Obramba pred točo na območju severovzhodne Slovenije za leti 2018 in 2019
Vlada se na seji seznanila z Informacijo o izvajanju letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije v letih 2016 in 2017. Vlada podpira tovrstno obrambo pred točo tudi v letih 2018 in 2019.
Sredstva za sofinanciranje izvajanja letalske obrambe pred točo se namenijo, če bo izkazan tudi interes lokalnih skupnosti. Ta bo izkazan, če bo v izvajanje letalske obrambe pred točo vključenih vsaj polovica občin z branjenega območja severovzhodne Slovenije. Branjeno območje zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občina Podvelka iz Koroške statistične regije. Branjeno območje obsega skupaj torej 71 občin in meri 3.775,6 km2.
Nevihte s točo na ozemlju okoli en km2 se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat, take, ki prizadenejo ozemlje nekaj km2 nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat. Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo.
Najboljši obrambi pred posledicami toče sta zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Vendar je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih. Kmetijske pridelke je mogoče zavarovati pred posledicami škode zaradi toče in pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije. Obramba pred točo temelji na fizikalno utemeljeni domnevi o vplivanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice.
Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano prispeva do 35 % sredstev za izvedbo priložnostnega skupnega javnega naročila za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo, preostali del sredstev pa morajo zagotoviti občine.
Obramba pred točo se sofinancira do doseženih ciljnih površin pokritosti 1.500 ha sadovnjakov in 100 ha vinogradov z mrežami proti toči, kot je to določeno v Strategiji za izvajanje Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020.
16 novih CSD in imenovanje vršilcev dolžnosti direktorja
Vlada je sprejela akte, ki omogočajo nadaljevanje reorganizacije centrov za socialno delo za uvedbo nove organizacijske strukture. Za 16 novoustanovljenih centrov za socialno delo je sprejela sklepe o ustanovitvi in odločbe o imenovanju vršilcev dolžnosti direktorja.
S sprejetimi sklepi o ustanovitvi je bilo ustanovljenih 16 centrov za socialno delo, ki so nastali s spojitvijo 62 obstoječih CSDjev in bodo s svojem delovanjem pričeli 1. 10. 2018. Centri za socialno delo bodo poleg delovanja na sedežu poslovali tudi zunaj sedeža, in sicer v enotah, kjer imajo sedež zdajšnji centri za socialno delo, tako da bo vzpostavljenih 63 enot centrov za socialno delo.
Znotraj vsakega izmed 16 CSDjev bodo delovale:
- skupna splošna služba, ki bo zajemala računovodske, administrativne, pravne in kadrovske naloge,
- skupna strokovna služba, ki bo med drugim vključevala tudi mobilno strokovno enoto (sestavljali jo bodo različni profili – psiholog, pravnik, specialni pedagog itd.) in bo na voljo vsem enotam,
- služba za odločanje o pravicah iz javnih sredstev (t.i. letnih pravicah), v pristojnosti katere bo vodenje postopkov in odločanje o pravicah iz javnih sredstev.
Enote CSD bodo ostale pristojne za odločanje o pravicah starševskega varstva in družinskih prejemkih, z izjemo odločanja o pravici do dodatka za veliko družino, ki bo v pristojnosti CSDja.
Reorganizacija CSDjev vključuje tri povezane projekte: novo organizacijsko strukturo CSD-jev, spremembo oziroma poenostavitev postopkov uveljavljanja pravic iz javnih sredstev z uvedbo informativnega izračuna in uvajanje socialne aktivacije kot novega pristopa pri delu s prejemniki socialnih transferjev v socialnem varstvu.
Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti
Vlada je na današnji redni seji sprejela Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki podrobneje ureja določbe novega Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. V primerjavi z do zdaj veljavno uredbo je manj obsežna, saj vsebuje le še ožje, bolj prožne in tehnične vsebine, deloma pa je bila vsebina veljavne uredbe prenesena v zakon. Ta prenos je bil deloma izveden tudi z namenom poenotenega ravnanja s stvarnim premoženjem države za vse državne organe in ne le za organe državne uprave.
Stališče RS k Predlogu direktive o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi
Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi:
Republika Slovenija pozdravlja prenovljeno Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi in hkrati meni, da mora področje, ki ga ureja ta direktiva, ostati v okviru cilja direktive, to je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrane ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista. Tako Republika Slovenija sicer pozdravlja napore EU za uveljavitev dostopa do pitne vode, vendar le z vidika kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi. Republika Slovenija pa je zadržana tudi do urejanja zahtev v zvezi z dostopom do pravnega varstva, in meni, da ti področji ne sodita v zadevno direktivo, saj s tem presegata njen cilj in področje urejanja.
Republika Slovenija načeloma podpira uvedbo predlaganega pristopa do varne oskrbe s pitno vodo, vendar se bo v okviru pogajanj prizadevala, da se s prenovljeno Direktivo o pitni vodi ne bo nesorazmerno nadgrajevalo veljavnih zahtev zakonodaje EU na področju upravljanja voda.
(Vir: Vlada RS, ur)