Na spletni strani e-demokraciji je bil objavljen:

Mirovni inštitut organizira v četrtek, 03.05.2018, ob 10:00 v Hiši Evropske Unije (Dunajska c. 20, Ljubljana) posvet z naslovom »Shema minimalnega dohodka v Sloveniji – med revščino in dostojnim življenjem«. 

Posvet je organiziran v okviru »Evropske mreže minimalnih dohodkov – EMIN« (»European Minimum Income Network – EMIN«) v Sloveniji in sodelovanju z Evropsko mrežo za boj proti revščini (»European Anti-Poverty Network – EAPN«). Evropska mreža minimalnih dohodkov (EMIN) je neformalna mreža organizacij in posameznih oseb, ki si prizadevajo doseči postopno uresničevanje pravice do ustreznega, dostopnega in vključujočega sistema minimalnega dohodka. Ustrezen minimalni dohodek predstavlja določeno višino dohodka, ki omogoča dostojno življenje in aktivno vključevanje v družbo. Ustrezni sistemi minimalnega dohodka upoštevajo rast življenjskih stroškov. Dostopen minimalni dohodek omogoča vključenost vseh, ki potrebujejo podporo. Vključujoč minimalni dohodek spodbuja opolnomočenje in aktivno udeležbo posameznikov in posameznic v družbi ter omogoča dostop do kakovostnih storitev in vključujočega trga dela. Ustrezen, dostopen in vključujoč minimalni dohodek temelji na načelu enakosti. Sheme minimalnega dohodka so podporne dohodkovne sheme, namenjene osebam na trgu dela ali izven njega, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje.

Veliko več vsebinskih in organizacijskih informacij najdete tukaj:

• Posvet_Shema minimalnega dohodka_Vabilo
• Prijavnica_Shema minimalnega dohodka
• Program_Posvet_Shema minimalnega dohodka
• Program skupen

Zavoljo lažje organizacije posredujte izpolnjene prijavnice, četudi gre za brezplačen dogodek.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko bo dne 11.5.2018 organizirala nacionalni informativni dan na temo četrtega javnega razpisa medregionalnega programa Interreg Europe, ki bo odprt od 7. maja do 22. junija 2018. Prijave so mogoče do 7.5.2018. 

Dnevni red in prijavni obrazec sta dosegljiva na povezavi. V primeru, da se kljub oddani prijavi dogodka ne boste mogli udeležiti, nam to čimprej sporočite na e-naslov: interreg.europe.si@gmail.com

Združenje zgodovinskih mest Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in Slovensko turistično organizacijo organizira mednarodno konferenco KULTURNA DEDIŠČINA KOT RAZVOJNA PRILOŽNOST, ki bo v četrtek,  10. maja 2018, ob 9.00 v Ljubljani, Slovenski etnografski muzej, Metelkova ul 2.

Domači in tuji predavatelji bodo v svojih predavanjih iskali odgovore na vprašanji, ali v kulturni dediščini prepoznamo razvojni potencial in ali ga znamo izkoristiti ?

Program konference najdete na tej povezavi.

Program ESPON organizira mednarodni seminar v Novi Gorici, na katerem bodo obravnavali izzive prostorskega razvoja in sodelovanja v čezmejnih funkcionalnih urbanih območjih. Predstavljeni bodo rezultati raziskav programa ESPON ter evropske prakse pri načrtovanju, upravljanju in opravljanju storitev na čezmejnih območjih.

Udeležba na dogodku je brezplačna, obvezna pa je prijava.

Prijavnico in več informacij najdete na tej povezavi.

V Državnem svetu bo potekal posvet z naslovom “KAKO PREPREČITI IZUMIRANJE SLOVENSKEGA NARODA”, katerega sestavni del bo 11. demografska konferenca “SOOČANJE Z DEMOGRAFSKIMI IZZIVI.

Več informacij si lahko preberete v vabilu, prilagamo pa tudi obrazec.

Na osnovi posveta in konference bodo izdali brošuro in poslali vprašanje oziroma pobudo predsedniku vlade RS in predsedniku RS. Strokovno-znanstveni prispevki bodo objavljeni v zborniku.

Dogodek ima javni značaj, prenaša se po televiziji. Vstop je prost.

Obramba pred točo na območju severovzhodne Slovenije za leti 2018 in 2019

Vlada se na seji seznanila z Informacijo o izvajanju letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije v letih 2016 in 2017. Vlada podpira tovrstno obrambo pred točo tudi v letih 2018 in 2019.

Sredstva za sofinanciranje izvajanja letalske obrambe pred točo se namenijo, če bo izkazan tudi interes lokalnih skupnosti. Ta bo izkazan, če bo v izvajanje letalske obrambe pred točo vključenih vsaj polovica občin z branjenega območja severovzhodne Slovenije. Branjeno območje zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občina Podvelka iz Koroške statistične regije. Branjeno območje obsega skupaj torej 71 občin in meri 3.775,6 km2.

Nevihte s točo na ozemlju okoli en km2 se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat, take, ki prizadenejo ozemlje nekaj km2 nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat. Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo.

Najboljši obrambi pred posledicami toče sta zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Vendar je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih. Kmetijske pridelke je mogoče zavarovati pred posledicami škode zaradi toče in pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije. Obramba pred točo temelji na fizikalno utemeljeni domnevi o vplivanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice.

Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano prispeva do 35 % sredstev za izvedbo priložnostnega skupnega javnega naročila za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo, preostali del sredstev pa morajo zagotoviti občine.

Obramba pred točo se sofinancira do doseženih ciljnih površin pokritosti 1.500 ha sadovnjakov in 100 ha vinogradov z mrežami proti toči, kot je to določeno v Strategiji za izvajanje Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020.

16 novih CSD in imenovanje vršilcev dolžnosti direktorja

Vlada je sprejela akte, ki omogočajo nadaljevanje reorganizacije centrov za socialno delo za uvedbo nove organizacijske strukture. Za 16 novoustanovljenih centrov za socialno delo je sprejela sklepe o ustanovitvi in odločbe o imenovanju vršilcev dolžnosti direktorja.

S sprejetimi sklepi o ustanovitvi je bilo ustanovljenih 16 centrov za socialno delo, ki so nastali s spojitvijo 62 obstoječih  CSDjev  in bodo s svojem delovanjem pričeli 1. 10. 2018. Centri za socialno delo bodo poleg delovanja na sedežu poslovali tudi zunaj sedeža, in sicer v enotah, kjer imajo sedež zdajšnji centri za socialno delo, tako da bo vzpostavljenih 63 enot centrov za socialno delo.

Znotraj vsakega izmed 16 CSDjev bodo delovale:

• skupna splošna služba, ki bo zajemala računovodske, administrativne, pravne in kadrovske naloge,
• skupna strokovna služba, ki bo med drugim vključevala tudi mobilno strokovno enoto (sestavljali jo bodo različni profili – psiholog, pravnik, specialni pedagog itd.) in bo na voljo vsem enotam,
• služba za odločanje o pravicah iz javnih sredstev (t.i. letnih pravicah), v pristojnosti katere bo vodenje postopkov in odločanje o pravicah iz javnih sredstev.

Enote CSD bodo ostale pristojne za odločanje o pravicah starševskega varstva in družinskih prejemkih, z izjemo odločanja o pravici do dodatka za veliko družino, ki bo v pristojnosti CSDja.

Reorganizacija CSDjev vključuje tri povezane projekte: novo organizacijsko strukturo CSD-jev, spremembo oziroma poenostavitev postopkov uveljavljanja pravic iz javnih sredstev z uvedbo informativnega izračuna in uvajanje socialne aktivacije kot novega pristopa pri delu s prejemniki socialnih transferjev v socialnem varstvu.

Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti

Vlada je na današnji redni seji sprejela Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki podrobneje ureja določbe novega Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. V primerjavi z do zdaj veljavno uredbo je manj obsežna, saj vsebuje le še ožje, bolj prožne in tehnične vsebine, deloma pa je bila vsebina veljavne uredbe prenesena v zakon. Ta prenos je bil deloma izveden tudi z namenom poenotenega ravnanja s stvarnim premoženjem države za vse državne organe in ne le za organe državne uprave.

Stališče RS k  Predlogu direktive o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi

Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi:

Republika Slovenija pozdravlja prenovljeno Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi in hkrati meni, da mora področje, ki ga ureja ta direktiva, ostati v okviru cilja direktive, to je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrane ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista. Tako Republika Slovenija sicer pozdravlja napore EU za uveljavitev dostopa do pitne vode, vendar le z vidika kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi. Republika Slovenija pa je zadržana tudi do urejanja zahtev v zvezi z dostopom do pravnega varstva, in meni, da ti področji ne sodita v zadevno direktivo, saj s tem presegata njen cilj in področje urejanja.

Republika Slovenija načeloma podpira uvedbo predlaganega pristopa do varne oskrbe s pitno vodo, vendar se bo v okviru pogajanj prizadevala, da se s prenovljeno Direktivo o pitni vodi ne bo nesorazmerno nadgrajevalo veljavnih zahtev zakonodaje EU na področju upravljanja voda.

(Vir: Vlada RS, ur)

Z uspešnim iskanjem rešitev za potrebe občin lahko financiramo tudi likvidnostne potrebe občine (kratkoročni kredit za financiranje izvajanja proračunskih obveznosti občine) z ugodno obrestno mero in dolgo ročnostjo. Po potrebi se lahko dogovori tudi fiksna obrestna mera.

SID banka že od leta 2016 nudi “Razvojno-spodbujevalni program za financiranje občin”, kjer so na voljo ugodna do 20-letna sredstva v višini 100 mio EUR. Spodaj izpostavljamo nekatere bistvene elemente programa:

• namen programa je spodbujanje naložb občin v lokalno javno infrastrukturo, lokalnih ukrepov učinkovite rabe energije ter lokalne stanovanjske oskrbe za ranljive skupine prebivalstva;
• dopustno trajanje projekta je največ 5 let;
• celotni stroški posameznih naložb so lahko od 40.000 EUR do 20.000.000 EUR;
• maximalna višina kredita je v višini 85 % stroškov projekta;
• ročnost kredita je najmanj 5 let in največ 20 let od sklenitve kreditne pogodbe;
• moratorij na odplačilo kredita je mogoče za obdobje izvedbe projekta;
• predvidena obrestna mera je 6-m euribor + 0,7 % ali dogovorjena fiksna obrestna mera;
• s programom se lahko podpirajo tudi projekti javno-zasebnega partnerstva;
• občina lahko pridobi tudi več kreditov za več projektov;
• poenostavljeno poročanje porabe sredstev.

Hkrati vas obveščamo, da vam lahko brezplačno svetujejo tudi pri postavljanju finančne platforme za večje naložbe s kombiniranjem različnih virov, saj je SID banka vstopna točka svetovalnega vozlišča za naložbe v Sloveniji.

Več informacij.

Obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu št. 54/2017 objavljen Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti iz akcijskih načrtov Celostnih prometnih strategij. Do sredstev po tem javnem razpisu, glede na območje upravičenosti, so upravičene le občine z mestnimi območji (mestnimi naselji s pripadajočimi naselji mestnih območij).
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje operacij, ki bodo prispevale k razvoju trajnostne mobilnosti in s tem k izboljšanju kakovosti zraka v mestih ter k boljši povezanosti urbanih območij z njihovim zaledjem, zmanjšanju prometnih zastojev, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora v urbanih območjih in povečanju prometne varnosti.
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev posameznim občinam za sofinanciranje operacij, ki predstavljajo investicije v infrastrukturo za pešce, infrastrukturo za kolesarje in avtobusna postajališča.
Okvirna višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, ki je na razpolago za sofinanciranje operacij po tem javnem razpisu, znaša 20.037.309,54 EUR.
Javni razpis ima 3 roke za oddajo vlog.
1.        Prvi rok za oddajo vlog v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije je bil četrtek, 23. 11. 2017.
2.        Drugi rok za oddajo vlog je bil torek, 6. 3. 2018.
3.        Morebitni tretji rok za oddajo dodatnih vlog je torek, 5. 6. 2018.

Tukaj najdete seznam občin, iz katerega so razvidne občine, ki so upravičene do sredstev v okviru javnega razpisa za sofinanciranja ukrepov trajnostne mobilnosti.  Ta podatek je razviden iz Priloge 1, ki določa višino zagotovljenih sredstev za posamezno občino v 1. in 2. odpiranju.  Za pridobitev sredstev pa mora posamezna občina seveda izpolnjevati splošne in specifične pogoje razpisa. Kljub temu, da je do sredstev upravičena občina, so upravičene investicije le znotraj mej mestnih območij po GURS (večinoma le naselje, kjer je sedež občine). Določene občine pa imajo poleg samega mestnega naselja tudi območja mestnega naselja, v katerih so investicije ravno tako upravičene.

Kontakt za več informacij mzi-mobilen.si@gov.si; Več informacij in razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani MZI:
http://www.mzi.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/. 

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko sporoča, da bo od 7. maja dalje odprt razpis za prijavo projektov za program Interreg Europe.

Razpisna dokumentacija za četrti javni razpis je že na voljo na spletni strani programa Interreg Europe. Program je v prvi vrsti namenjen nosilcem ali izvajalcem javnih politik, ostale institucije so strokovna podpora. Osnovno orodje programa je zbiranje, analiziranje, razširjanje in prenos izkušenj ter dobrih praks pri oblikovanju in izvajanju javnih politik na naslednjih vsebinskih področjih: raziskave, tehnološki razvoj in inovacije, konkurenčnost MSP, nizkoogljično gospodarstvo ter okolje in učinkovita raba virov. 

Razpis bo odprt do 22.6.2018.

Program Interreg ADRION je 26.3.2018 odprl 2. javni razpis za projekte iz Prednostne osi 2 – turizem in okolje. Razpis, kjer je na voljo 34,3 mio. EUR EU sredstev, bo odprt do 26.6.2018. Celotna razpisna dokumentacija je na voljo na programski spletni strani.

Manj kot dva tedna nas še ločita od že osme izdaje urbanih sprehodov Jane’s Walk. Sprehodi so del globalne akcije, ki izpostavlja pomen pešcem prijaznih mest in povezanih skupnosti. V Sloveniji, kjer sprehode od 2011 podpira IPoP – Inštitut za politike prostora, je letos napovedanih 27 sprehodov v 20 mestih in mestecih. Pridružite se jim lahko med 4. in 6. majem 2018.
Napovedani so sprehodi v Celju, Domžalah, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani, Mariboru, Miklavžu na Dravskem polju, Novem mestu, Piranu, Podčetrtku, Postojni, Ptuju, Ribnici, Sežani, Slovenj Gradcu, Škofji Loki, Tolminu in Tržiču.
Več o letošnjih urbanih sprehodih Jane’s Walk.

Začasna raba praznih prostorov je način oživljanja zapuščenih in nerabljenih prostorov, ohranjanja njihove vrednosti, po drugi strani pa je potreben in koristen vir za mnoge nevladne organizacije ali ustvarjalce. Medsebojna korist je posebej izrazita, ko gre za začasno rabo nepremičnin v lasti občine ali države. Nova zakonodaja prinaša nove spodbude pa tudi omejitve.

V Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-2), ki se bo začel uporabljati 1.6.2018, je bila vzpostavljena osnova za začasno rabo, ki je tako dobila tudi svoje sistemsko mesto. Po tem se območjem ali objektom lahko omogoči začasna raba, ki ne sme spremeniti lastnosti prostora tako, da bi bila v prihodnje onemogočena izvedba sprejetih prostorskih načrtov, vendar začasna raba ne sme biti v nasprotju s strateškimi odločitvami v razvojnih aktih države in občine (4. odstavek 20. člena).  Olajšano pa začasno rabo omogoča 130. člen, ki določa, da lahko občina začasno rabo omogoči z izvedbo lokacijske preveritve, če v prostorskem izvedbenem aktu ne določi izvedbenih pogojev za začasno rabo (z lokacijsko preveritvijo se lahko za namen smotrne rabe ter aktivacije zemljišč in objektov, ki niso v uporabi, omogoči začasno rabo prostora – 127. člen). V tem primeru začasna raba ne sme biti v nasprotju z javnim interesom in cilji prostorskega razvoja občine, ne sme onemogočati izvedbe trajno načrtovanih prostorskih ureditev in predvidenih posegov v prostor, vključno z izvedbo pripravljalnih del zanje, zmanjševati možnosti pozidave sosednjih zemljišč, terjati izvedbe nove ali povzročiti bistvenega povečanja obremenitve obstoječe komunalne opreme na območju in biti v nasprotju s pravnimi režimi.  Z lokacijsko preveritvijo občina določi zemljišča, na katerih je dopustna začasna raba, določi čas izvajanja začasne rabe ter ob smiselni uporabi določb tega zakona, ki urejajo prostorske izvedbene pogoje, določi pogoje zanjo ter uredi druga s tem povezana vprašanja. Smiselno enako pa velja to tudi za začasno rabo prostora v območju državnih prostorskih načrtov. Pojem začasna raba pa je ločen od pojma začasna uporaba, ki jo ZUreP določa kot uporabo za določen čas v povezavi z razlastitvijo in prenovo območja (210. člen).

Kadar gre za nepremičnine v lasti države in samoupravnih skupnosti pa mora lastnik pri razpolaganju s svojim nepremičnim premoženjem spoštovati tudi Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Novi zakon je začel veljati 10.3.2018 in omogoča tudi (brezplačno) začasno uporabo nepremičnin v državni lasti ali lasti lokalnih skupnosti.

Več…