z Luko Ivaničem vabi na prvi posvet v povezavi z novostmi, ki jih prinaša novi Gradbeni zakon. V decembru 2021 sprejet Gradbeni zakon prinaša zakonodajne izboljšave na področju debirokratizacije in pospešenega trajnostnega gospodarskega razvoja v Slovenije. Novi Gradbeni zakon bo z junijem prišel v uporabo in s tem nadgradil dosedanje uveljavljene postopke v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi. Slednje se bo odražalo v učinkovitejših, hitrejših in digitaliziranih rešitvah.

Na posvetu bodo tako obravnavani naslednji T E M A T S K I   S K L O P I:

  • Občina – mnenjedajalec, – soglasodajalec in – organ za evidentiranje prijave začetka novogradenj,
  • izvajanje inšpekcijskega nadzora,
  • vloga pri izkazovanju pravice graditi,
  • potrjevanje plačila komunalnega prispevka ter
  • druge naloge ter upravičenja.

*SOS si v skladu z organizacijo dogodka pridržuje pravico do dopolnitev programa.

Uradno VABILO za tiskanje.

31.3. / SOLICO – Vloga občin pri soočanju z begunsko krizo 5/3

Skupnost občin Slovenije vas vabi na dogodek v okviru projekta SOLICO, na katerem bodo predstavniki Urada za migracije, Visokega Urada ZN za begunce, občine, Uprava RS za zaščito in reševanje, Slovenska filantropija ter Slovenski Mladinski Orkester predstavili primere dobrih praks občin in izobraževalne vsebine vezane na sodelovanje občin in vseh pristojnih institucij pri sprejemi, namestitvi in integraciji beguncev. Na dogodku se bomo posvetili nujnim informacijam, ki jih potrebujejo občine za učinkovito spopadanje z naraščajočim številom beguncev, ter podali osnovne napotke, o vlogi, nalogah in navodilih občin za čim bolj učinkovito spopadanje z begunsko krizo.

Vabilo s programom je na voljo na tej povezavi.

Dogodek lahko spremljate tudi po spletu preko povezave tukaj

5.4. / Občinska glasila: od zakona do oblikovanja 5/4

Leto 2022 nam prinaša troje volitev in z njimi troje volilnih kampanj. To so tudi za občinske medije, predvsem glasila, obdobja številnih aktivnosti, usklajevanj želja, pričakovanj in pravil različnih skupin, posameznikov ter institucij. Na pragu prve volilne kampanje se bomo v uvodnem delu izobraževanja seznanili z določbami Zakona o volilni in referendumski kampanji, ki urejajo volilno kampanjo v medijih ter pregledali aktualne sodne in prekrškovne prakse na tem področju. Pa tudi z aktivnostmi Računskega sodišča RS v povezavi z lokalnimi glasili ter njihovimi ugotovitvami. V drugem delu pa bo red. prof. dr. Klement Podnar ponudil pogled na občinska glasila skozi prizmo upravljanja korporativnih komunikacij ter se v nadaljevanju osredotočil na izbrane poudarke urednikovanja vizualnega v glasilih. Z udeleženci posveta se bo skozi marketinška očala vprašal, kakšno bi moralo biti v luči sodobnih trendov naše glasilo, da ne bi romalo neposredno med odpadke. Drugi del bo s primerom, izkušnjami in izzivi, pospremil urednik občinskega glasila Maribor Dejan Pušenjak.

Predvatelji:

Anja Hostnik, univ. dipl. prav., sekretarka, Sektor za transparentnost, integriteto in politični sistem, Direktorat za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem na Ministrstvu za javno upravo

mag. Petra Zemljič, svetovalka vrhovne državne revizorke, Računsko sodišče RS

red. prof. dr. Klement Podnar, profesor tržnega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani; pedagoško in raziskovalno se ukvarja s področjem korporativnega komuniciranja, je avtor številnih prispevkov v priznanih mednarodnih revijah in monografij, med drugim tudi knjige Corporate Communication: A Marketing Viewpoint, ki je izšla pri založbi Routledge

Dejan Pušenjak, urednik časopisa Maribor, diplomirani filozof in literarni komparativist, novinar

Predlog dnevnega reda:

*SOS si v skladu z organizacijo dogodka pridržuje pravico do dopolnitev programa

9.00 – 9.30 Predstavitev Zakona o volilni in referendumski kampanji, Anja Hostnik, MJU
9.30 – 10.00 Aktivnosti Računskega sodišča RS v povezavi z lokalnimi glasili, mag. Petra Zemljič, Računsko sodišče RS
10.00 – 10.15 Vprašanja
10.15 – 10.30 Odmor
10.30 – 11.15 Občinska glasila skozi prizmo upravljanja korporativnih komunikacij, red. prof. dr. Klement Podnar, FDV
11.15 – 12.00 Občinski časopis Maribor: izkušnje in izzivi, Dejan Pušenjak
12.00 – 12.20 Vprašanja in odgovori

*SOS si v skladu z organizacijo dogodka pridržuje pravico do dopolnitev programa

Vabilo za tiskanje najdete na povezavi TUKAJ.

6.4. / Zavedanje, prepoznavanje in obvladovanje čustev 5/5

Skupnost občin Slovenije vas vabi na 2. modul na temo zajezitve psihosocialnih tveganj z naslovom ZAVEDANJE, PREPOZNAVANJE IN OBVLADOVANJE ČUSTEV, ki bo 6. 4. 2022, med 10.00 in 12.00, preko spletnega orodja Zoom. 

Vsakodnevno se v nas sprožajo najrazličnejša čustva. Nekatera prepoznamo, jih sprejmemo, izrazimo in predelamo. Spet drugim bi se najrajši izognili. Odrivamo jih stran od sebe, jih zatremo, se na njih ne odzovemo in jih pustimo zakopane nekje globoko znotraj sebe.

Če se proces zatiranja čustev začne že v otroštvu, velikokrat odrastemo nepovezani s svojimi čustvi, kar pa lahko vodi v depresivna stanja in anksiozne motnje. Toda velikokrat se sploh ne zavedamo, da zatiramo svoja čustva. Dokler nam tega ne pokažejo določeni fizični in psihični simptomi. Če čustva niso izražena, se nalagajo v telesu v obliki nemira, strahov, mišične napetost in psihosomatskih simptomov (npr. glavoboli, bolečine v trebuhu, visok pritisk).

Življenje vedno teži k ravnovesju. Bolj, ko se bomo prepustili in se naučili izraziti in predelovati tudi negativna čustva, bolj bomo zmožni uživati tudi v tisti pozitivnih, prijetnih, dobrih čustvih. Na tretjem modulu naših delavnic se bomo posvetili naslednjim področjem:

– (ne)ugoden odziv na stres in travmo

– prepoznavanje lastnega odziva

– čustva in doživljanje stresa

– razvijanje čustvenega zavedanja

– lasten vpliv na stresorje

NADGRADNJA OBRAVNAVANIH TEM:

Svoje znanje bomo nadgradili s še zadnjim modulom, ki bo potekal, 11. 5. 2022:

– Lastni viri moči

  • priprava na neugodne okoliščine
  • obvladovanje čustev
  • obvladovanje misli
  • skrb za dobro psihofizično kondicijo

O PREDAVATELJICI:

Florence Maria Bratuž ima bogate izkušnje iz vodenja prodaje in regije iz avtomobilske industrije ter svetovanja. Je odlična poznavalka tehnike Procesa prisotnosti, s katero je tudi sama prišla nazaj do notranje motivacije in več življenjske moči. Te izkušnje so jo pripeljale do vloge predavatelja, motivacijsko/inspiracijskega trenerja in coacha nove VinKom miselnosti zakaj delamo to kar delamo. Njene aktivnosti kot svetovalka so usmerjene v boljše medosebne odnose zaposlenih, skladno medoddelčno sodelovanje, notranje motiviran kader skladen z vizijo in poslanstvom podjetja/organizacije in povečanje zavzetosti in kulture odgovornosti.

Vabilo za tiskanje

7.4. / Postopki razlastitve in omejitev lastninske pravice v javno korist 5/6

Na občine se od leta 2013 stopnjuje pritisk, da se uredijo neurejena lastništva (predvsem cest), s tem pa se posledično stopnjuje pritisk na finančne zmogljivosti občin. Dodaten pritisk predstavlja Zakon o evidentiranju dejanske rabe javne cestne in železniške infrastrukture, v skladu s katerim so občine evidentirale dejansko rabo zemljišč na vseh javnih cestah. Na podlagi navedene evidence, je razvidno, koliko cest poteka po privatnih zemljiščih oziroma za koliko cest ni urejeno lastništvo. Tako bodo lastniki nepremičnin, na podlagi narejene evidence lahko sprožili postopke razlastninjenja na upravnih enotah, kar lahko pripelje do finančnega zloma občin.

4. odstavek 199. člena Zakona o urejanju prostora (ZUREP-2) je omogočil začetek postopka razlastitve s strani lastnika zemljišča. Ob tem je v 192. členu ZUREP-2 navedeno, da se lastninska pravica lahko odvzame z odškodnino ali z nadomestilom v naravi. Razlastitev se tako opravi v postopki, v katerih se ugotavljajo zakonski pogoji (ali obstaja javna korist kot osnovni pogoj), prav tako se mora upoštevati načelo sorazmernosti.

Skupnost občin Slovenije organizira posvet na katerem bodo predavatelji predstavili ZUREP-2, kot splošni zakon o razlastitvi lastninske pravice v javno korist. Predstavljeni bodo pogoji pod katerimi je dopustna razlastitev oz. omejitev lastninske pravice. Na posvetu bosta župan in direktorica občinske uprave Občine Hoče-Slivnica predstavila izkušnje občine pri postopkih razlastitve, ter postopkih omejitve lastninske pravice (vpis nujne služnosti).

Vabilo in program posveta se nahaja na tej povezavi.

14.4. / Kako komunicirati uspehe lokalnih skupnosti v digitalnih medijih 5/7

Skupnost občin Slovenije vas vabi na izobraževanje z naslovom KAKO KOMUNICIRATI USPEHE LOKALNIH SKUPNOSTI V DIGITALNIH MEDIJIH, ki bo v četrtek, 14. 4. 2022, med  10.00 in 11.30, preko spletnega orodja Zoom. 

Družbeni mediji niso le kanal ohranjanja stikov in širjenja kroga prijateljev, predvsem v epidemiji so postali tudi »novi mediji«. Na družbene medije v komunikacijskem smislu gledamo kot na samostojen kanal komuniciranja, ki ga upravljamo sami. Če ste se sedaj razveselili, da se vam je odprl svet v medije brez preprečevanja ali tkanja dobrih odnosov z novinarji, ste se pošteno zmotili. Ključna razlika med tradicionalnimi in digitalnimi mediji (predvsem družbenimi omrežji) je v tem, da so slednji dvosmerni. Zaradi tega pa pogosto še bolj neizprosni kot novinarji. To pomeni, da boste na svoje objave doživeli neposredni odziv. In prav je, da ste tudi sami aktivni pri odgovarjanju in pojasnjevanju.

V uri in pol bomo spoznali:

– kako delujejo družbena omrežja,
– kako dojemamo družbena omrežja,
– kakšne priložnosti za dober PR odpirajo družbena omrežja,
– ključne pasti komuniciranja na družbenih omrežjih ter
– kje so meje in kdo jih postavi.

O PREDAVATELJICI:

39-letna diplomirana novinarka Petra Hercog je izkušnje pridobivala pred radijskimi mikrofoni, kjer je vodila pogovorne oddaje in jutranji program, v pisarnah, kjer je ustvarjala kreativne marketinške kampanje in organizirala najrazličnejše dogodke, pred televizijskimi kamerami, kjer je odgovarjala predvsem na novinarska vprašanja in seveda pred računalnik, s katerim ustvarja zanimive tekste, ki vsebinsko bogatijo različne revije in publikacije. Sama pravi, da nima čarobne paličice. Ima pa znanje in izkušnje, ki vam lahko pomagajo do prodornega in energičnega preboja iz povprečja.

21.4. / Komuniciranje uspehov lokalnih skupnosti na Facebooku in Instagramu 5/8

Skupnost občin Slovenije vas vabi na izobraževanje z naslovom KOMUNICIRANJE USPEHOV LOKALNIH SKUPNOSTI NA FACEBOOKU IN INSTAGRAMU, ki bo potekalo v četrtek, 21. 4. 2022, med 10.00 in 11.30, preko spletnega orodja Zoom.

Danes se je velik del komunikacije preslikal med družbena omrežja, Facebook (FB) in Instagram (IG) predstavljata najbolj priljubljeni družbeni omrežji v Sloveniji, ko govorimo o povprečnem prebivalcu, zato je prav, da jih vsi tisti, ki ste v občinah in javnih zavodih ukvarjate s komuniciranjem dobro poznate. Za vas smo pripravili seminar, na katerem boste spoznali:

  • v čem se razlikujeta FB in IG ter zakaj so razlike pomembne za komuniciranje,
  • v kakšnem tonu komuniciramo in kakšne vsebine komuniciramo in FB in kaj na IG,
  • s kakšne pozicije komunicira lokalna skupnost in kako se odzivamo na komentarje,
  • oglaševanje za potrebe lokalne skupnosti da ali ne,
  • kje so meje dobrega okusa in kdo jih postavi.

O PREDAVATELJICI:

39-letna diplomirana novinarka Petra Hercog je izkušnje pridobivala pred radijskimi mikrofoni, kjer je vodila pogovorne oddaje in jutranji program, v pisarnah, kjer je ustvarjala kreativne marketinške kampanje in organizirala najrazličnejše dogodke, pred televizijskimi kamerami, kjer je odgovarjala predvsem na novinarska vprašanja in seveda pred računalnik, s katerim ustvarja zanimive tekste, ki vsebinsko bogatijo različne revije in publikacije. Sama pravi, da nima čarobne paličice. Ima pa znanje in izkušnje, ki vam lahko pomagajo do prodornega in energičnega preboja iz povprečja.

5.5. / Twitter, YouTube in digitalna strategija – Komuniciranje občinskih uspehov 5/9

Skupnost občin Slovenije vas vabi na izobraževanje z naslovom TWITTER, YOUTUBE IN DIGITALNA STRATEGIJA – KOMUNICIRANJE OBČINSKIH USPEHOV PREK SODOBNIH MEDIJEV, ki bo v četrtek, 5. 5. 2022, med 10.00 in 11.30, preko spletnega orodja Zoom.

Twitter je specifično družbeno omrežje, ki ga v Sloveniji uporabljamo pretežno za komuniciranje političnih tem, medtem ko je Youtube kanal, ki ga spremljajo predvsem mladi, saj jim v marsikaterem pogledu že nadomešča klasično televizijo. Na izobraževanju boste imeli priložnost izvedeti:

– kako komuniciramo na Twitterju in kdo je naša ciljna publika,
– kako se odzivamo na Twitterju?
– kaj je najpomembnejše pri komuniciranju prek Youtuba ter zakaj se Youtube in Meta ne marata?
– zakaj potrebujemo digitalno strategijo in kdo naj upravlja z družbenimi omrežji,
– kako pripravimo enostavno digitalno strategijo.

O PREDAVATELJICI:

39-letna diplomirana novinarka Petra Hercog je izkušnje pridobivala pred radijskimi mikrofoni, kjer je vodila pogovorne oddaje in jutranji program, v pisarnah, kjer je ustvarjala kreativne marketinške kampanje in organizirala najrazličnejše dogodke, pred televizijskimi kamerami, kjer je odgovarjala predvsem na novinarska vprašanja in seveda pred računalnik, s katerim ustvarja zanimive tekste, ki vsebinsko bogatijo različne revije in publikacije. Sama pravi, da nima čarobne paličice. Ima pa znanje in izkušnje, ki vam lahko pomagajo do prodornega in energičnega preboja iz povprečja.

DOGODKI DRUGIH

29.3. / Lokalni podnebno-energetski ukrepi: od dolgoročnega načrtovanja do praktičnih primerov 6/1

Focus v sodelovanju z Razvojnim centrom Novo mesto, organizira dne 29. 3. 2022 na lokaciji Razvojnega centra Novo mesto (Podbreznik 15, Novo mesto) dogodek z naslovom: ‘’Lokalni podnebno-energetski ukrepi: od dolgoročnega načrtovanja do praktičnih primerov’’. Na dogodku bodo na podlagi konkretnih primerov na lokalni ravni predstavili kako se dolgoročnega načrtovanja lotiti, kako zagotoviti ustrezna znanja in finance ter posamezne korake priprave načrta. V drugem delu dogodka sledi predstavitev dobrih praks podnebno-energetskih ukrepov na lokalni ravni.

Več informacij najdete TUKAJ, program dogodka pa tukaj.

Za dodatne informacije kontaktirajte Focus in sicer preko e-mail-a taj@focus.si.

Vabljeni k poslušanju.

29. 3. / Informativni dan Interreg Euro-MED 6/2

Informativni dan ob 1. javnem razpisu programa Interreg Euro-MED  2021-2027 bo potekal 30. marca 2022 preko platforme Zoom. Povezavo do dogodka bodo prejeli vsi prijavljeni po zaključku zbiranja prijav. Prijava na dogodek je možna na naslednji spletni povezavi do vključno torka, 29. marca 2022 do 12h. Za več informacij o dogodku kliknite tukaj. 

30. 3. / Posvet o prikazovalniku občinskih proračunov 6/3

Partnerji v projektu “Odprti računi”, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo, bodo izdelali aplikacijo, ki bo zmogla v sklopu občinske spletne strani, občanom na poljuden in grafično všečen način predstaviti občinski proračun. Aplikacija bo na voljo občinam brezplačno. Organizatorji vabijo na posvetovanje z občinami že v fazi snovanja te aplikacije, da bo ta čim bolj ustrezala potrebam občin. Posvet se bo odvil dne, 30. 3. 2022, s pričetkom ob 14. uri, v mansardni sejni sobi nad Knjižnico Bena Zupančiča, Trg padlih borcev 5, v Postojni.

Predstavniki občin se na posvet lahko prijavite do 28. 3. 2022 preko povezave tukaj. Več informacij o projektu in načrtovani aplikaciji najdete v vabilu. 

26. 5. / Okoljski podatki in javne storitve 6/4

V okviru Tedna podatkov 2022 bosta 4PDIH in ARSO organizirala delavnico o okoljskih podatkih za občine in njihove javne službe, nevladne organizacije ter druge javne organizacije, odgovorne za javno upravo, digitalizacijo in odprte podatke. Dogodek bo potekal v četrtek, 26. maja 2022 ob 10.00 uri.
Vabimo vas k sodelovanju in sicer v obliki nagovora ali predstavitve dobre prakse s področja okoljskih podatkov, storitve na podlagi le-teh ali splošne ocene stanja, specifične problematike oz. potrebe, ki jo prepoznavate na tem področju. Prijazno prosimo za vaše predloge, ki jih pričakujemo do 12.3. na sasa@4pdih.com.

VLADA RS

119. redna seja 7/1

Vlada izdala Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije

S 315.a členom Energetskega zakona je bilo gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem omogočeno, da lahko postavijo napravo za proizvodnjo električne energije, ki je priklopljena na notranjo inštalacijo stavbe, ter tako proizvedeno električno energijo uporabljajo za potrebe porabe same stavbe (v omrežje se oddajajo samo viški, električna energija pa se porabi na lokalnem nivoju, v sosednjih stavbah). Samooskrba pa je bila omogočena lastnikom enostanovanjskih hiš ali poslovnih objektov (tj. individualna samooskrba) in različnim tipom skupnosti, kot so npr. stanovalci v večstanovanjskih stavbah (skupinska samooskrba) ter odjemalcem, ki so med seboj v bližini (so vezani na isto transformatorsko postajo) in se povežejo v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov (ki so v uredbi poimenovane »OVE skupnosti«). Na tak način so lahko koristi samooskrbe deležni tudi tisti, ki npr. živijo v stanovanjih ali v hišah, ki za postavitev naprave za samooskrbo niso primerne (npr. niso dovolj osončene). Bistvo oz. glavna prednost omenjenega koncepta samooskrbe je v tem, da se količina električne energije, prevzete iz omrežja in oddane v omrežje kompenzirata – to pomeni, da odjemalec s samooskrbo na koncu obračunskega obdobja (ki je praviloma koledarsko leto) plača samo razliko, če je prevzel več kot je oddal v omrežje. Če pa je prevzel manj kot je oddal v omrežje ne plača ničesar (razen dajatev, ki niso vezane na količino prevzete električne energije, ampak na moč in se plačajo v vsakem primeru).

Ne glede na to, da evropska direktiva o spodbujanju uporabe OVE (in tudi druga EU zakonodaja) izrecno spodbuja samooskrbo, pa koncept netiranja po Energetskem zakonu ni skladen z evropsko direktivo o trgu z električno energijo, ki določa, da bo v prihodnje morala biti obračunana omrežnina za celotno električno energijo, prevzeto iz distribucijskega omrežja. Direktiva 2019/944/EU o trgu z električno energijo ne dovoljuje več koncepta netiranja za tiste, ki vstopijo v sistem samooskrbe po 31. 12. 2023, zato je obračun po novem sistemu samooskrbe na podlagi Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in predloga uredbe zastavljen na način, kot ga določa omenjena direktiva.

Uredba o ravnanju z živalskimi proizvodi

Vlada je izdala Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2. V Sloveniji se zbiranje, predelava in odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov (ŽSP) kategorije 1 in 2 opravlja v okviru javne gospodarske službe za katero je podeljena koncesija.

Pravna podlaga za sprejem predpisa je Zakon o varstvu okolja. V skladu s  pravno podlago je določeno, da sodi med obvezne državne gospodarske javne službe varstva okolja ravnanje z živalskimi odpadki, ki so po predpisih na področju veterinarstva stranski živalski proizvodi kategorije 1 in 2 in da je v pristojnosti Vlade Republike Slovenije, da  podrobneje predpiše dejavnosti in določi način opravljanja obvezne gospodarske javne službe skladno z zakonom.

Predpis je, v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah (ZGJS), hkrati tudi koncesijski akt, ki določa, da se državna javna služba zagotavlja v obliki podelitve koncesije za obdobje do 10 let. V predpisu je določen način določanja območja izvajanja koncesije, vrsta in obseg javnih dobrin, pogoji za zagotavljanje državne javne službe, pravice in obveznosti uporabnikov, viri financiranja javne službe, dejavnosti izvajanja koncesije in druge elemente pomembne za izvajanja koncesije državne javne službe.

(Vir: Vlada RS)

AKTUALNI RAZPISI

Slovenski regionalno razvojni sklad s štirimi milijoni evrov posojil za gospodarstvo in kmetijstvo 8/1

Slovenski regionalno razvojni sklad s sedežem v Ribnici je v uradnem listu objavil razpisa za ugodna posojila, in sicer za predfinanciranje sofinanciranih projektov v kmetijstvu in gozdarstvu ter gospodarskih družb. Na vsakem je na voljo po dva milijona evrov. Razpisa bosta odprta od 4. aprila do konca leta oziroma do porabe sredstev.

Namen in cilj prvega razpisa je predfinanciranje za izvedbo projektov kmetijskih gospodarstev z odobrenimi evropskimi in/ali nacionalnimi sredstvi. Upravičenci so kmetijska gospodarstva, kmetije, ki niso pravne osebe, ali fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetijah-

Najnižja zaprošena vrednost sredstev je 5000 evrov, najvišja pa 250.000 evrov. V primeru, da so vlagatelji pri skladu hkrati zaprosili oziroma imajo odobreno dolgoročno investicijsko posojilo za izvedbo vsaj 30 odstotkov upravičenega istega projekta, je najvišja zaprošena vrednost posojila za predfinanciranje največ 450.000 evrov.

Minimalna vrednost upravičenih stroškov je 5000 evrov, delež sofinanciranja projekta je do vključno 100 odstotkov upravičenih stroškov. Skrajni rok zaključka projekta po javnem razpisu je do konca 2025.

Namen in cilj drugega razpisa je medtem predfinanciranje za izvedbo projektov gospodarskih subjektov z odobrenimi evropskimi in/ali nacionalnimi sredstvi. Upravičenci so različne oblike gospodarskih družb in zadruge, v register vpisane pred 1. januarjem 2020. Upravičene dejavnosti obsegajo od rudarstva prek predelovalne industrije, prometa in logistike do finančnih storitev.

Najnižja zaprošena vrednost sredstev je 5000 evrov, najvišja pa 150.000 evrov. Za vlagatelje z bonitetno oceno enako ali višjo kot osem ter vrednostjo količnika med neto dolgom in EBITDA največ pet je najvišja zaprošena vrednost 300.000 evrov. Minimalna vrednost upravičenih stroškov je 6250 evrov, delež sofinanciranja projekta je do vključno 100 odstotkov upravičenih stroškov. Skrajni rok zaključka projekta po javnem razpisu je prav tako do konca 2025.

Podrobnosti o obeh javnih razpisih najdete na spletni strani Slovenskega regionalnega razvojnega sklada.

V okviru treh razpisov gospodarstvu na voljo skoraj 135 milijonov evrov svežega denarja 8/2

Javni razpis za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v Republiki Sloveniji

Namen javnega razpisa je spodbuditi gospodarske družbe k trajnostno naravnanim investicijam z vlaganji v naprednejšo tehnologijo in avtomatizacijo poslovnih procesov, ki bodo prispevale k dekarbonizaciji ter zelenem in digitalnem prehodu slovenskega gospodarstva. S tem bomo dolgoročno omogočili večjo produktivnost gospodarskih družb, boljše okrevanje, odpornost, rast in konkurenčnost gospodarstva.

Višina razpisanih sredstev je 88,5 milijona evrov, finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa pa zagotavlja EU iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost.

Na razpis se lahko prijavijo gospodarske družbe, registrirane v Republiki Sloveniji, ki bodo izvedle investicije, če so bile registrirane najmanj 12 mesecev pred mesecem oddaje vloge in imajo zaključeno najmanj eno poslovno leto pred oddajo vloge.

Za sofinanciranje so upravičeni stroški gradnje, stroški nakupa opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih osnovnih sredstev, ter stroški transporta, montaže in zagona strojev ter opreme, intenzivnost pomoči pa lahko znaša med 10 % in 50 %.

V okviru razpisa bodo tri odpiranja, roki za oddajo vlog pa so sledeči:

  • za prvo odpiranje: 22. april 2022 do 12. ure,
  • za drugo odpiranje: 1. oktober 2022 do 12. ure in
  • za tretje odpiranje: 12. januar 2023 do 12. ure.

Javni razpis je dne 18. 3. 2022 od 17. ure dalje dosegljiv na spletni strani Javne agencije SPIRIT Slovenija, razpisna dokumentacija pa bo prijaviteljem na voljo v prvi polovici prihodnjega tedna.

Javni razpis Digitalna preobrazba gospodarstva

Namen javnega razpisa je spodbuditi gospodarstvo, torej velika podjetja, ki delujejo v konzorcijih z mikro, malimi in srednje velikimi podjetji, k celoviti digitalni preobrazbi poslovanja ali k digitalni preobrazbi posameznih poslovnih funkcij podjetij s pomočjo uporabe naprednih digitalnih tehnologij. Projekte bodo tako lahko izvajali konzorciji od treh do desetih podjetij, od katerih bo vsaj eno veliko podjetje in vsaj dva MSP.

Višina razpisanih sredstev je 44 milijonov evrov. Finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa zagotavlja EU iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost.

Za sofinanciranje so upravičeni stroški plač, stroški nakupa opreme, stroški materiala in opreme, potrebne za prilagoditev osnovnih sredstev, stroški zunanjih izvajalcev ter prav tako posredni stroški, povezani z izvedbo projekta digitalne preobrazbe.

Delež sofinanciranja upravičenih stroškov za posamezno podjetje v konzorciju lahko znaša od najmanj 15 % do največ 70 % in se razlikuje glede na njegovo velikost in glede na fazo ter aktivnost izvajanja projekta.

Rok za oddajo vlog se izteče 28. aprila 2022.

Informacije in razpisna dokumentacija so od dne 18. 3. 2022 dosegljivi med javnimi objavami Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Javni razpis za spodbujanje ponovne vzpostavitve letalske povezljivosti Slovenije

Namen javnega razpisa je izboljšati letalsko povezljivost Slovenije z evropskimi in tretjimi državami, cilj pa ohranitev obstoječih rednih mednarodnih letalskih linij in spodbuditev vzpostavitev novih rednih letalskih linij prevoznikov, ki so zaradi posledic pandemije prenehali leteti v Republiko Slovenijo.

V ta namen Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo razpisuje 2 milijona evrov, upravičenci po tem razpisu pa so mala in srednja podjetja ter velika podjetja.

Za sofinanciranje so upravičeni stroški, ki jih imajo letalski prevozniki s tem, da zagotovijo lete in pripeljejo potnike v Republiko Slovenijo v obliki pavšalnega zneska, ki se ga izračuna skladno z metodologijo objavljeno v javnem razpisu.

Višina sofinanciranja je odvisna od števila izvedenih letov in pripeljanih potnikov, navzgor pa je omejena z maksimalnimi zneski, ki jih je mogoče dobiti po pravilih državnih pomoči. Po trenutno veljavnem tako imenovanem Začasnem okvirju to pomeni 2,3 milijona evrov, ob čemer se upoštevajo že pridobljena sredstva na podlagi predhodnega javnega razpisa v ta namen ter dodatno po de minimis shemi do 200.000 evrov (skupno torej upravičenec lahko v okviru obeh razpisov za letalsko povezljivost prejme največ 2,5 milijona evrov). Prav tako pomoč ne sme presegati 30 evrov na prepeljanega potnika.

Prijavitelji lahko vloge oddajo do 6. aprila 2022.

Informacije in razpisna dokumentacija so od dne 18. 3. 2022 dosegljivi med javnimi objavami Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Javni razpis v okviru izvajanja nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost 8/3

Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni razpis za sofinanciranje projektov trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem iz sredstev za izvajanje nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. Javni razpis je odprt do 4. aprila 2022.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin, ki bodo poleg investicij v obnovo vključevali tudi aktivnosti za povezovanje in oplemenitenje turistične ponudbe z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij za promoviranje in interpretacijo kulturne dediščine. Podprte bodo večje investicije z multiplikativnim učinkom na gospodarski in turistični razvoj, ki bodo predstavljale dodano vrednost za turistične destinacije po okrevanju po pandemiji bolezni COVID-19.

Višina razpisanih sredstev je 15.000.000 evrov.

Besedilo javnega razpisa (Uradni list, 4. marec 2022)

Razpisna dokumentacija

Objavljen 8. javni razpis v okviru podukrepa M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2022 8/4

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 21. 1. 2022 v Uradnem listu objavilo 8. javni razpis v okviru podukrepa M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Razpisanih bo 8.932.207,66 evrov nepovratnih sredstev iz Programa razvoja podeželja 2014–2020.

Predmet javnega razpisa je podpora mladim kmetom za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. Upravičenci za podporo so mladi kmetje, stari od 18 do vključno 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost. Podpora se dodeli kot pavšalna pomoč v obliki nepovratne finančne pomoči, izplača se v dveh obrokih.

Vnos prijavnega obrazca v elektronski sistem in vložitev vloge na javni razpis bo potekala od 14. 2. 2022 do vključno 31. 3. 2022, do 14. ure.

Podrobnejše informacije o razpisu najdete TUKAJ.

Naj prostovoljec in Naj prostovoljka zaposlen/a v javni upravi za leto 2021 8/5

Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, v imenu Slovenske mreže prostovoljskih organizacij razpisuje 9. natečaj za priznanje Naj prostovoljec in Naj prostovoljka zaposlen/a v javni upravi za leto 2021.

Izbirali bodo med prijavljenimi kandidati, ki sodelujejo pri prostovoljskih projektih in se aktivno odzivajo na potrebe skupnosti. Kriterija za izbor sta tudi število opravljenih prostovoljskih ur kandidata/kandidatke v letu 2021 ter način promoviranja prostovoljstva med svojimi sodelavci.

Če ste to vi ali je med vašimi kolegi, zaposlenimi v javni upravi, nekdo, ki ustreza zgornjemu opisu, ga/jo do 31. marca 2022 lahko prijavite, da se bo potegoval/a za NAJ naziv za leto 2021.

Prijavitelj je lahko le javna uprava. Ta naziv posameznik/posameznica lahko prejme samo enkrat.

Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov: Slovenska filantropija, Cesta Dolomitskega odreda 11, 1000 Ljubljana, s pripisom »NAJ PROSTOVOLJEC ALI NAJ PROSTOVOLJKA ZAPOSLEN/A V JAVNI UPRAVI 2021« ali skenirano na slovenska@filantropija.org. Nagrajenca in nagrajenko bodo slavnostno razglasili na Slovesnem dnevu prostovoljstva, ki bo 24. maja 2022.

Prostovoljstvu prijazna občina 2022 8/6

S podelitvijo naziva »Prostovoljstvu prijazna občina 2022« Slovenske filantropije in članic Slovenske mreže prostovoljskih organizacij izpostavljajo občine, ki po njihovem mnenju:

– prepoznavajo pomen prostovoljskega dela občanov za življenje v njihovi skupnosti in cenijo njihovo delo,

– podpirajo prostovoljske organizacije in

– namenjajo del občinskih sredstev za razvoj prostovoljstva v svoji občini

Prijavnico za pridobitev ali potrditev naziva najdete na spletni strani https://www.prostovoljstvo.org/prostovoljstvu-prijazna-obcina-2022

Rok za pošiljanje prijav je 8. april 2022. Naziv bo podeljen na Slovesnem dnevu prostovoljstva, ki bo 24. maja 2022.

Odprte prijave za program Odbora regij - Mladi izvoljeni politik 2022 8/7

Evropski odbor regij je objavil razpis za sodelovanje v programu Mladi izvoljeni politik 2022.

Program Young Elected Politicians (YEPs) je mreža politikov, ki niso starejši od 40 let in imajo mandat na regionalni ali lokalni ravni v EU. Do danes se je programu pridružilo že več kot 400 mladih politikov. Iz Slovenije doslej še ni sodelujočih. Sodelujoči bodo imeli dostop do:

  • YEPcommunity.eu, mesto za izmenjavo informacij in izkušenj s kolegi YEP in YEP Alumni;
  • seminarji, dogodki in posvetovanja s povabilom;
  • možnosti spletnega povezovanja s člani skupnosti YEP;
  • tečaji usposabljanja o temah EU.

Poleg tega bodo izbrani YEP imeli možnost sodelovati v različnih komunikacijskih aktivnostih, povezanih s programom. Vsi dogodki bodo potekali na spletu. Če bo mogoča fizična udeležba v Bruslju, bodo udeleženci o tem obveščeni vnaprej.

Za prijavo morajo kandidati imeti demokratični mandat kot izvoljeni politik na regionalni ali lokalni ravni v državi članici Evropske unije, biti rojeni po 1. januarju 1982, zagotavljati dobro znanje angleščine ali francoščine. Prijava ni mogoča za tiste predstavnike, ki so imenovani ali nadomestni člani Odbora regij.

Kandidati bodo izbrani na podlagi kakovosti njihove prijave in z namenom zagotavljanja uravnoteženosti spolov, regionalne in lokalne zastopanosti, politične pripadnosti in narodnosti.

Prijave so odprte do 8. aprila tukaj.

Šesti javni natečaj Branju prijazna občina 8/8

Naziv Branju prijazna občina podeljuje Združenje splošnih knjižnic v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in Ministrstvom za kulturo, letos že šesto leto zapored. Javni natečaj poteka med 8. februarjem in 30. septembrom 2022, podelitev nazivov Branju prijazna občina pa bo na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2022, na Prešernov rojstni dan. Projekt, ki letos poteka že šestič,  je uspešno spodbudil občine, da z različnimi aktivnostmi in ukrepi izvajajo spodbujanje izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. Do sedaj je naziv pridobilo že 52 občin.

Ilustracija mesta z napisom nad mestom Branju prijazna občina

Vzporedno z javnim natečajem za podelitev naziva vsako leto poteka tudi poziv za podaljšanje veljavnosti naziva. Letos potečejo tri leta od  podelitve naziva Branju prijazna občina v letu 2019, kar pomeni, da morajo občine, ki so v tem letu pridobile naziv,  pripraviti vlogo za njegovo podaljšanje. Rok za oddajo vloge je do 30. 9. 2022 na naslov Združenja splošnih knjižnic.

NOVICE DRUGIH

Podaljšan čas uradnih ur in dva dodatna dneva odprtih vrat za zamenjavo osebnih dokumentov 9/1

Z namenom odpraviti zaostanke in zagotoviti državljankam in državljanom hitrejšo obravnavo bodo imele upravne enote povsod po Sloveniji dodatne uradne ure, in sicer:

  • v četrtek, 31. marca 2022, od 8. do 15. ure,
  • v soboto, 2. aprila 2022 od 8. do 12. ure.

Ta dva dneva bosta namenjena strankam, ki niso oziroma ne bodo naročene, vendar le za pridobitev osebnih dokumentov (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

Prav tako bodo upravne enote do nadaljnjega podaljšale uradne ure glede na posebnosti svojega lokalnega okolja in organizacijo dela. Podatki o uradnih urah bodo objavljeni tudi na spletnih straneh upravnih enot. Državljanke in državljane zato prosimo, da pred obiskom na spletu preverijo aktualni delovni čas.

Ker so upravne enote zelo različno obremenjene (najbolj so obremenjene tiste v večjih mestih), poudarjamo, da za ureditev osebnih izkaznic, potnih listov in vozniških dovoljenj ne velja krajevna pristojnost, kar pomeni, da jih lahko državljanke in državljani uredijo v katerikoli upravni enoti v Sloveniji, ne nujno v kraju svojega bivališča.

Gibanje rešimo prst 9/2

Rodovitna prst izumira. Ukrepati moramo zdaj. Od nje so odvisni naša hrana, voda in zrak. Od nje smo direktno odvisni mi sami, ne ona od nas. Če ne bomo spremenili našega ravnanja s prstjo, bi lahko do leta 2050 izgubili več kot 90 % rodovitne prsti. Tako bi postalo svetovno pomanjkanje hrane neizogibno. Gibanje Rešimo prst predstavlja odgovor na to krizo. Gre za svetovno civilno gibanje, katerega namen je vzbuditi ozaveščen pristop k reševanju naše prsti in planeta. Najprej je treba poudariti, da gre za ljudsko gibanje cilj je pridobiti aktivno podporo več kot 3,5 milijarde ljudi (več kot 60 % svetovnih volivcev), da bi ekološka vprašanja postala volilna vprašanja in prednostna naloga vlad po vsem svetu. Tudi v Sloveniji, saj če ljudstvo enotno stopi skupaj, politika mora sprejeti potrebne spremembe.
Svojo podporo pri obnovi našega odnosa do ekologije so izkazali svetovni voditelji, vplivneži, umetniki, strokovnjaki, kmetje, duhovni voditelji, nevladne organizacije in mnogi drugi.  V pripravi je vrsta spletnih iniciativ in dogodkov v živo, ki bodo skupaj postavili temelje temu gibanju.

Obnova tal bo igrala ključno vlogo pri odpravljanju svetovne lakote in revščine, nevtralizaciji človeških emisij CO2 , zaščiti biodiverzitete in reševanju težav s pomanjkanjem vode. Namreč živa rodovitna prst, letno absorbira toliko CO2 da bi v 15 letih lahko rešili težave z preveliko vsebnostjo CO2 v atmosferi. Živa zdrava prst je edina rešitev, dobesedno pod našimi podplati. Priporočljiv je ogled dokumentarca “Kiss the ground”, ki ga najdete tudi na spletni strani https://consciousplanet.org/soil, kjer boste dobili celotno sliko, kako pomembna je prst za naše zdravje, zrak, ki ga dihamo in vreme. Zdrava živa prst tudi preprečuje suše, erozijo tal in poplave saj je sposobna zadržati letne količine zapadlega dežja in ga hraniti v zemlji za bolj sušna obdobja.

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.