Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2020 in 2021
Vlada je izdala Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2020 in 2021 in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
ZIPRS2021 ureja politiko zaposlovanja v javnem sektorju, in sicer tako, da med drugim nalaga vsem posrednim uporabnikom proračuna države in občinam obvezno pripravo kadrovskih načrtov ter da se zaposlitve načrtujejo in izvajajo v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela.
Z Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2020 in 2021 se podrobneje predpisujejo način za pripravo kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja, metodologija spremljanja njihovega izvajanja ter obveznost poročanja o stanju števila zaposlenih na dan 1. aprila, 1. julija, 1. oktobra in 1. januarja v Informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), ki je vzpostavljen pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).
Odgovor na poslansko vprašanje poslanca v zvezi s prebivališčem občinskih svetnikov
Poslanec Jani Ivanuša je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s prebivališčem občinskih svetnikov. Med drugim ga zanima: ali članu občinskega sveta, ki med mandatom spremeni stalno prebivališče iz ene občine, kjer je bil izvoljen, v drugo občino, preneha mandat člana občinskega sveta v občini, kjer je bil izvoljen, kakšna je dolžnost člana občinskega sveta, ki med mandatom spremeni stalno prebivališče iz ene občine, kjer je bil izvoljen, v drugo občino, ali mora imeti član občinskega sveta v občini, kjer opravlja svoj mandat prijavljeno (stalno oziroma začasno) prebivališče?
Vlada uvodoma pojasnjuje, da Zakon o lokalni samoupravi določa, da so osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, člani občine oziroma občani. Občani v občinah odločajo o zadevah lokalne samouprave preko svetov, sestavljenih iz članov, ki jih volijo svobodno in tajno na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice. Zakon o lokalnih volitvah določa aktivno (voliti) in pasivno (biti voljen) volilno pravico. V skladu z ZLV ima volilno pravico volivec v občini, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče. Tudi skupna določba ZLV o kandidiranju določa, da mora kandidat imeti v volilni enoti, v kateri kandidira za člana občinskega sveta, stalno prebivališče. Če je kandidat državljan druge države članice EU, ki nima prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa ima lahko prijavljeno začasno prebivališče. Članu občinskega sveta, ki med mandatom spremeni stalno prebivališče iz občine, kjer je bil izvoljen, v drugo občino, v skladu z zakonom preneha mandat člana občinskega sveta v občini, kjer je bil izvoljen. V skladu z zakonom mora imeti član občinskega sveta v občini, kjer opravlja svoj mandat, prijavljeno stalno prebivališče ves čas trajanja mandata, v nasprotnem primeru mu mandat preneha.
Glede dolžnosti člana občinskega sveta, ki med mandatom spremeni stalno prebivališče iz ene občine, kjer je bil izvoljen, v drugo občino, vlada pojasnjuje, da mora član o tem obvestiti komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta (v nadaljevanju komisija). Komisijo v skladu z ZLS imenuje občinski svet, izmed svojih članov in le-ta med drugim opravlja podporne naloge občinskega sveta pri izvajanju njegove kadrovske funkcije. Komisija tudi po uradni dolžnosti spremlja vse zadeve, ki se nanašajo na občinske funkcionarje, vključno z morebitno spremembo njihovih stalnih prebivališč, kot tudi drugih statusnih sprememb, ki bi utegnile vplivati na mandat, na primer nezdružljivost. Komisija npr. oblikuje kadrovske predloge za občinski svet, podaja mnenja v zvezi s tem, vodi evidenco prisotnosti funkcionarjev na sejah in izplačila sejnin, po uradni dolžnosti ugotavlja nezdružljivost funkcij, ugotavlja konflikt interesov ipd.
Poslanec tudi sprašuje, ali je sejnina za člana občinskega sveta obvezna ter ali se lahko član občinskega sveta odpove sejnini. Vlada pojasnjuje, da ZLS določa plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta. Posameznemu članu pripada sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa občinskega sveta. Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 7,5 % plače župana. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo. Občinski svet s svojim aktom določi merila za izplačilo sejnin za člane občinskih svetov, člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih občinskih organov. Ker je z zakonom določeno, da sejnina članu občinskega sveta pripada za udeležbo na seji, se ji posameznik lahko pisno odpove vnaprej, pri čem se ji ne more odpovedati v korist tretjih oseb.
Vlada pojasnjuje še, da ZLS določa najvišji letni znesek sejnin za člana občinskega sveta, ki torej ne sme presegati 7,5 % plače župana, pri čemer se ne upošteva dodatek za delovno dobo. ZLS pa ne določa najnižjega zneska, zato je vsak občinski svet v posamezni občini zadolžen za to, da v skladu s predhodno navedeno določbo člena s svojim aktom določi merila za izplačilo sejnin za člane občinskih svetov.
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje v zvezi s centralizacijo državnih organov in izpostav državnih institucij ter podjetij
Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke mag. Karmen Furman v zvezi s centralizacijo državnih organov in izpostav državnih institucij ter podjetij in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Ministrstvo za javno upravo: Krajevni uradi upravnih enot se v obdobju finančne in gospodarske (proračunske) krize v Republiki Sloveniji niso ukinjali oz. zapirali iz razloga neposrednih finančnih prihrankov, temveč je bilo ukinjanje krajevnih uradov oziroma spreminjanje organizacije dela posledica proračunskega varčevanja v povezavi s širšo kadrovsko politiko vlade, ki je v preteklih letih sledila cilju po znižanju števila zaposlenih tudi v državni upravi.
V letih od 2010 do 2019 se je v upravnih enotah znižalo število vseh zaposlenih iz 2.640 na 2.313, torej za 327 javnih uslužbencev, kar pomeni za 7 povprečnih upravnih enot, zato je bilo zapiranje oziroma prenehanje poslovanja določenih krajevnih uradov, ob hkratnem povečevanju nabora pristojnosti upravnih enot ter zelo neugodni starostni strukturi zaposlenih (visoka povprečna starost javnih uslužbencev) neizogibno, kajti le tako je bilo na sedežih upravnih enot mogoče zagotoviti nemoteno poslovanje in servisiranje strank.
Neposredni prihranki ukinjanja krajevnih uradov upravnih enot od leta 2010 do danes znašajo 56.439,00 EUR, brez stroškov dela. V znesku so upoštevani stroški najemnin, obratovalni in drugi materialni stroški. Stroški dela javnih uslužbencev na krajevnih uradih niso zajeti v znesku, ker bi javni uslužbenci v vsakem primeru svoje upravne naloge izvajali na sedežu upravne enote. Iz zneska prihrankov iz naslova ukinjanja krajevnih uradov v preteklih letih, oziroma od leta 2010 do danes, neposredno izhaja, da upravne enote z ukinjanjem krajevnih uradov niso zasledovale cilja neposrednih prihrankov pri njihovem poslovanju, ampak je bilo zapiranje posledica splošnega znižanja števila javnih uslužbencev ter sočasnega ohranjanja enake ravni kakovosti storitev na sedežu upravnih enot.
Ministrstvo za finance: Finančne pisarne so v FURS organizirane v okviru finančnih uradov kot metoda izvajanja dela. Namen organizacije finančnih pisarn je, da v okviru Sektorjev za davke, ki sicer delujejo na sedežih posameznih finančnih uradov, pokrivajo tista področja upravnih storitev finančne službe, kjer je stik z zavezanci, ki so fizične osebe, najbolj potreben.
FURS mora zagotoviti pobiranje davkov, preprečevati tveganja za neizpolnjevanje ali napačno izpolnjevanje davčnih obveznosti, zato je treba način poslovanja prilagajati tako, da bo te naloge učinkovito opravljal z razpoložljivim številom zaposlenih. FURS na podlagi sprotnega in tekočega spremljanja poslovanja finančnih pisarn zagotavlja prisotnost v finančnih pisarnah takrat, ko je to glede na poslovne procese potrebno. Upoštevaje naveden pristop organiziranja dela z razpoložljivim številom zaposlenih se ni mogoče opredeliti do konkretnih finančnih prihrankov. Takšen pristop organiziranja dela zagotavlja kvalitetnejše in hitrejše opravljanja dela in lažjo organizacijo dela v primerih, ko je treba zagotoviti nadomeščanje odsotnih javnih uslužbencev. Teh vidikov pa finančno prav tako ni mogoče oceniti. FURS je odločitev o zaprtju oziroma začasnem zaprtju finančnih pisarn sprejel na podlagi analize podatkov o številu obiskov davčnih zavezancev v finančnih pisarnah v daljšem obdobju ter v soglasju z lokalno skupnostjo.
Ministrstvo za okolje in prostor: V letih od 2010 do 2019 Geodetska uprava Republike Slovenije pripojila oziroma združila poslovanje dveh lokacij na eni sami lokaciji, konkretne lokacije so navedene v odgovoru. Na letnem nivoju Geodetska uprava Republike Slovenije z ukrepi združevanja geodetskih pisarn prihrani približno 191.000,00 EUR.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo: Skladno s kriteriji iz splošnega akta je omrežje pošt preobsežno, zaradi stalnega in pričakovanega upadanja klasičnih poštnih storitev pa tudi vedno manj rentabilno. Na tej podlagi je bila zaprta prva poštna poslovalnica leta 2011, do danes je tako bilo dejansko zaprtih oziroma ukinjenih 16 pošt. Gre za “mestne” pošte v krajih, kjer je dejavnih več pošt. V teh krajih tudi po zaprtju pošte deluje še ena ali več pošt. Zaradi ukinitve pošt država nima neposrednih finančnih učinkov oziroma prihrankov. Postopek ugotavljanja neto stroška univerzalne poštne storitve je v zaključni fazi in bo pokazal, če le-ta predstavlja neupravičeno breme za izvajalca poštnih storitev.
Ministrstvo za notranje zadeve: V času od 2010 so bile ukinjene štiri policijske postaje oziroma so se združile z drugimi postajami. V okviru projekta LIBRA so se 1. 6. 2011 združile nekatere postaje prometne policije (PPP). Vsi uslužbenci, oprema in vozila ukinjenih postaj so bili premeščeni na »nove« postaje. Združevanje enot po navedenem projektu je imelo tudi finančne prihranke, in sicer: zaradi zmanjšanja vodstvenega in drugega kadra je skupni prihranek (tudi zaradi spremembe predpisa in reorganizacije) po oceni iz leta 2012 na letni ravni znašal 79.806,90 EUR, zaradi zmanjšanja najemnin pa 96.961,08 EUR letno.
(Vir: Vlada RS, ur)