V PRIHODNJEM TEDNU PRAZNUJETA OBČINSKI PRAZNIK OBČINI ČLANICI RIBNICA NA POHORJU IN OPLOTNICA.

 

Sekretariat SOS

USPEŠNI PROJEKTI OBČIN

Obnovljen Zdraviliški park Dobrna 1/1

Izvedba: 2016 – 2021

Financiranje: Občina Dobrna, sredstva EU, partnerji na projektih, državni proračun

Najprej so se opravila večja arboristična dela na drevnini, tako da so s pomočjo alpinistov povezali vrhe in veje večjih dreves, da bi jih zavarovali proti lomu.  Že leta 2018 je občina v okviru projekta LAS uredila medgeneracijsko točko, kjer je omogočen kotiček za medgeneracijsko povezovanje, druženje, doživetje in zdravo gibanje v naravi oseb vseh starostnih in ranljivih skupin. V letu 2020 se je v sklopu projekta LAS Ukrepi za varstvo okolja in ohranjanje narave na območju Zdraviliškega parka Dobrna prenovila javna razsvetljava z led svetilkami in kandelabri. V letu 2021 se je uspešno zaključila operacija »Ukrepi za varstvo okolja in ohranjanje narave zelene Dobrne«, ki jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje. Zaradi občinskih vlaganj v zadnjih letih bo ta izjemni park, ki je bil ogrožen, preživel. Tu je omogočen prostor za aktivno preživljanje prostega časa, spodbujeno je medgeneracijsko povezovanje, urejen je prostor za druženje, izvajanje različnih aktivnosti, vadbo, itd. Zaradi raznolikega rastja ponuja park obiskovalcu v vsakem letnem času izjemna doživetja.

Foto: Arhiv Občine Dobrna

NOVICE SOS

Izdajanje potrdil o namenski rabi zemljišča 2/1

S strani Ministrstva za okolje in prostor smo pridobili pojasnilo glede izdajanja potrdil o namenski rabi zemljišč:

“Namenska raba zemljišč prikazana v okviru izvornega prostorski akt (OPN) se navezuje na grafične podatke zemljiškega katastra v času nastanka OPN. Praviloma je to zemljiškokatastrski prikaz (ZKP). Meje parcel v zemljiškem katastru (po Zakonu o katastru nepremičnin pa meje parcel v katastru nepremičnin) se seveda z različnimi katastrskimi postopki lahko spreminjajo. Predvsem gre za postopke v katerih se meja parcele ureja (ureditev meje parcele, točnejša določitev koordinat poteka že urejene meje) in postopke v katerih se meja parcele spreminja (lahko nastanejo nove parcele – parcelacija, komasacija, nova izmera ali pa se samo spremeni meja parcele – izravnava meje).

Pri ugotavljanju namenske rabe na parcelo (priprava potrdila o namenski rabi zemljišč) na osnovi podatkov iz OPN in zadnjega veljavnega stanja v zemljiškem katastru oz. katastru nepremičnin se smiselno upošteva zgoraj navedeno pojasnilo glede vrste katastrskih postopkov, ki so povzročili spremembo podatkov o poteku mej parcel v zemljiškem katastru oz. katastru nepremičnin.

Če v času od sprejetja OPN v evidenci zemljiškega katastra ni prišlo do sprememb pri mejah parcel se za interpretacijo namenske rabe na parcelo lahko uporabi izvorni ZKP (ki je bil uporabljen pri izdelavi OPN) ali pa trenutno veljavni ZKP. Manjše razlike v grafičnem prikazu med obema prikazoma ZKP so praviloma posledica izvedenih geodetskih postopkov na posamezni parceli ali v bližnji okolici. Taka sprememba praviloma ne vpliva na vsebinsko interpretacijo namenske rabe – če je npr. potek meje namenske rabe potekal po meji parcele v ZKP v času izdelave OPN, velja da meja namenske rabe zemljišč še vedno poteka po meji parcele v trenutnem ZKP, tudi če je bil ta meja grafično spremenjena s postopkom ureditve meje. V teh postopkih (urejanje meje) se je namreč le bolj natančno določil potek meje v naravi in se je ta podatek prenesel tudi v grafični prikaz – v ZKP.

Če pa je prišlo do sprememb meje parcel (posledica postopkov parcelacije, komasacije,…) pa je potrebna vsebinska odločitev oz. interpretacija poteka meje namenske rabe zemljišč glede na spremenjen grafični zaris parcel v ZKP. Ustrezno interpretacijo v tem primeru posameznih mej NRP v OPN lahko zagotavlja zgolj občina, kot pripravljavec prostorskega akta in izdelovalec, ki je sodeloval pri njihovi pripravi – oba sta v okviru postopka določitev posameznih mej NRP opirala svoje odločitve upoštevajoč podrobne strokovne podlage, usmeritve nosilcev urejanja prostora, sprejemljive zasebne pobude, razvojne potrebe občin ali smiselni prenos mej oz. njihove zanesljivosti iz starejših prostorskih aktov v prostorske akte novejše generacije. Vsakršna interpretacija, ki sloni na nepoznavanju vseh relevantnih objektivnih okoliščin, je lahko zato napačna, prav tako zaradi kompleksnosti teh okoliščin, enolično navodilo za izvedbo ni možno. “

Celotno besedilo dopisa je dostopno TUKAJ.

ZAKONODAJA

Sprejeta Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2022 – 2028 3/1

Vlada RS je na osnovi Zakona o spodbujanju razvoja turizma sprejela Strategijo slovenskega turizma 2022 – 2028, ki predstavlja temeljni okvir razvoja slovenskega turizma v prihodnjih sedmih letih. Strategija odgovarja na nove okoliščine in izzive, s katerimi se sooča turistična panoga, obenem pa razvija in spodbuja ključne prednosti slovenskega turizma in naše države.

V strategiji je zastavljenih pet strateških ciljev:
1. povečanje kakovosti, vrednosti in zagotovitev celoletne turistične ponudbe;
2. povečanje zadovoljstva lokalnih prebivalcev, zaposlenih v turizmu in gostov;
3. pozicioniranje turizma kot generatorja vrednosti in trajnostnega razvoja;
4. razogljičenje in uravnoteženje slovenskega turizma ter
5. zagotovitev kompetentne in učinkovite upravljavske strukture.

Za doseganje ciljev je v strategiji opredeljeno sedem politik s konkretnimi ukrepi:
Politika 1: naložbe in podjetniško okolje,
Politika 2: javna/skupna infrastruktura in dediščina za turistični ambient Slovenije,
Politika 3: človeški viri za dvig dodane vrednosti,
Politika 4: trajnost in zelena shema slovenskega turizma,
Politika 5: dostopnost in trajnostna mobilnost,
Politika 6: upravljanje destinacij in povezanost turizma,
Politika 7: produkti in trženje.

Poleg tega pa so določene tudi tri horizontalne politike, ki podpirajo uresničevanje ključnih strateških politik:
• Digitalna preobrazba slovenskega turizma,
• Usmeritve politike na zakonodajnem in finančnem področju,
• Institucionalni okvir in horizontalno medresorsko in medsektorsko upravljanje in usklajevanje politik.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo v obdobju veljavnosti strategije vsaki dve leti pripravilo Akcijski načrt izvajanja strategije, v katerem bodo konkretno navedeni ukrepi, ki bodo tudi ustrezno finančno ovrednoteni.

Strategija trajnostnega turizma 2022 – 2028
Predstavitev Strategije trajnostnega turizma

 

Pojasnilo glede Razlage Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji 3/2

V Uradnem listu RS, št. 58/2022, je bila dne 29. 4. 2022 objavljena Razlaga Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 88/21; v nadaljnjem besedilu: Aneks h KPND) glede povračila stroškov prevoza po prvem in drugem odstavku 5. člena, po prvem odstavku 6. člena ter po prvem odstavku 7. člena Aneksa h KPND.
Razlaga določa, da je treba prvi in drugi odstavek 5. člena ter prvi odstavek 6. člena Aneksa h KPND razumeti tako, da se javnemu uslužbencu, ki to navede v pisni izjavi za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela iz prvega odstavka 7. člena Aneksa h KPND, povrnejo stroški prevoza na delo in z dela z različnih naslovov, tj. naslova stalnega bivališča ali naslova začasnega bivališča, s katerih javni uslužbenec dejansko prihaja na delo oziroma kamor odhaja z dela in na njih zakonito prebiva v skladu zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, ne glede na število prihodov s posameznega naslova bivališča in odhodov na posamezen naslov bivališča. Če se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela z naslova, ki ni stalno ali začasno bivališče, je upravičen do povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela s tega naslova, in sicer za dneve, ko se na delo in z dela dejansko vozi s tega naslova in le, če je ta naslov bližje delovnemu mestu kot naslovu stalnega oziroma začasnega bivališča. Prvi odstavek 7. člena Aneksa h KPND je treba razumeti tako, da mora javni uslužbenec, ki v pisni izjavi za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela navede dva ali več naslovov, s katerih prihaja na delo in z dela, navesti tudi podatek o tem, kolikokrat in na katere dneve prihaja na delo z določenega naslova oziroma se vrača z dela na določen naslov

Način usklajevanja modelov vrednotenja z občinami 3/3

Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1) ureja pravila, postopke in merila za množično ocenjevanje vrednosti. Pri pripravi predloga modelov vrednotenja sodelujejo tudi občine. Ob preverjanju modelov je GURS ugotovil, da modeli, določeni skladno z Uredbo o določitvi modelov vrednotenja, ki je bila sprejeta v marcu 2020 in objavljena v Uradnem listu RS številka 20/20, niso več skladni z merili, ki jih določa ZMVN-1, zato jih je dolžan prilagoditi novemu stanju na trgu nepremičnin  ter določiti na novo.

Zaradi lažjega in bolj učinkovitega  dela vseh udeležencev v postopku usklajevanja modelov vrednotenja, je bilo  dogovorjeno, da se gradiva o modelih pošlje v elektronski obliki in da se pri tem uporabijo obstoječi prostorski informacijski sistemi občin. Gradiva bodo v prostorskih informacijskih sistemih posameznih občin na razpolago najkasneje do 13. 5. 2022, postopek usklajevanja z občinami pa se bo uradno začel 16. maja in bo trajal do 16. junija 2022.

Za občine, ki soglasja niso posredovale bodo vsa gradiva za usklajevanje na razpolago  na spletni strani množičnega vrednotenja nepremičnin – https://www.mvn.e-prostor.gov.si/ .

Gradiva za usklajevanje bodo od 16.5.2022 dalje na voljo v meniju (zavihku): »Usklajevanje modelov vrednotenja«

Na novo je oblikovanih  17 osnutkov predlogov modelov vrednotenja. Model vrednotenja je določen z:

  • datumom vrednotenja – modeli vrednotenja izkazujejo stanje trga nepremičnin na dan 1. 1. 2022.
  • vrednostnimi conami in vrednostnimi ravnmi, ki izkazujejo vpliv lokacije na posplošeno vrednost,
  • enačbami, vrednostnimi in drugimi tabelami, točkovniki, faktorji in grafi, s katerimi se izkazujejo podatki o rabi, velikosti, starosti stavb in delov stavb ter kakovosti nepremičnine in njihov vpliv na posplošeno vrednost.

Občine naj preučijo poslana gradiva in se v primeru pripomb in predlogov, ki morajo biti strokovno utemeljeni, v času od 16.5. do 16.6.2022, ko bo potekalo usklajevanje z občinami, obrnejo na kontaktno osebo Geodetske uprave RS za posamezno občino, ki je navedena TUKAJ. Upoštevani bodo vsi predlogi in pripombe, ki bodo v skladu s predpisanimi merili množičnega vrednotenja. Pripombe in predloge občin, ki bodo prispeli po 16. juniju 2022, ne bo mogoče upoštevati pri pripravi končnega predloga modelov.

Pravilnik o lokacijski informaciji v medresorski obravnavi 3/4

Ministrstvo za okolje in prostor nas je seznanilo, da je bil Pravilnik o lokacijski informaciji usklajen s podanimi pripombami, ter poslan v medresorsko usklajevanje. Pri tem so izpostavili, da je bilo s strani občin  (SOS, ZOS in ZMOS) podanih veliko pripomb in predlogov na Pravilnik, zaradi česar vam pošiljajo dopolnjen osnutek Pravilnika v ponoven vpogled.
Vsem občinam, ki ste se že odzvale na prvotno verzijo Pravilnika, se najlepše zahvaljujemo, ob tem pa vam dajemo možnost dodatnih pripomb in predlogov v obliki obrazca na Pravilnik do vključno 20.5.2022 na ana.plavcak@skupnostobcin.si

PRAVILNIK najdete TUKAJ. 

Priloga 1 (Zahteva za izdajo lokacijske informacijetukaj)

Priloga 2 (Lokacijska informacijatukaj)

Osnutek Pravilnika o OPN, OPPN in o vrstah namenske rabe prostora 3/5

Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21), ki v četrtem odstavku 37. člena določa, da minister predpiše podrobnejšo vrsto, nadaljnjo členitev in način prikazovanja namenske rabe prostora, v četrtem odstavku 50. člena zakon določa, da minister podrobneje predpiše vsebino, obliko in način priprave prostorskih izvedbenih aktov in morebitne druge dokumentacije in v četrtem odstavku 130. člena zakon določa, da minister podrobneje predpiše merila in kriterije za spreminjanje namenske rabe prostora z občinskim podrobnim prostorskim načrtom brez predhodne spremembe občinskega prostorskega načrta, so na Ministrstvu za okolje in prostor pripravili osnutek Pravilnika o občinskem prostorskem načrtu, občinskem podrobnem prostorskem načrtu in sklepu o lokacijski preveritvi. Osnutek pravilnika najdete TUKAJ. Priloge pa so na na ogled tukaj: Priloga 1, Priloga 2, Priloga 3.

Vaše pripombe in predloge lahko posredujete na priloženem obrazcu do 2.6.2022 na ana.plavcak@skupnostobcin.si

POVPRAŠEVANJE

Zagotavljanje ustreznosti Registra osnovnih sredstev (nepremičnine) 4/1

Skupnost občin Slovenije je naslovila občina članica, ki jo zanima kako občine zagotavljate ustreznost, popolnost in ažurnost Registra osnovnih sredstev (ROS) predvsem na področju nepremičnin. Povpraševanje se nanaša predvsem na uporabo aplikacije, ki jo (občinam) ponuja PISO nepremičnine. 

Odgovore najdete TUKAJ.

DOGODKI SOS

18.5. / Redna letna skupščina in svečan dogodek ob 30. obletnici delovanja Skupnosti občin Slovenije 5/1

Županje in župani se bodo v sredo, 18. maja 2022, ob 9.30 v Festivalni dvorani Bled srečali na redni letni skupščini Skupnosti občin Slovenije (SOS). Pregledali bodo poročila o delu SOS v letu 2021, načrta dela SOS za leto 2022 in kadrovskega načrta SOS za leti 2022 in 2023 ter se seznanili s poročilom nadzornega odbora SOS. Ob zaključku srečanja bodo obravnavali in sprejemali še finančno poročilo SOS za leto 2021 in finančni načrt SOS za leto 2022 ter predlog popravka članarine za leto 2023. Vabilo lahko preberete TUKAJ.

Delovnemu sestanku bo ob 12. uri sledil svečani dogodek ob obeležitvi 30. obletnice delovanja Skupnosti občin Slovenije. V družbi svečanih govornikov, predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in častne članice Skupnosti občin Slovenije Magdalene Tovornik, se bomo sprehodili skozi tri desetletja uspešnega delovanja. Vabilo na svečani dogodek najdete TUKAJ.

Županje in župane prosimo, da se skupščine zanesljivo udeležijo. V kolikor se skupščine ne morejo udeležiti lahko za udeležbo na skupščini pooblastijo pooblaščenca. Informacije o udeležbi zbiramo v sekretariatu SOS na elektronskem naslovu info@skupnostobcin.si in telefonski številki 02 234 15 00, najkasneje do 11. maja.

19.5. / Sklenitev pogodbe o zaposlitvi 5/2

Sklenitev pogodbe o zaposlitvi pomeni vzpostavitev delovnega razmerja in s tem tudi pričetek izvrševanja medsebojnih pravic in obveznosti delodajalca in zaposlenega.  Pri novi zaposlitvi v občinski upravi oziroma pri drugih delodajalcih v javnem sektorju je treba izvesti predpisan postopek, ki je za uradniška delovna mesta določen v Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU) in za strokovno tehnična delovna mesta v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Na izobraževanju bo predstavljen postopek zaposlitve, in sicer izvedba javne objave prostega delovnega mesta in izvedba javnega natečaja, akti, ki se izdajajo kandidatom v postopku zaposlitve, pravice neizbranih kandidatov ter vsebina in sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Posebej bo pojasnjena razlika pri zaposlovanju za določen in  za nedoločen čas ter pojasnjeni primeri, ko je možno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas po ZJU in po ZDR-1.

Predavala bo Štefka Korade Purg, dolgoletna vodja Sektorja za organizacijo javnega sektorja ter uslužbenskega sistema na Ministrstvu za javno upravo z več kot 35-letnimi delovnimi izkušnjami v državni upravi.

Predlog dnevnega reda:

9.00 – 9.30 Pogoji za pričetek postopka zaposlitve
9.30 – 10.00 Javna objava prostega delovnega mesta, postopek izbire in akti
10.00 – 10.30 Javni natečaj, postopek izbire in akti
10.30 – 10.45 Odmor
10.45 – 11.15 Pravno varstvo kandidatov
11.15 – 11.45 Vsebina pogodbe o zaposlitvi
11.45 – 12.15 Pogodba o zaposlitvi za določen čas po ZJU in ZDR-1

*SOS si v skladu z organizacijo dogodka pridržuje pravico do dopolnitev programa

Vabilo za tiskanje najdete na povezavi TUKAJ.

24. 5. / Vpliv izrednih dogodkov na izvajanje javnih naročil 5/3

Že zaradi pandemije virusa SARS-CoV 2 so se naročniki in ponudniki soočali s spremenjenimi okoliščinami, ki so od njih terjala drugačna ravnanja v postopkih javnega naročanja oziroma spremembe pogodb o izvedbi javnega naročila. Po izbruhu vojne v Ukrajini pa je na trgu nastala situacija, ko se naročniki soočajo z zahtevki po dvigu cen, podaljšanju rokov dobave, zamenjavi blaga, vključitvi podizvajalcev in podobno.

Četudi je znana vsesplošna dražitev in je soočanje z naštetimi primeri pogosto, pa morajo naročniki pristopiti nasproti izvajalcem, upoštevajoč veljavno zakonodajo, predvsem Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je specialni zakon napram ostali zakonodaji.

Na izobraževanju bodo podani napotki o tem, kako pravilno pristopiti k novonastalim razmeram:

  • Zamuda pri dobavi – ali se lahko pogodba spremeni?
  • Podaljšanje veljavnosti pogodbe – kdaj in kako? Kateri dokumenti morajo spremljati morebitno podaljšanje veljavnosti pogodbe?
  • Zaračunavanje pogodbenih kazni – kdaj in kako?
  • Dvig pogodbenih vrednosti – kaj sploh  dopušča 95. člen ZJN-3?
  • Kako v primeru, da je bila določena fiksna cena za dobavo blaga/storitev?
  • Kako naj v bodoče naročniki vključijo varovalke zaradi izrednih dogodkov?
  • Kako vključiti revizije/opcije v javno naročilo?

Predavala bo Milena Basta Trtnik, univ. dipl. pravnica, strokovnjakinja na področju javnega naročanja, koncesij, javno zasebnega partnerstva, poslovanja subjektov javnega prava ter projektnega vodenja. Kot nekdanja dolgoletna svetovalka na Državni revizijski komisiji in z večletnim delovanjem v okviru svetovalnega podjetja, ima veliko izkušenj in znanja z omenjenih področij.

Predlog dnevnega reda:

9.00 – 9.30 Zakon o javnem naročanju
9.30 – 10.15 Zamuda pri dobavi, podaljšanje veljavnosti pogodbe, zaračunavanje pogodbenih kazni
10.15 – 10.30 Odmor
10.30 – 11.45 Dvig pogodbenih vrednosti, vključitev varovalk zaradi izrednih dogodkov ter revizije/opcije v javno naročilo
11.45 – 12.00 Odmor
12.00 – 13.15 Praktični primeri, vprašanja in odgovori

*SOS si v skladu z organizacijo dogodka pridržuje pravico do dopolnitev programa

Vabilo za tiskanje najdete na povezavi TUKAJ.

26.5. / Podatki o okolju in javne storitve 5/4

V okviru Tedna podatkov 2022 vas vljudno vabimo na dogodek, posvečen okoljskim podatkom in namenjen občinam in njihovim javnim službam, nevladnim organizacijam ter drugim javnim organizacijam, odgovornim za okolje, javno upravo, digitalizacijo in odprte podatke. Dogodek bo potekal spletno, v četrtek, 26. maja 2022, z začetkom ob 10.00 uri na platformi Zoom.

Z rastjo okoljske ozaveščenosti in digitalizacije državljani pričakujejo enostaven dostop do različnih okoljskih informacij. Kaj jim lahko ponudimo? Kako podatke pridobivajo in uporabljajo občine, kako ARSO, kako NVO-ji, ali med njimi obstaja sodelovanje, izmenjava, sinergije? Ali so oblike podatkov standardizirane, so povezljive, so strojno berljive? To je le nekaj vprašanj, katerim odgovore bi želeli poiskati na dogodku.

Namen srečanja je predstaviti tehnologije, sisteme in procese od zbiranja podatkov, obdelave do uporabe/aplikacije ter skozi vodeno razpravo najti sinergije in skupne izzive. Udeleženci bodo poskušali opredeliti nadaljnje korake k bolj uporabniku osredotočenim javnim službam, ki se ukvarjajo z okoljskimi podatki.

Program je zasnovan iz dveh delov, plenarnega, kjer bodo različni strokovnjaki predstavili svoje izkušnje z okoljskimi podatki in okrogle mize, kjer bodo udeleženke in udeleženci skupaj z moderatorjem in panelisti iskali odgovore na različna vprašanja.

Več o dogodku na tej povezavi.

Vabilo s programom – za tiskanje

Udeležba je brezplačna, prijave se zbirajo tukaj.

DOGODKI DRUGIH

24. 5. / Spoznaj mojo dobro prakso: Javni prostor za ljudi, ne avtomobile 6/1

Vabimo vas na dogodek Spoznaj mojo dobro prakso: Javni prostor za ljudi, ne avtomobile, kjer bodo predstavniki različnih slovenskih mest predstavili svojo dobro prakso s področja oživljanja javnega prostora

  • Primeri iz Idrije, Kočevja, Maribora, Nove Gorice in Postojne
  • 24. maj 2022, 9.30–14.30
  • Mestna občina Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica

Na dogodku bomo na terenu spoznali začasne in manj začasne ukrepe za umirjanje prometa in oživljanje javnega prometa v Solkanu. Predstavniki več slovenskih občin nam bodo ob tem predstavili različne dobre prakse umika avtomobilov z javnih prostorov, med drugim parkirno politiko, ki omejuje število avtomobilov na ulicah v
središču mesta, oživitev mestnega jedra s fizično prenovo in zanimivimi vsebinami ter preizkus umirjanja prometa z začasnimi intervencijami.
Dogodek je dobra priložnost, da spoznate možnosti za oživljanje javnega prostora iz prve roke, poglede različnih ključnih akterjev, in izmenjate izkušnje, ki jih imate z uvajanjem in izvajanjem podobnih rešitev v svoji občini. Zaključni del dogodka bomo namenili pogovoru o možnostih za prenos predstavljenih dobrih praks v druga okolja.
Vabljeni predstavniki občin, nevladnih organizacij, lokalnih pobud in drugih akterjev, ki se zavzemate za oživitev mest in praznih prostorov v njih, in bi želeli spoznati slovenske primere dobrih praks ter izmenjati izkušnje o podobnih pristopih.
Udeležba na dogodku je brezplačna. Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo, da se najpozneje do 20. 5. 2022 prijavite na tej povezavi.

Dopis najdete tukaj.

Dogodek organizira IPoP – Inštitut za politike prostora kot nacionalna URBACT točka Slovenije v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica, ki sodeluje v URBACT akcijskem omrežju Thriving Streets. Dogodek financira program URBACT.

25.5 / Mednarodna konferenca: dobre prakse na področju podnebnih in energetskih ukrepov občin – od oblikovanja do izvedbe 6/2

Focus, društvo za sonaravni razvoj vljudno vabi na mednarodno konferenco ‘’Dobre prakse na področju podnebnih in energetskih ukrepov občin – od oblikovanja do izvedbe’’, ki jo skupaj s partnerji organizirajo v okviru projekta LIFE Unify.

Kraj: spletna konferenca prek platforme Zoom (povezavo dobite ob registraciji na dogodek)

Čas: sreda, 25. 5. 2022, 10.00–12.30

V prvem delu konference bodo predstavljene dobre prakse pri razvoju načrtov SECAP, pri čemer bo poudarek na dobrih praksah v kontekstu nezadostne institucionalne podpore ter omejenih zmogljivosti, finančnih virov in orodij, ki lahko občinam pomagajo pri oblikovanju, prilagajanju in krepitvi svojih podnebnih in energetskih ciljev. V drugem delu konference se bomo osredotočili na dobre prakse izvajanja ukrepov v okviru načrtov SECAP. Dogodek se bo zaključil z okroglo mizo, kjer bomo govorili o tem, kako pospešiti lokalne podnebne in energetske ukrepe.

Konferenca bo potekala v angleškem jeziku. Obvezna je registracija preko tega obrazca.

Dodatne informacije o dogodku najdete na tej povezavi ali v programu dogodka pripetem v mailu.

Dogodek je namenjen občinam ter ostalim lokalnim in regionalnim akterjem (razvojne in energetske agencije).

27. 5. / Evropsko leto mladih – osrednji dogodek Zvok mladosti 6/3

27. maja 2022 bo v Križankah v Ljubljani ves dan namenjen mladim in tistim, ki se ukvarjajo z mladimi. Osrednja nit dogodka ZVOK MLADOSTI je kako ohraniti naš planet čim bolj zelen in kako pri tem vključevati mlade, da sami oblikujejo svojo prihodnost in so pri tem aktivni ter tako soustvarjajo svojo skupno prihodnost. Na dogodku se bo na enem mestu ob celodnevnem vzporednem dogajanju, ki se bo raztezalo od Trga francoske revolucije do glavnega odra Križank, povezal dialog z odločevalci, izobraževalne vsebine, interaktivne delavnice na različne teme in kulturno-glasbeni program. Vse aktivnosti, ki bodo potekale na dogodku, bodo predstavljene z vidika trajnostne in ekološke note ter mladim podane na interaktiven, informativno – izobraževalen in zabaven način.

Izpostavljene teme v času evropskega leta mladih 2022 so vključevanje mladih v oblikovanje evropskih in nacionalnih politik, enakopravnost, trajnost in zeleni prehod, mobilnost, duševno zdravje ter kakovostna zaposlitev z možnostmi za izobraževanje in usposabljanje za Evropo prihodnostiČastni pokrovitelj dogodka ZVOK MLADOSTI je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Vstop je brezplačen. Več info o dogodku na www.mlad.si in FB strani.

31. 05. – 02.06. 2022/ Upravljanje z energijo v javnem sektorju 6/4

V torek 31. maja, sredo 01. junija in četrtek 02. junija 2022 bo v Reaktorskem centru v Podgorici pri Ljubljani potekalo ciljno usposabljanje za upravljanje z energijo v javnem prostoru. Inštitut »Jože Stefan« bo v okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor, pripravil izvedbo tridnevnega usposabljanja ključnih deležnikov v procesu prenove stavbnega fonda s ciljem pospešiti celovito energijsko prenovo stavb

Na usposabljanju boste imeli priložnost pridobiti znanja, ki so nujna za uspešno vzpostavitev sistema za upravljanje z energijo v javnem sektorju. Pridobili boste praktično znanje, saj bodo na praktičnih primerih predstavljene različne metode in sistemi za spremljanje rabe energije in vode v javnem sektorju v različnih slovenskih regijah. Ciljno usposabljanje poleg predavanja vključuje še pisni preizkus znanja (neobvezni), tako da boste lahko svoje znanje utrdili.

Program in podrobnosti o usposabljanju najdete v pripetem vabilu in na spletnih straneh IJS-CEU (https://ceu.ijs.si/aktualno/). Prijavite se lahko s pomočjo spletnega obrazca.

 

Posvet z občinami glede priprave regionalnih prostorskih planov 6/5

Ministrstvo za okolje in prostor v okviru projekta »Pilotni projekt za implementacijo prostorske in gradbene zakonodaje v letih 2021-2022« vabi na posvet z vsemi občinami v državi glede priprave regionalnih prostorskih planov (RPP). Na posvetu vas želijo seznaniti z aktivnostmi, ki jih na ministrstvu izvajajo za čim boljšo pripravo prve generacije RPP, z vašo vlogo v tem procesu ter vam predstaviti dosedanje rezultate projekta na omenjenem področju. Delavnica bo potekala v torek, 31. maja 2022 ob 9.00 uri preko spleta.

Vabilo z okvirnim programom posveta ja na ogled TUKAJ.

VLADA RS

123. redna seja 7/1

Vlada izdala spremenjeno Uredbo o upravnem poslovanju

 Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravnem poslovanju ter jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

S spremembo in dopolnitvijo Uredbe o upravnem poslovanju se dopolnjujejo pravila o poslovanju s (fizično in elektronsko) kopijo dokumenta. Sprememba in dopolnitev uredbe je potrebna zaradi implementacije sprememb Zakona o splošnem upravnem postopku, ki so se uveljavile z Zakonom o debirokratizaciji. Konkretno zaradi spremembe pravila, ki je omogočil vročanje (upravnih) odločb v obliki izvirnika in kopije (pred spremembo so se odločbe vročale le v obliki izvirnika).

Vlada izdala Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19

 Pogoj PCT se popolnoma ukinja v vseh zdravstvenih in socialno varstvenih dejavnostih. V skladu s priporočili strokovne skupine pa ostaja obvezna uporaba zaščitnih mask (tipa II ali IIR, tipa FFP2 ali FFP3) pri gibanju in zadrževanju v zaprtih prostorih izvajalcev zdravstvene dejavnosti in izvajalcev socialno varstvenih storitev in programov, ki izvajajo nastanitev. Prav tako v slednjih ostaja tudi ukrep obveznega razkuževanja rok.

(Vir: Vlada RS, NJ)

374. dopisna seja 7/2

Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov

Vlada je izdala Uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Uredba med drugim predpisuje izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov, določa način njenega opravljanja, pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe ter pravice in obveznosti uporabnikov.

Ta uredba je tudi koncesijski akt, ki predvideva podelitev koncesije za opravljanje državne javne službe za obdobje 30 let.

Uredba določa, da je predmet državne javne službe sežiganje gorljivih frakcij komunalnih odpadkov (KO), ki so nastali na območju Slovenije in niso primerni za recikliranje ali ponovno uporabo. Gre za odpadke, ki nastanejo pri mehanski obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v okviru izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov.

Slovenija na področju predelave in odstranjevanja odpadkov s termično obdelavo ni samozadostna in je odvisna od objektov v tujini, kar potrjuje podatek o izvozu v postopke termične obdelave v tujino približno 165.000 ton (gorivo iz odpadkov 19 12 10 in ostanek mehanske obdelave komunalnih odpadkov 19 12 12) leta 2017, leta 2018 pa že preko 210.000 ton. Uredba določa tudi nadzor nad določbami izvajanja državne javne službe in koncesije, ki ga v okviru svojih pristojnosti opravljajo ministrstvo, pristojno za okolje, in inšpektorat, pristojen za okolje.

Nova uredba z oktobrom zvišuje požarno takso

Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o požarni taksi. Z njo je s ciljem izboljšanja požarne varnosti na lokalni in državni ravni povišala višino požarne takse.

S spremembo Uredbe o požarni taksi je odstotek požarne takse od zavarovalne premije, ki se mora plačati državi na podlagi zavarovalne pogodbe za zavarovanje požarnih nevarnosti, namesto dosedanjih petih devet odstotkov od osnove za obračun požarne takse. S tem bo zagotovljen višji pritok požarne takse za izboljšanje požarne varnosti na lokalni in državni ravni. Lokalnim skupnostim bodo tako zagotovljena višja sredstva za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme v gasilskih enotah, državi pa bo sredstva namenila za financiranje dejavnosti širšega pomena vključno s standardiziranimi gasilskimi zavarovanji pripadnikov gasilske organizacije in standardiziranimi gasilskimi zavarovanji vozil, opreme in objektov, ki jih uporabljajo gasilske organizacije v okviru izvajanja svojih nalog.

Predlagana sprememba Uredbe o požarni taksi je neposredno povezana s predlogom spremembe tretjega odstavka 58. člena Zakona o varstvu pred požarom, ki v povezavi s financiranjem standardiziranih gasilskih zavarovanj, ki preide z lokalnih skupnosti na državo, kot to določa Zakon o finančni razbremenitvi občin. V predlogu Zakona o spremembi Zakona o varstvu pred požarom, je namreč predlagana sprememba spodnje meje odstotka sredstev požarne takse, ki se namenja za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme v gasilskih enotah s sedanjih 70 na 50 odstotkov.

Sprememba 5. člena Uredbe o požarni taksi pomeni višji pritok požarne takse, in sicer z devetih na 18 milijonov EUR letno.

Uredba se bo začela uporabljati 1. oktobra letos zaradi usklajevanja s Slovenskim zavarovalnim združenjem in z namenom, da imajo zavarovalnice čas za prilagoditev sistema obračunavanja požarne takse.

Vlada sprejela novo sedemletno Strategijo slovenskega turizma 2022 – 2028

Vlada je na osnovi Zakona o spodbujanju razvoja turizma sprejela Strategijo slovenskega turizma 2022 – 2028. Ta predstavlja temeljni okvir razvoja slovenskega turizma v prihodnjih sedmih letih. Strategija odgovarja na nove okoliščine in izzive, s katerimi se sooča turistična panoga, obenem pa razvija in spodbuja ključne prednosti slovenskega turizma in naše države.

Za doseganje vizije »zelene butičnosti, z manjšim odtisom in večjo vrednostjo za vse« se slovenski turizem strateško usmerja v razvoj in trženje uravnotežene turistične ponudbe trajnostnega butičnega turizma višje kakovosti, ki temelji na slovenski naravi in kulturni identiteti, ki je generator višje vrednosti. Strategija je usmerjena v uresničevaje uravnoteženega scenarija rasti z načelom »Nekaj več in veliko bolje«, ki predvideva zmerno povečanje kapacitet in kvantitativnih kazalnikov, predvsem pa koncentracijo na višjo kakovost, in dodano vrednost s poudarkom ukrepov na prestrukturiranju ponudbene strani slovenskega turizma.

Predvideno je, da bodo pozitivni učinki na rast dodane vrednosti za vse deležnike: zadovoljne lokalne prebivalce, motivirane zaposlene, navdušene obiskovalce in za naslednje generacije.

V strategiji je zastavljenih pet strateških ciljev: 1) povečanje kakovosti, vrednosti in zagotovitev celoletne turistične ponudbe; 2) povečanje zadovoljstva lokalnih prebivalcev, zaposlenih v turizmu in gostov; 3) pozicioniranje turizma kot generatorja vrednosti in trajnostnega razvoja; 4) razogljičenje in uravnoteženje slovenskega turizma ter 5) zagotovitev kompetentne in učinkovite upravljavske strukture.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo v obdobju veljavnosti strategije vsaki 2 leti pripravilo Akcijski načrt izvajanja strategije, v katerem bodo konkretno navedeni ukrepi, ki bodo tudi ustrezno finančno ovrednoteni.

 Predlog Poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za leto 2022

Vlada je sprejela Poslovni in finančni načrt Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za leto 2022. Ob tem je določila, da se določi delež zbranih sredstev iz prispevka za energetsko učinkovitost v letu 2022 v višini 1,7 milijona evrov in se porabi za izvajanje programa izboljšanja energetske učinkovitosti.

Poslovni in finančni načrt predvideva, da bo Eko sklad v letu 2022 nadaljeval s kreditiranjem okoljskih naložb in za to zagotovil predvidoma do 47 milijonov evrov kreditnih sredstev. Posebej ugodni krediti bodo na voljo za projekte za povečanje energetske učinkovitosti v stavbah, in sicer za kreditiranje občanov, pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov ter občin in javnih podjetij v njihovi lasti ter pravnim osebam javnega prava, ki imajo stvarno premoženje v svoji lasti (razen neposrednim uporabnikom državnega proračuna).

V letu 2022 bo Eko sklad nadaljeval z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud na podlagi Zakona o učinkoviti rabi energije z namenom zmanjšanja rabe energije v skupnem znesku predvidoma 37 milijonov evrov, za financiranje stroškov Eko sklada, svetovanja ENSVET, Programa za informiranje, ozaveščanje in usposabljanje Centra za podpore, subvencionirane obrestne mere pa je skupaj zagotovljeno še 3,45 milijona evrov.

Nadaljevalo se bo izvajanje nekaterih javnih pozivov iz preteklih let, javnih pozivov objavljenih konec leta 2021 in izvajanje ukrepa Aktivnosti zmanjševanja energetske revščine v okviru projekta ZERO v 500 gospodinjstvih z nizkimi prihodki. Za program ZERO500 so sredstva zagotovljena v Operativnem programu evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020.

(Vir: Vlada RS, NJ)

AKTUALNI RAZPISI

SKUPNO JAVNO NAROČILO ZA DOBAVO ELEKTRIČNE ENERGIJE 8/1

Skupnost občin Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SOS) je v letu 2019 na osnovi pooblastil občin in ostalih javnih ustanov izvedla postopek oddaje skupnega javnega naročila po odprtem postopku za dobavo električne energije za potrebe občin in ostalih javnih ustanov. SOS je z vsemi ponudniki, ki so predložili popolne ponudbe, sklenila krovni okvirni sporazum za obdobje oseminštirideset (48) mesecev – štiri (4) leta.

Veljavnost krovnega okvirnega sporazuma in tudi posamičnih okvirnih sporazumov poteče s 31. 3. 2023. SOS bo na podlagi zadostnega števila prejetih pooblastil zainteresiranih (občin, njenih zavodov, ipd.) izvedla nov postopek oddaje skupnega javnega naročila.

 Naročilo se bo oddalo za obdobje štirih (4) let – 48 mesecev, od 1. 4. 2023 do 31. 3. 2027.

Prosimo, pozorno preberite celotno besedilo povabila z navodili TUKAJ.

Priloge k vabilu so dostopne na povezavah – AB in C.

SKUPNO JAVNO NAROČILO ZA DOBAVO ENERGENTA ZA OGREVANJE 8/2

Skupnost občin Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SOS) je v letu 2016 na osnovi pooblastil občin in ostalih javnih ustanov izvedla postopek oddaje skupnega javnega naročila za dobavo zemeljskega plina in ekstra lahkega kurilnega olja za obdobje treh let. SOS je z izbranimi ponudniki sklenila okvirni sporazum za obdobje 36 mesecev.

V letu 2019 je bil ponovno izveden postopek skupnega javnega naročila za dobavo zemeljskega plina in ekstra lahkega kurilnega olja, vendar ponudnik zaradi previsokih cen ni bil izbran.

SOS bo na podlagi zadostnega števila prejetih pooblastil zainteresiranih (občin, njenih zavodov, ipd.) izvedla nov postopek oddaje skupnega javnega naročila.

 Naročilo se bo oddalo za obdobje štirih (4) let – 48 mesecev, od 1. 4. 2023 do 31. 3. 2027.

Prosimo, pozorno preberite celotno besedilo povabila z navodili TUKAJ.

Priloge k vabilu so dostopne na povezavah – 2.1 in 2.2.

Objavljen 6. javni razpis za ukrep »Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja« 8/3

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu Republike Slovenije danes objavilo najavo o odprtju 6. javnega razpisa za ukrep Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja. Namenjen je naložbam za izboljševanje infrastrukture obstoječih ribiških pristanišč ter obstoječih mest iztovarjanja.

Upravičenci so občine v Republiki Sloveniji, v katerih so ribiška pristanišča. Javni razpis določa tudi pogoje ob oddaji vloge, merila za ocenitev vlog, obveznosti upravičencev, postopek za pridobitev sredstev ter sankcije za neizpolnjevanje obveznosti. Oddaja vlog se bo pričela 23. 5. 2022. Višina nepovratnih sredstev, namenjenih za sofinanciranje operacij v okviru javnega razpisa, znaša 2.460.635 eurov, najnižji znesek podpore pa znaša 5.000 eurov na posamezno vlogo. Več informacij najdete tukaj.

Šesti javni natečaj Branju prijazna občina 8/4

Naziv Branju prijazna občina podeljuje Združenje splošnih knjižnic v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in Ministrstvom za kulturo, letos že šesto leto zapored. Javni natečaj poteka med 8. februarjem in 30. septembrom 2022, podelitev nazivov Branju prijazna občina pa bo na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2022, na Prešernov rojstni dan. Projekt, ki letos poteka že šestič,  je uspešno spodbudil občine, da z različnimi aktivnostmi in ukrepi izvajajo spodbujanje izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. Do sedaj je naziv pridobilo že 52 občin.

Ilustracija mesta z napisom nad mestom Branju prijazna občina

Vzporedno z javnim natečajem za podelitev naziva vsako leto poteka tudi poziv za podaljšanje veljavnosti naziva. Letos potečejo tri leta od  podelitve naziva Branju prijazna občina v letu 2019, kar pomeni, da morajo občine, ki so v tem letu pridobile naziv,  pripraviti vlogo za njegovo podaljšanje. Rok za oddajo vloge je do 30. 9. 2022 na naslov Združenja splošnih knjižnic.

NOVICE DRUGIH

Dan za podnebje 2022 – zavedanje o nujnosti blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje 9/1

Slovenija je pri doseganju zastavljenih podnebnih ciljev pred velikimi izzivi. Naš skupni cilj je, da do leta 2050 postanemo podnebno nevtralna družba. Za blaženje podnebnih sprememb je nujno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Za prilagajanje podnebnim spremembam v Sloveniji je ključno krepiti odpornost na vplive podnebnih sprememb in učinkovito sistemsko izvajanje potrebnih ukrepov v vseh sektorjih. Na Ministrstvu za okolje in prostor se pridružujemo imenovanju dneva za podnebje, namenjenega spodbudi in reševanju izziva podnebnih sprememb, ki ga tako neformalno obeležujemo 15. maja.

Več o Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 in Program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leti 2022 in 2023 lahko preberete na TEJ povezavi.

21. Evropski teden mobilnosti bo usmerjal k trajnostni povezanosti 9/2

Evropski teden mobilnosti (ETM) bo pod sloganom »Trajnostno povezani« potekal med 16. in 22. septembrom in spodbujal k povezovanju s trajnostnimi oblikami mobilnosti, kot so kolesarjenje, hoja in uporaba javnega prevoza, ter k zmanjševanju avtomobilskega prometa. V središče pozornosti bo postavil tudi mlade in k vzpostavitvi dialoga z njimi povabil odločevalce na občinski ravni. Občine lahko vse aktualne informacije o Evropskem tednu mobilnosti pridobijo na spletnem mestu tedenmobilnosti.si.

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.