Uredba o varovanju tajnih podatkov
Vlada je na seji sprejela Uredbo o varovanju tajnih podatkov, ki je temeljni izvedbeni akt Zakona o tajnih podatkih. Nova uredba združuje prejšnjo Uredbo o varovanju tajnih podatkov, Uredbo o varovanju tajnih podatkov v komunikacijsko informacijskih sistemih in Sklep o določitvi pogojev za varnostnotehnično opremo, ki se sme vgrajevati v varnostna območja, ki bodo s sprejetjem nove uredbe prenehali veljati.
Zaradi poenotenja varovanja tajnih podatkov je v uredbi na novo opredeljeno, da se določbe, ki urejajo varovanje tajnih podatkov, uporabljajo tudi za varovanje tajnih podatkov tujih držav in mednarodnih organizacij, razen če ni izrecno navedeno drugače. Republika Slovenija se je namreč z mednarodnimi pogodbami zavezala, da bo na primerljiv način varovala tajne podatke tujih držav in mednarodnih organizacij, zato s to določbo uredba nedvoumno določa na kakšen način se varujejo nacionalni tajni podatki in tuji tajni podatki.
Z vidika poslovanja s tajnimi podatki nova uredba bolj podrobno določa vsebino pisne ocene, označevanje, kopiranje, distribucijo, prenos, ravnanje ob izgubi, oziroma nepooblaščenem razkritju tajnega podatka in njihovo uničenje.
Uredba na novo ureja način in obliko izvedbe izločanja tajnih podatkov iz dokumenta v primerih, ko bi se z dokumentom morale seznaniti osebe, ki nimajo veljavnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.
Na novo je urejeno tudi področje distribucije tajnih podatkov znotraj organov in organizacij ter prenos tajnih podatkov. Uredba posebej ureja način prenosa tajnih podatkov znotraj države in mednarodni prenos ter predvideva izjemne primere, v katerih se lahko opravi osebni prenos tajnega podatka. Oseba, ki bo opravila osebni prenos, mora biti pred tem seznanjena s postopki in ukrepi varovanja prenosa tajnega podatka, predstojnik organa pa ji mora izdati ustrezno pooblastilo za vsakokraten prenos.
Uredba, ob izpolnjevanju določenih pogojev, in kadar je to neizogibno potrebno pri izvajanju nalog organa, uvaja možnost obravnavanja tajnih podatkov v začasnih upravnih in varnostnih območjih oz. izven upravnih in varnostnih območij.
Novost pri vgradnji varnostnotehnične opreme v upravna in varnostna območja je ta, da pogoji niso več taksativno našteti in jih ni treba kumulativno izpolnjevati, ampak je določene varnostne elemente mogoče med seboj kombinirati.
Ključne novosti na področju varovanja tajnih podatkov v komunikacijsko informacijskih sistemih so v določitvi odgovornih oseb za varovanje tajnih podatkov v sistemih in njihovih nalog, varnostnem vrednotenju sistemov, upravljanju tveganj in preostalih tveganj, medsebojnem povezovanju sistemov ter izvajanju zaščite proti neželenemu elektromagnetnemu sevanju.
Na področju kriptografije uredba opredeljuje celoten življenjski cikel kriptografske rešitve, namenjene varovanju tajnih podatkov, začenši s pobudami za zasnovo, prek razvoja, postopka ugotavljanja varnostne ustreznosti, do uporabe kriptografske rešitve v sistemu. Uredba natančno opredeli tako začetek postopka ugotavljanja ustreznosti kriptografske rešitve, vsebino vloge, potrebno dokumentacijo, kot tudi splošne varnostne zahteve, ki jih v postopku preverja odobri nacionalni varnosti organ glede na stopnjo tajnosti tajnih podatkov v komunikacijsko informacijskem sistemu. Poleg tega uredba na novo opredeljuje postopek ugotavljanja ustreznosti nadgradnje varnostno ustrezne kriptografske rešitve ter postopek ugotavljanja varnostne ustreznosti drugih rešitev, ki niso nujno kriptografske, a so ključne za zagotavljanje varnosti.
Vlada sprejela predlog Zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut
Vlada Republike Slovenije je na seji sprejela predlog Zakon o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut, ki ga bo v obravnavo in sprejetje po nujnem postopku poslala Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada se je v Načrtu za okrevanje in odpornost zavezala, da bo navedeni zakon sprejela v letu 2022.
Predlog zakona uvaja obveznost plačevanja davka od vrednosti unovčenih virtualnih valut na administrativno enostaven in razumljiv način ter zagotovitev javnofinančnih prihodkov iz naslova take obdavčitve. S predlaganim zakonom se spodbuja prostovoljno in enostavno plačevanje davkov. Zakonska ureditev tega področja bo pripomogla k konkurenčnejšemu položaju Slovenije na področju obdavčitve virtualnih valut, zlasti v luči vedno bolj negotovih razmer na svetovnih finančnih trgih, kjer virtualne valute pridobivajo na pomenu, s tem pa se višajo tudi oportunitetni stroški, ki jih država nosi zaradi neažurne obdavčitve tega novega vira davčnih prihodkov. Sprejeta je bila ocena, da bo Republika Slovenija, v primeru, da Državni zbor sprejeme predlagani zakon, ena od redkih držav, če ne celo edina država na svetu s tako enostavno obdavčitvijo unovčenja virtualnih valut.
(Vir: Vlada RS, NJ)