V PRIHODNJEM TEDNU PRAZNUJETA OBČINSKI PRAZNIK OBČINI ČLANICI AJDOVŠČINA in OSILNICA.

ISKRENE ČESTITKE!

 

SEKRETARIAT SOS

 

SKUPŠČINA SOS 2018

Redna letna skupščina SOS 2018 1/1

Skupnost občin Slovenije je dne 24. 4. 2018 organizirala redno letno skupščino Skupnosti občin Slovenije v Best Western Premier Hotelu Slon v Ljubljani.

Skupščine se je udeležila evropska komisarka Violeta Bulc, ki je z županjami in župani, članicami in člani Skupnosti občin Slovenije, govorila o svoji viziji prometa ter izhodiščih večletnega finančnega okvira in kaj ta pomeni za občine.

Po zaključku razprave z evropsko komisarko so županje in župani obravnavali letno poročilo o delu SOS za leto 2017, načrt dela za leto 2018 in finančne dokumente. V nadaljevanju je potekala podelitev priznanj županom za dolgoletno opravljanje funkcije in plaket občinam za dolgoletno zvestobo Skupnosti občin Slovenije. V sklopu skupščine SOS je dr. Franjo Mlinarič predstavil zaključke Analize sistema financiranja občinskih nalog s predlogom metodologije za določitev povprečnine, katere izdelavo je naročila Skupnost občin Slovenije. Skupščina je obravnavala tudi pobudo ZOS za združitev obeh asociacij in predlog SOS za izvedbo nove storitve uskladitve delovanja s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov za občine. 

V nadaljevanju lahko preberete poročilo iz skupščine SOS po področjih, in sicer:

Pogovor z evropsko komisarko Violeto Bulc

Potrjena poročila in načrti SOS 

Podelitev priznanj SOS za zvestobo in pripadnost organizaciji

Podelitev plaket za dolgoletno opravljanje funkcije župana

Zaključki Analize sistema financiranja občinskih nalog s predlogom metodologije za določitev povprečnine

Združevanje z Združenjem občin Slovenije 

Varstvo osebnih podatkov v skladu s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in nacionalno zakonodajo ter ponudba SOS

 

Za vas smo pripravili tudi galerijo slik iz skupščine SOS 2018, ki jo najdete s klikom tukaj. 

 

 

 

 

 

 

 

NOVICE SOS

Ponudba SOS za storitev varstva osebnih podatkov v skladu z GDPR in nacionalno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov 2/1

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) se bo v Sloveniji pričela uporabljati 25. maja 2018, občine pa morajo do tega datuma za uskladitev z GDPR sprejeti ustrezne ukrepe in imenovati pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov (DPO).

Skupnost občin Slovenije je pristopila k analizi trga na področju varovanja osebnih podatkov v skladu z določili zgoraj omenjene evropske uredbe in na pobudo številnih občin članic, ki so izrazile interes, da naj tudi SOS oblikuje ponudbo storitve varstva osebnih podatkov za občine in javne zavode, katerih ustanoviteljice so občine pa tudi za skupne občinske uprave.

Ker Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) v Državnem zboru RS ni bil sprejet, veljajo strožja določila evropske uredbe. Med drugim v primeru neurejenosti področja varstva osebnih podatkov odgovornost v občinah nosijo župani. V skladu z Uredbo so vse občine in osebe javnega prava dolžne imenovati DPO (data protection officer) in izmed zaposlenih koordinatorja za varstvo osebnih podatkov, opraviti analizo stanja obdelave podatkov, preveriti stanje informacijske varnosti, uskladiti svoje dejavnosti z novo uredbo,… Prav tako le formalno imenovanje DPO občin in ostalih oseb javnega prava ne razbremenjuje odgovornosti vodstvenih oseb in jih tudi ne razbremenjuje odgovornosti za kršitve določil uredbe.

Iz navedenega razloga SOS ni želela pristopiti k oblikovanju le »administrativne« ponudbe storitve, temveč se je povezala z zunanjim izvajalcem, podjetjem Dataofficer, d.o.o., ki ima ustrezne strokovne reference, CIPP/E certifikat ter izkušnje s področja varstva osebnih podatkov in lokalne samouprave.

Ponudba je že bila poslana občinam, tudi ostali zainteresirani pa se lahko za vsa dodatna pojasnila obrnete na sekretariat SOS ( elektronski naslov info@skupnostobcin.si  ali telefonska številka 02 234 15 00).

 

 

 

Zaupanje v zadnjih štirih letih najbolj zraslo županom 2/2

Kot kaže raziskava Ogledalo Slovenije podjetja Valicon, smo prebivalci Slovenije občutno bolj srečni in optimistični, kot smo bili pred volitvami leta 2014. Veliko več nas je tudi zadovoljnih s stanjem v Sloveniji, pogled v prihodnost pa je že bolj zadržan. Po drugi strani se je v zadnjih štirih letih znižalo zaupanje v institucije družbe in države (-10%), največ zaupanja so izgubili vojska, predsednik republike in zdravstvo. Na drugi strani pa je zaupanje v zadnjih štirih letih najbolj zraslo županom (+17), velikim  slovenskim podjetjem (+14) ter bankam (+12). Pozitivno rast dosegajo še Državni zbor (+6) in sindikati (+4). Do zaključkov raziskave lahko dostopate tukaj.

Sestanek Medresorske delovne skupine za reševanje prostorske problematike Romov 2/3

Medresorska DS za reševanje prostorske problematike Romov se je v sredo, 25. aprila 2018 sestala na 8. sestanku. S strani Skupnosti občin Slovenije sta se sestanka udeležila podžupan občine Kočevje, Predrag Bakovič in iz sekretariata SOS, Jasmina Vidmar. Na sestanku so govorili o predlogu poročila o delovanju medresorske DS ter predlogih ukrepov, ki jih bo DS posredovala na Vlado RS. Skozi razpravo je bilo jasno zaznati, da prisotni ocenjujejo, da bi bilo potrebno ukrepe, ki bodo predlagani vladi v odhajanju (tudi naslednji vladi) zapisati v poseben zakon, npr. interventni zakon. Z jasno intenco, da gre za začasno in enkratno reševanje nakopičenih problemov pri reševanju prostorske problematike, ki pa se razteza pravzaprav na vsa področja. Zato je nujno aktivno medresorsko delovanje in sodelovanje. Ponovno so prisotni razočarano ugotavljali, da je delovanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti popolnoma nefleksibilno, kar ne omogoča, da se problemi, s katerimi se soočajo Romi (in ne samo oni) ustrezno naslavljajo in učinkovito rešujejo. Zato bo potrebno delo pri reševanju številnih izzivov prostorske problematike Romov nadaljevati in ne pristajati na nenehne izjave, da se ne da, da zakon tega ne omogoča,…Skupnost občin Slovenije na to ni in ne bo pristajala.

ZAKONODAJNE AKTIVNOSTI SOS

Uredba o podatkih v evidenci vrednotenja – medresorsko usklajevanje 3/3

V medresorsko usklajevanje je bil dan predlog Uredbe o podatkih v evidenci vrednotenja (EVA 2018-2550-0065). Pravna podlaga za njen sprejem je osmi odstavek 40. člena Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 77/17), ki določa, da podrobnejše podatke, ki se vodijo v evidenci vrednotenja, opis teh podatkov ter način njihovega zbiranja določi Vlada Republike Slovenije.

Besedilo Uredbe prilagamo na tej povezavi.

Vljudno vas prosimo, da nam vaše mnenje oziroma morebitne pripombe sporočite najkasneje do ponedeljka, 30.4.2018 na naslov alja.babic@skupnostobcin.si.

 

Pravilnik o kolesarskih površinah 3/4

S strani Ministrstva za infrastrukturo smo prejeli Pravilnik o kolesarskih površinah, ki je poslan v medresorsko obravnavo. Pravilnik določa minimalne tehnične zahteve, ki se morajo upoštevati pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju kolesarskih površin in se nanašajo na izbiro vrste, geometrijske elemente ter ostale ureditve kolesarskih površin.

Prosimo vas, da nam vaše pripombe posredujete na naslov info@skupnostobcin.si, najkasneje do 8.5.2018.

Novelacija Pravilnika o povrnitvi stroškov občinam za investicije v izgradnjo elektroenergetskega omrežja 3/5

Z dnem uveljavitve Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-2) bodo skladno s 301. členom ZUreP-2 prenehali veljati podzakonski predpisi med katerimi je tudi Pravilnik o povrnitvi stroškov občinam za investicije v izgradnjo elektroenergetskega omrežja (Uradni list RS, št. 93/08; v nadaljnjem besedilu: pravilnik), s katerim so opredeljene vrste stroškov izgradnje elektroenergetskega omrežja, ki ga zgradi občina za potrebe opremljanja stavbnih zemljišč na lastne stroške ter način in obdobje vračanja teh stroškov občin s strani sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije.

Zaradi zagotavljanja kontinuitete izvajanja določb pravilnika, ki bo prenehal veljati, Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: MOP) pripravlja novelacijo pravilnika. V januarju 2018 je MOP na GIZ distribucije električne energije naslovil dopis s katerim je pozval združenje, da posreduje informacijo ali je pravilnik v preteklosti v praksi bil podlaga za vlaganja občin v izgradnjo elektroenergetskih omrežij (v nadaljnjem besedilu: EE omrežje) ter predlagal, da se članice GIZ distribucije električne energije izjasnijo ali so v pravilniku potrebne kakšne dopolnitve oziroma spremembe. V zvezi z navedenim je MOP po e-pošti 16. 2. 2018 prejel dopis GIZ distribucije električne energije, v katerem je navedeno, da je bil pravilnik v preteklosti uporabljen najmanj v 12 primerih in da je služil tudi v primerih skupnih investicij, ko je zaradi interesa občin ali podjetja EE omrežje bilo zgrajeno v skupni investiciji. Predlagajo, da se pravilnik ohrani in se vsebinsko ne spreminja.

MOP bo pripravil novelacijo pravilnika v smislu uskladitve izrazov z novimi predpisi o urejanju prostora in o graditvi, vsebina pravilnika pa bo ohranjena v kolikor MOP ne bo prejel predlogov za dopolnitve. Veljavni pravilnik najdete na tej povezavi.

Morebitne predloge za spremembe nam lahko posredujete na naslov alja.babic@skupnostobcin.si do četrtka, 10.5.2018.  

Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom 3/8

Skupnost občin Slovenije vas obvešča, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posredovalo predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, s katero se na novo določa območje varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom.

Glavni namen Uredbe je uskladitev območja varovalnih gozdov s prostorskimi razvojnimi usmeritvami občin ter pobudami lastnikov gozdov za uskladitev s stanjem v naravi in z digitalnimi katastrskimi načrti. Na pobudo MKGP je Zavod za gozdove Slovenije je v drugi polovici leta 2017 izvedel usklajevanje območji varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov z vsemi zainteresiranimi občinami, zlasti tistimi, ki pripravljajo nove prostorske akte, in pripravil dopolnjen strokovni predlog za izločitev oziroma povečanje površin varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom.

Predlog uredbe najdete TUKAJ.

Vljudno vas prosimo, da nam vaše mnenje ali pripombe posredujete do četrtka, 24. 5. 2018 na naslov ursa.rupar@skupnostobcin.si.

NOV Predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov, ZVOP-2 3/9

Ministrstvo za pravosodje je pripravilo novo besedilo predloga Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, EVA 2017-2030-0039).

Pomembna novost v predlogu se nanaša na občine in javne vzgojno-izobraževalne zavode, za katere velja, da lahko določijo pooblaščene osebe v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Do poteka tega roka lahko njihove naloge zagotavljanja skladnosti obdelave osebnih podatkov po tem zakonu opravljajo druge osebe iz občinske uprave oziroma zavoda, ki so pristojne za izvajanje notranjih nadzorov ali revizij ali podobnih delovanj (XII. del, prehodne in končne določbe).

Celotno besedilo predloga zakona najdete na tej povezavi.

Vaše pripombe in stališča nam lahko posredujete na naslov alja.babic@skupnostobcin.si.

DOGODKI SOS

10.5. / Posvet “Nova evropska ureditev varstva osebnih podatkov in dostop do informacij javnega značaja pri občini in v občinskih podjetjih” 4/1

Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Informacijskim pooblaščencem Republike Slovenije (IP) organizira informativni posvet na temo varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja z naslovom »Nova evropska ureditev varstva osebnih podatkov in dostop do informacij javnega značaja pri občini in v občinskih podjetjih«.

Posvet bo potekal v četrtek, 10. maja 2018, s pričetkom ob 10. uri v dvorani Horus, Austria Trend hotela Ljubljana, Dunajska cesta 154, 1000 Ljubljana.

Vabilo s programom najdete na TEJ POVEZAVI.

Vljudno vabljeni!

DOGODKI DRUGIH

Redne lokalne volitve 2018 – napoved strokovnih posvetov z občinami 5/1

Skupnost občin Slovenije je prejela obvestilo Ministrstva za javno upravo glede že napovedanih dveh dogodkov, povezana s pripravami na redne lokalne volitve 2018 (v mesecu juniju predstavitev zakonodajnih novosti za predstavnike združenj občin in občinskih uprav, po razpisu rednih lokalnih volitev pa še strokovni posvet za občinske volilne organe).

Dogodka bosta:

  • v sredo, 13. junija 2018 – strokovni posvet z naslovom »PRIPRAVE NA REDNE LOKALNE VOLITVE 2018«

Izvajalca MJU (Služba za lokalno samoupravo) in DVK

Organizator posveta: MJU

Lokacija: Maistrova 10 (dvorana Ministrstva za kulturo)

Ciljna publika: predstavniki občinskih uprav

Pričakovano število udeležencev: 100

  • v sredo, 29. avgusta 2018 – strokovni posvet z naslovom »IZVEDBA REDNIH LOKALNIH VOLITEV 2018«

Izvajalci DVK, MJU, GURS, MNZ

Organizacija posveta: DVK (rezervacija, najem in plačilo dvorane), MJU (dogovor z ostalimi udeleženci, aktivnosti, povezane z informacijsko podporo LV2018, ..)

Lokacija: Kongresni center Brdo

Ciljna publika: občinski volilni organi (predsednik, namestnik in tajnik OVK)

Pričakovano število udeležencev: 300

 

Za vsakega od dogodkov boste pravočasno prejeli vabilo, program in prijavnico!

3.5./ "Shema minimalnega dohodka v Sloveniji – med revščino in dostojnim življenjem" 5/2

Mirovni inštitut organizira v četrtek, 03.05.2018, ob 10:00 v Hiši Evropske Unije (Dunajska c. 20, Ljubljana) posvet z naslovom »Shema minimalnega dohodka v Sloveniji – med revščino in dostojnim življenjem«. 

Posvet je organiziran v okviru »Evropske mreže minimalnih dohodkov – EMIN« (»European Minimum Income Network – EMIN«) v Sloveniji in sodelovanju z Evropsko mrežo za boj proti revščini (»European Anti-Poverty Network – EAPN«). Evropska mreža minimalnih dohodkov (EMIN) je neformalna mreža organizacij in posameznih oseb, ki si prizadevajo doseči postopno uresničevanje pravice do ustreznega, dostopnega in vključujočega sistema minimalnega dohodka. Ustrezen minimalni dohodek predstavlja določeno višino dohodka, ki omogoča dostojno življenje in aktivno vključevanje v družbo. Ustrezni sistemi minimalnega dohodka upoštevajo rast življenjskih stroškov. Dostopen minimalni dohodek omogoča vključenost vseh, ki potrebujejo podporo. Vključujoč minimalni dohodek spodbuja opolnomočenje in aktivno udeležbo posameznikov in posameznic v družbi ter omogoča dostop do kakovostnih storitev in vključujočega trga dela. Ustrezen, dostopen in vključujoč minimalni dohodek temelji na načelu enakosti. Sheme minimalnega dohodka so podporne dohodkovne sheme, namenjene osebam na trgu dela ali izven njega, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje.

Veliko več vsebinskih in organizacijskih informacij najdete tukaj:

Zavoljo lažje organizacije posredujte izpolnjene prijavnice, četudi gre za brezplačen dogodek.

8. in 9.5./ Mednarodna LIFE konferenca za mreženje LIFE kmetovanje – okoljsko vzdržno kmetijstvo 5/3

Ministrstvo za okolje in prostor je prepoznalo kmetijski sektor kot sektor s potencialom za razvoj novih slovenskih LIFE projektov. V Sloveniji so sicer že zbrali nekaj primerov dobre prakse, vendar se želijo pridružiti državam članicam, ki uspešno črpajo LIFE sredstva tudi za reševanje okoljskih izzivov v kmetijstvu.

Zato vas vabijo na mednarodno LIFE konferenco za mreženje LIFE kmetovanje – okoljsko vzdržno kmetijstvo, ki bo potekala 8. in 9. maja 2018, z ogledom LIFE projektov na terenu in konferenco v Kongresnem centru Brdo.

Mednarodna konferenca za mreženje bo namenjena predstavitvi priložnosti, ki jih prinaša program LIFE kmetijstvu, in spodbujanju reševanja aktualnih okoljskih problemov s podporo LIFE projektov. Program bo omogočal vrsto priložnosti za spoznavanje in sodelovanje ter ustvarjanje novih mednarodnih partnerstev za prihodnje LIFE projekte.

Zagotovite si svoje mesto preko spletnega obrazca, najkasneje do 23. aprila 2018.

Udeležba je brezplačna.

11.5 / Nacionalni informativni dan na temo četrtega javnega razpisa Interreg Europe 5/4

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko bo dne 11.5.2018 organizirala nacionalni informativni dan na temo četrtega javnega razpisa medregionalnega programa Interreg Europe, ki bo odprt od 7. maja do 22. junija 2018. Prijave so mogoče do 7.5.2018. 

Dnevni red in prijavni obrazec sta dosegljiva na povezaviV primeru, da se kljub oddani prijavi dogodka ne boste mogli udeležiti, nam to čimprej sporočite na e-naslov: interreg.europe.si@gmail.com

10.5./ mednarodno konferenco KULTURNA DEDIŠČINA KOT RAZVOJNA PRILOŽNOST 5/5

Združenje zgodovinskih mest Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in Slovensko turistično organizacijo organizira mednarodno konferenco KULTURNA DEDIŠČINA KOT RAZVOJNA PRILOŽNOST, ki bo v četrtek,  10. maja 2018, ob 9.00 v Ljubljani, Slovenski etnografski muzej, Metelkova ul 2.

Domači in tuji predavatelji bodo v svojih predavanjih iskali odgovore na vprašanji, ali v kulturni dediščini prepoznamo razvojni potencial in ali ga znamo izkoristiti ?

Program konference najdete na tej povezavi.

16.5./ ESPON: Funkcionalna urbana območja, policentrične prostorske strukture in čezmejno sodelovanje 5/6

Program ESPON organizira mednarodni seminar v Novi Gorici, na katerem bodo obravnavali izzive prostorskega razvoja in sodelovanja v čezmejnih funkcionalnih urbanih območjih. Predstavljeni bodo rezultati raziskav programa ESPON ter evropske prakse pri načrtovanju, upravljanju in opravljanju storitev na čezmejnih območjih.

Udeležba na dogodku je brezplačna, obvezna pa je prijava.

Prijavnico in več informacij najdete na tej povezavi.

 

24.5./ Posvet in konferenca o slovenskih demografskih izzivih 5/7

V Državnem svetu bo potekal posvet z naslovom “KAKO PREPREČITI IZUMIRANJE SLOVENSKEGA NARODA”, katerega sestavni del bo 11. demografska konferenca “SOOČANJE Z DEMOGRAFSKIMI IZZIVI.

Več informacij si lahko preberete v vabilu, prilagamo pa tudi obrazec.

Na osnovi posveta in konference bodo izdali brošuro in poslali vprašanje oziroma pobudo predsedniku vlade RS in predsedniku RS. Strokovno-znanstveni prispevki bodo objavljeni v zborniku.

Dogodek ima javni značaj, prenaša se po televiziji. Vstop je prost.

 

VLADA RS

178. redna seja Vlade RS 6/1

Obramba pred točo na območju severovzhodne Slovenije za leti 2018 in 2019

Vlada se na seji seznanila z Informacijo o izvajanju letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije v letih 2016 in 2017. Vlada podpira tovrstno obrambo pred točo tudi v letih 2018 in 2019.

Sredstva za sofinanciranje izvajanja letalske obrambe pred točo se namenijo, če bo izkazan tudi interes lokalnih skupnosti. Ta bo izkazan, če bo v izvajanje letalske obrambe pred točo vključenih vsaj polovica občin z branjenega območja severovzhodne Slovenije. Branjeno območje zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občina Podvelka iz Koroške statistične regije. Branjeno območje obsega skupaj torej 71 občin in meri 3.775,6 km2.

Nevihte s točo na ozemlju okoli en km2 se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat, take, ki prizadenejo ozemlje nekaj km2 nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat. Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo.

Najboljši obrambi pred posledicami toče sta zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Vendar je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih. Kmetijske pridelke je mogoče zavarovati pred posledicami škode zaradi toče in pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije. Obramba pred točo temelji na fizikalno utemeljeni domnevi o vplivanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice.

Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano prispeva do 35 % sredstev za izvedbo priložnostnega skupnega javnega naročila za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo, preostali del sredstev pa morajo zagotoviti občine.

Obramba pred točo se sofinancira do doseženih ciljnih površin pokritosti 1.500 ha sadovnjakov in 100 ha vinogradov z mrežami proti toči, kot je to določeno v Strategiji za izvajanje Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020.

16 novih CSD in imenovanje vršilcev dolžnosti direktorja

Vlada je sprejela akte, ki omogočajo nadaljevanje reorganizacije centrov za socialno delo za uvedbo nove organizacijske strukture. Za 16 novoustanovljenih centrov za socialno delo je sprejela sklepe o ustanovitvi in odločbe o imenovanju vršilcev dolžnosti direktorja.

S sprejetimi sklepi o ustanovitvi je bilo ustanovljenih 16 centrov za socialno delo, ki so nastali s spojitvijo 62 obstoječih  CSDjev  in bodo s svojem delovanjem pričeli 1. 10. 2018. Centri za socialno delo bodo poleg delovanja na sedežu poslovali tudi zunaj sedeža, in sicer v enotah, kjer imajo sedež zdajšnji centri za socialno delo, tako da bo vzpostavljenih 63 enot centrov za socialno delo.

Znotraj vsakega izmed 16 CSDjev bodo delovale:

  • skupna splošna služba, ki bo zajemala računovodske, administrativne, pravne in kadrovske naloge,
  • skupna strokovna služba, ki bo med drugim vključevala tudi mobilno strokovno enoto (sestavljali jo bodo različni profili – psiholog, pravnik, specialni pedagog itd.) in bo na voljo vsem enotam,
  • služba za odločanje o pravicah iz javnih sredstev (t.i. letnih pravicah), v pristojnosti katere bo vodenje postopkov in odločanje o pravicah iz javnih sredstev.

Enote CSD bodo ostale pristojne za odločanje o pravicah starševskega varstva in družinskih prejemkih, z izjemo odločanja o pravici do dodatka za veliko družino, ki bo v pristojnosti CSDja.

Reorganizacija CSDjev vključuje tri povezane projekte: novo organizacijsko strukturo CSD-jev, spremembo oziroma poenostavitev postopkov uveljavljanja pravic iz javnih sredstev z uvedbo informativnega izračuna in uvajanje socialne aktivacije kot novega pristopa pri delu s prejemniki socialnih transferjev v socialnem varstvu.

Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti

Vlada je na današnji redni seji sprejela Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki podrobneje ureja določbe novega Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. V primerjavi z do zdaj veljavno uredbo je manj obsežna, saj vsebuje le še ožje, bolj prožne in tehnične vsebine, deloma pa je bila vsebina veljavne uredbe prenesena v zakon. Ta prenos je bil deloma izveden tudi z namenom poenotenega ravnanja s stvarnim premoženjem države za vse državne organe in ne le za organe državne uprave.

Stališče RS k  Predlogu direktive o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi

Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi:

Republika Slovenija pozdravlja prenovljeno Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi in hkrati meni, da mora področje, ki ga ureja ta direktiva, ostati v okviru cilja direktive, to je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrane ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista. Tako Republika Slovenija sicer pozdravlja napore EU za uveljavitev dostopa do pitne vode, vendar le z vidika kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi. Republika Slovenija pa je zadržana tudi do urejanja zahtev v zvezi z dostopom do pravnega varstva, in meni, da ti področji ne sodita v zadevno direktivo, saj s tem presegata njen cilj in področje urejanja.

Republika Slovenija načeloma podpira uvedbo predlaganega pristopa do varne oskrbe s pitno vodo, vendar se bo v okviru pogajanj prizadevala, da se s prenovljeno Direktivo o pitni vodi ne bo nesorazmerno nadgrajevalo veljavnih zahtev zakonodaje EU na področju upravljanja voda.

(Vir: Vlada RS, ur)

 

AKTUALNI RAZPISI

Prenosna omrežja iščejo partnerje 7/1

Potem ko je nadzorni odbor programa URBACT potrdil 25 prenosnih omrežij, so ta začela s polletnim obdobjem, v katerem morajo natančneje oblikovati načrt prenosa dobre prakse ter dokončno izoblikovati partnerstvo.

Če bi radi katero od dobrih praks prenesli v svoje lokalno okolje, izpolnite vprašalnik in ga do 7. maja 2018 pošljite vodilnemu partnerju. Preden začnete izpolnjevati vprašalnik, preberite pravila za sestavo partnerstva, ter ostale pomembne informacije na tej povezavi.

Zakaj sodelovati? Sodelovanje v omrežju pomeni možnost za prenos konkretne dobre prakse iz vodilnega partnerskega mesta v domače okolje.

Slovenske občine in mesta pozivajo, da se pridružite partnerstvom. Zainteresirani lahko za pomoč kontaktirate tudi Nacionalno URBACT točko (petra.ockerl@ipop.si(link sends e-mail)). Pomagali vam bodo pri iskanju dobre prakse, ki vam ustreza, in vzpostavljanju stika z vodilnim partnerjem prenosnega omrežja.

Razvojno-spodbujevalni program za financiranje občin 7/2

Z uspešnim iskanjem rešitev za potrebe občin lahko financiramo tudi likvidnostne potrebe občine (kratkoročni kredit za financiranje izvajanja proračunskih obveznosti občine) z ugodno obrestno mero in dolgo ročnostjo. Po potrebi se lahko dogovori tudi fiksna obrestna mera.

SID banka že od leta 2016 nudi “Razvojno-spodbujevalni program za financiranje občin”, kjer so na voljo ugodna do 20-letna sredstva v višini 100 mio EUR. Spodaj izpostavljamo nekatere bistvene elemente programa:

  • namen programa je spodbujanje naložb občin v lokalno javno infrastrukturo, lokalnih ukrepov učinkovite rabe energije ter lokalne stanovanjske oskrbe za ranljive skupine prebivalstva;
  • dopustno trajanje projekta je največ 5 let;
  • celotni stroški posameznih naložb so lahko od 40.000 EUR do 20.000.000 EUR;
  • maximalna višina kredita je v višini 85 % stroškov projekta;
  • ročnost kredita je najmanj 5 let in največ 20 let od sklenitve kreditne pogodbe;
  • moratorij na odplačilo kredita je mogoče za obdobje izvedbe projekta;
  • predvidena obrestna mera je 6-m euribor + 0,7 % ali dogovorjena fiksna obrestna mera;
  • s programom se lahko podpirajo tudi projekti javno-zasebnega partnerstva;
  • občina lahko pridobi tudi več kreditov za več projektov;
  • poenostavljeno poročanje porabe sredstev.

Hkrati vas obveščamo, da vam lahko brezplačno svetujejo tudi pri postavljanju finančne platforme za večje naložbe s kombiniranjem različnih virov, saj je SID banka vstopna točka svetovalnega vozlišča za naložbe v Sloveniji.

Več informacij.

WiFi4EU 7/3

Evropska komisija je dne, 31.3.2018 predstavila spletni portal, posvečen pobudi WiFi4EUObčine iz vse Evrope, ki se želijo potegovati za finančna sredstva EU za vzpostavitev dostopnih točk za brezplačen javni brezžični internet, lahko že registrirajo svoje podatke na www.WiFi4EU.eu. Prvi razpis bo objavljen sredi maja, boni pa bodo razdeljeni po vrstnem redu prejetih prijav.

Program WiFi4EU občinam ponuja bon v vrednosti 15.000 evrov za vzpostavitev brezžičnega interneta na javnih mestih, npr. v knjižnicah, muzejih, javnih parkih in na trgih. Pobuda WiFi4EU bo prispevala k uresničitvi vizije, da do leta 2020 vsaka evropska vas in vsako mesto dobita brezplačen brezžični dostop do interneta v okolici glavnih središč javnega življenja. Občine lahko z boni WiFi4EU kupijo in namestijo opremo za brezžični internet (brezžične dostopovne točke) v središčih, ki jih same izberejo. Stroške vzdrževanja omrežja bodo krile občine.

Skupaj je do leta 2020 za financiranje opreme za storitve brezplačnega javnega brezžičnega interneta na voljo 120 milijonov evrov proračunskih sredstev EU za do 8.000 občin v vseh državah članicah ter na Norveškem in Islandiji. Komisija bo ob zagotavljanju geografskega ravnotežja objavilatisoč občin, ki bodo prejele finančna sredstva v okviru prvega razpisaVsaka sodelujoča država bo prejela najmanj 15 bonov. Nadaljnji štirje razpisi v okviru pobude WiFi4EU bodo objavljeni v naslednjih dveh letih.

Celotno sporočilo: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-18-2065_sl.htm

Dodatne informacije: http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-18-2066_en.htm in https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/factsheet-wifi4eu

 

Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti 7/4

Obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu št. 54/2017 objavljen Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti iz akcijskih načrtov Celostnih prometnih strategij. Do sredstev po tem javnem razpisu, glede na območje upravičenosti, so upravičene le občine z mestnimi območji (mestnimi naselji s pripadajočimi naselji mestnih območij).
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje operacij, ki bodo prispevale k razvoju trajnostne mobilnosti in s tem k izboljšanju kakovosti zraka v mestih ter k boljši povezanosti urbanih območij z njihovim zaledjem, zmanjšanju prometnih zastojev, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora v urbanih območjih in povečanju prometne varnosti.
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev posameznim občinam za sofinanciranje operacij, ki predstavljajo investicije v infrastrukturo za pešce, infrastrukturo za kolesarje in avtobusna postajališča.
Okvirna višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, ki je na razpolago za sofinanciranje operacij po tem javnem razpisu, znaša 20.037.309,54 EUR.
Javni razpis ima 3 roke za oddajo vlog.
1.        Prvi rok za oddajo vlog v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije je bil četrtek, 23. 11. 2017.
2.        Drugi rok za oddajo vlog je bil torek, 6. 3. 2018.
3.        Morebitni tretji rok za oddajo dodatnih vlog je torek, 5. 6. 2018.

Tukaj najdete seznam občin, iz katerega so razvidne občine, ki so upravičene do sredstev v okviru javnega razpisa za sofinanciranja ukrepov trajnostne mobilnosti.  Ta podatek je razviden iz Priloge 1, ki določa višino zagotovljenih sredstev za posamezno občino v 1. in 2. odpiranju.  Za pridobitev sredstev pa mora posamezna občina seveda izpolnjevati splošne in specifične pogoje razpisa. Kljub temu, da je do sredstev upravičena občina, so upravičene investicije le znotraj mej mestnih območij po GURS (večinoma le naselje, kjer je sedež občine). Določene občine pa imajo poleg samega mestnega naselja tudi območja mestnega naselja, v katerih so investicije ravno tako upravičene.

Kontakt za več informacij mzi-mobilen.si@gov.si; Več informacij in razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani MZI:
http://www.mzi.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/. 

V kratkem odprt četrti razpis Interreg Europe 7/5

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko sporoča, da bo od 7. maja dalje odprt razpis za prijavo projektov za program Interreg Europe.

Razpisna dokumentacija za četrti javni razpis je že na voljo na spletni strani programa Interreg Europe. Program je v prvi vrsti namenjen nosilcem ali izvajalcem javnih politik, ostale institucije so strokovna podpora. Osnovno orodje programa je zbiranje, analiziranje, razširjanje in prenos izkušenj ter dobrih praks pri oblikovanju in izvajanju javnih politik na naslednjih vsebinskih področjih: raziskave, tehnološki razvoj in inovacije, konkurenčnost MSP, nizkoogljično gospodarstvo ter okolje in učinkovita raba virov. 

Razpis bo odprt do 22.6.2018.

Poziv EU Komisije – Evropska prestolnica pametnega turizma 7/7

V skladu s pripravljalnim ukrepom, ki ga je predlagal Evropski parlament, je Evropska komisija objavila natečaj za podelitev naziva Evropska prestolnica pametnega turizma. Ta nova pobuda nagrajuje evropska mesta in jim daje priložnost, da svoje vzorne prakse delijo kot pametne turistične destinacije.

Pobuda bo predstavila dosežke turističnih destinacij po vsej EU na naslednjih področjih:

  • TRAJNOST
  • DIGITALIZACIJA
  • KULTURNA DEDIŠČINA IN USTVARJALNOST
  • DOSTOPNOST

Dve mesti, ki prikazujeta najbolj inteligentne, inovativne in vključujoče rešitve na vseh omenjenih področjih, bosta nagrajeni z nazivom “Evropska prestolnica pametnega turizma 2019”.

Dodatna štiri mesta bodo prejela nagrade European Smart Tourism za izjemne dosežke v posameznih kategorijah, navedenih zgoraj.

Za prijavo uporabite spletno stran na spletnem mestu SmartTourismCapital.eu do 30. junija 2018 ob 16. uri po srednjeevropskem času.

Več v priponki (v angleškem jeziku)ECOST_Factsheet_EN

NOVICE DRUGIH

Urbani sprehodi Jane's Walk 8/1

Manj kot dva tedna nas še ločita od že osme izdaje urbanih sprehodov Jane’s Walk. Sprehodi so del globalne akcije, ki izpostavlja pomen pešcem prijaznih mest in povezanih skupnosti. V Sloveniji, kjer sprehode od 2011 podpira IPoP – Inštitut za politike prostora, je letos napovedanih 27 sprehodov v 20 mestih in mestecih. Pridružite se jim lahko med 4. in 6. majem 2018.
Napovedani so sprehodi v Celju, Domžalah, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani, Mariboru, Miklavžu na Dravskem polju, Novem mestu, Piranu, Podčetrtku, Postojni, Ptuju, Ribnici, Sežani, Slovenj Gradcu, Škofji Loki, Tolminu in Tržiču.
Več o letošnjih urbanih sprehodih Jane’s Walk.

Nova zakonodaja in začasna raba praznih prostorov 8/2

Začasna raba praznih prostorov je način oživljanja zapuščenih in nerabljenih prostorov, ohranjanja njihove vrednosti, po drugi strani pa je potreben in koristen vir za mnoge nevladne organizacije ali ustvarjalce. Medsebojna korist je posebej izrazita, ko gre za začasno rabo nepremičnin v lasti občine ali države. Nova zakonodaja prinaša nove spodbude pa tudi omejitve.

Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-2), ki se bo začel uporabljati 1.6.2018, je bila vzpostavljena osnova za začasno rabo, ki je tako dobila tudi svoje sistemsko mesto. Po tem se območjem ali objektom lahko omogoči začasna raba, ki ne sme spremeniti lastnosti prostora tako, da bi bila v prihodnje onemogočena izvedba sprejetih prostorskih načrtov, vendar začasna raba ne sme biti v nasprotju s strateškimi odločitvami v razvojnih aktih države in občine (4. odstavek 20. člena).  Olajšano pa začasno rabo omogoča 130. člen, ki določa, da lahko občina začasno rabo omogoči z izvedbo lokacijske preveritve, če v prostorskem izvedbenem aktu ne določi izvedbenih pogojev za začasno rabo (z lokacijsko preveritvijo se lahko za namen smotrne rabe ter aktivacije zemljišč in objektov, ki niso v uporabi, omogoči začasno rabo prostora – 127. člen). V tem primeru začasna raba ne sme biti v nasprotju z javnim interesom in cilji prostorskega razvoja občine, ne sme onemogočati izvedbe trajno načrtovanih prostorskih ureditev in predvidenih posegov v prostor, vključno z izvedbo pripravljalnih del zanje, zmanjševati možnosti pozidave sosednjih zemljišč, terjati izvedbe nove ali povzročiti bistvenega povečanja obremenitve obstoječe komunalne opreme na območju in biti v nasprotju s pravnimi režimi.  Z lokacijsko preveritvijo občina določi zemljišča, na katerih je dopustna začasna raba, določi čas izvajanja začasne rabe ter ob smiselni uporabi določb tega zakona, ki urejajo prostorske izvedbene pogoje, določi pogoje zanjo ter uredi druga s tem povezana vprašanja. Smiselno enako pa velja to tudi za začasno rabo prostora v območju državnih prostorskih načrtov. Pojem začasna raba pa je ločen od pojma začasna uporaba, ki jo ZUreP določa kot uporabo za določen čas v povezavi z razlastitvijo in prenovo območja (210. člen).

Kadar gre za nepremičnine v lasti države in samoupravnih skupnosti pa mora lastnik pri razpolaganju s svojim nepremičnim premoženjem spoštovati tudi Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Novi zakon je začel veljati 10.3.2018 in omogoča tudi (brezplačno) začasno uporabo nepremičnin v državni lasti ali lasti lokalnih skupnosti.

Več…

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.