NOVICE SOS

Zaključena 1. faza Primerjalne analize izvajanja obveznih občinskih GJS varstva okolja za leto 2016 1/1

V okviru Primerjalne analize izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2016 je zaključena 1. faza projektne naloge, ki analizira izvajanje oskrbe s pitno vodo. Primerjalna analiza vključuje 47 izvajalcev javne službe, ki izvajajo javno službo v 150 občinah. Analizirani izvajalci oskrbujejo 74 % vseh prebivalcev in zagotavljajo 82 % prodanih količin pitne vode v Sloveniji, kar zagotavlja celovit in reprezentativen pogled na pogoje in stroške izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo v slovenskem prostoru.

V okviru Zbornice komunalnega gospodarstva, Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije ter Združenja mestnih občin Slovenije se primerjalna analiza kontinuirano izvaja že od leta 2013. Temeljni namen projektne naloge je analizirati ključne oskrbovalne pogoje in stroške izvajanja storitev javnih služb varstva okolja za posamezne izvajalce, s ciljem, da se občinam zagotovi ustrezna strokovna podlaga za presojo upravičenih stroškov, izvajalcem pa identifikacija razlogov za odstopanja in možnosti za izboljšanje poslovanja.

Obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja se namreč na posameznih oskrbovalnih območjih izvajajo pod zelo različnimi pogoji, kar vpliva na lastno ceno storitev. Glede na to je ključno, da občine, kot pristojne za določanje cen storitev, pri presoji upravičenih stroškov upoštevajo pogoje izvajanja posamezne javne storitve, ki jih določajo lokalne značilnosti oskrbovalnih sistemov.

Primerjalna analiza je metodološko prilagojena posebnostim izvajanja javnih storitev varstva okolja. Izvajalci so v analizi razvrščeni v skupine glede na primerljive pogoje izvajanja storitev, kar omogoča primerjavo stroškovne učinkovitosti in presojo obračunskih cen. Širok nabor dodatnih pojasnjevalnih kriterijev omogoča opredeliti dejavnike, ki pojasnjujejo razloge za pozicioniranje posameznega izvajalca nad ali pod povprečje primerljive skupine izvajalcev glede na ključni kriterij.

Zaključno poročilo je že bilo posredovano izvajalcem, ki so sodelovali v analizi, ter županom in direktorjem občinskih uprav občin, v katerih posamezni izvajalci zagotavljajo javno službo oskrbe s pitno vodo, z navedbo oznake izvajalca.

 

Sestanek na Uradu za narodnosti 1/2

V prostorih Urada za narodnosti je v četrtek, 11. 1. 2018  na pobudo Skupnosti občin Slovenije potekal sestanek, na katerem so sodelovali direktor urada, mag. Stanko Baluh, s sodelavkama in Jasmina Vidmar /SOS/. Tema sestanka je bila pobuda SOS, da skupaj, SOS in Urad pripravita izobraževanja tako za bodoče svetnice in svetnike, ki zastopajo romsko skupnost kot seveda za novoizvoljene svetnice in svetnike. Dogovorili so se, da se predhodno opravijo pogovori z obstoječimi svetnicami in svetniki in tako pridobi pomembne podatke o tem, kje in kako so delovali romski svetniki in, na katerih področjih bi potrebovali več znanja in informacij zato, da bodo dobri in ustrezni zastopniki interesov romske skupnosti ter partnerji občin pri integraciji romske skupnosti.

Konzorcij občin SLO IoT 1/3

V torek, 9. januarja 2018 so se sestali predstavniki 22 občin, ki so izrazile interes za vzpostavitev konzorcija občin, ki bi v sodelovanju naslavljali različne priložnosti in izzive povezane z internetom stvari (IoT – Internet of Things).

SOS-PROPI, to je projektna pisarna, ki je vzpostavljena v sodelovanju SOS in zunanjih strokovnjakov, je pripravila vprašalnik o stanju in razumevanju IoT v občinah. Vprašalnik je že pred časom SOS poslal vsem občinam in predstavil namen, hkrati pa pojasnil, da izpolnjen vprašalnik predstavlja hkrati izražen interes za sodelovanje v bodočem konzorciju. V PROPI smo oblikovali projektno idejo o sestavi konzorcija slovenskih občin na področju uvajanja IoT rešitev v občinske ekosisteme. Osnovni namen konzorcija je sooblikovanje projektnih predlogov za skupno prijavo na načrtovanem razpisu Ministrstva za javno upravo (MJU) na področju IoT rešitev, ki ga le-ta načrtuje pomladi 2018. Pripravili smo predstavitev ozadja in koncept projekta IoT SLO in z njim seznanili občine. S konceptom se je predhodno seznanila tudi že Komisija SOS za e-poslovanje na 4. seji, ki je bila 25. oktobra 2017 v Ljubljani.

Vse občine in tudi njihove javne službe, ki so vprašalnik izpolnile, so prejele vabilo na omenjeno srečanje in večina se je prvega srečanja udeležila. Saša Kek je prisotne pozdravila in povedala, da je napovedan razpis Ministrstva za javno upravo za IoT, kar je bil povod za oblikovanje konzorcija, priložnosti na tem področju še veliko. Simon Mokorel je predstavil analizo vprašalnika, predlog sodelovanja in predlagane programe in nadaljnje potrebne aktivnosti. Predstavniki občin so v razpravi izrazili potrebe po novih znanjih s tega področja, izpostavili pomen skupnih standardov in skupne platforme, ki bo sprejemala raznovrstne podatke. Sama senzorska in aktuatorska omrežja so ocenili zgolj kot tehnologijo, ki jo naročiš na trgu, kot pomembno in potrebno pa so ocenili okolje, ki bo s tehnološkimi orodji znalo na podlagi podatkov v živo sprejemati odločitve in tako prispevati k izboljšanju kvalitete življenja občank in občanov. Priložnosti so izpostavili predvsem na področju upravljanja, kjer lahko s podporo digitalne tehnologije in pametnega okolja bistveno pozitivno vplivajo na občinske proračune.

Že po zaključku sestanka z občinami so se predstavniki SOS PROPI sestali tudi s predstavniki Ministrstva za javno upravo, kjer so jim predstavili potrebe in predloge občin tako z predstavitvijo analize vprašalnika, kot tudi glavnimi zaključki predhodnega sestanka. Hkrati so se seznanili z zadnjimi aktivnostmi ministrstva na področju priprave razpisa. Na ministrstvu trenutno pripravljajo podlage za platformo, ki bo občinam na voljo. S platformo bi poleg samega pretoka in hrambe podatkov želeli občinam ponuditi tudi že nekaj osnovnih aplikacij za podporo tem procesom. SOS PROPI je ministrstvo seznanil, da različne občine že imajo določene aplikacije, s katerimi obdelujejo podatke in predlagal, da na platformi omogočijo delitev le-teh. Z vprašalnikom so občine namreč že sporočile, na katerih področjih IoT že imajo rešitve in med njimi je vodovod, javna razsvetljava, stavbe, turizem in drugo.

 

Svet županov vodilnih destinacij slovenskega turizma 1/4

V Ljubljani se je 12. januarja 2018 prvič sestal svet županov vodilnih destinacij slovenskega turizma. 34 županj in županov občin, ki jih obišče najjveč turistov in v katerih se realizira 98 % nočitev je pozdravil minister pristojen za turizem, Zdravko Počivalšek in direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak.

Pomemben del srečanja je bil namenjen razpravi, ki je pokazala, da se župani zavedajo pomena turizma in nujnosti ukrepov, ki bodo zagotavljali njegov nadaljnji trajnosten razvoj. Minister, ki zelo dobro razume turizem in ve, kako pomembna je vloga občin pri tem, župani, ki so prvi možje v destinacijah in hkrati prvi nadzorniki, kot je rekel minister na srečanju niso bili razdeljeni na državne in lokalne, oboji so bili kritični do slabe prometne infrastrukture, vključno z žičniškimi napravimi, težav z upravljanjem, do birokratskih ovir, skupaj so prepoznavali priložnosti za razvoj in pozdravljali odlično promocijo Slovenije v tujini, kar je rezultat dobrega dela ponovno samostojne Slovenske turistične organizacije. Minister Zdravko Počivalšek, državna sekretarka Eva Štravs Podlogar, direktorica STO Maja Pak in direktorica direktorata za turizem Renata Martinčič so pozorno prisluhnili pobudam, potrebam in težavam županov, s katerimi se srečujejo pri zagotavljanju takšnega okolja, v katerem se bodo lahko udejanjala pet zvezdična doživetja zahtevnih turistov. Dejstvo pa je, da je turizem izrazito horizontalna dejavnost, na katerega vplivajo politike različnih resorjev in da je le majhen delček naštetega možno reševati na MGRT.

S Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017- 2021 smo si zastavili jasen cilj, to je ustvariti 3,7-4 milijarde evrov iz naslova izvoza potovanj do leta 2021. Ključno sporočilo ministra je bilo:

Mi vsi smo soodgovorni za realizacijo tega cilja. Ne računamo zgolj na načelno podporo občin pri udejanjanju zastavljenih ukrepov, računamo na njihovo aktivno udeležbo. Na podlagi današnje razprave v to niti najmanj ne dvomim.

Več na tej povezavi.

Nov poziv za vključitev v zeleno shemo 2018 – vabljeni na predstavitev 31.1. 1/5

Slovenska turistična organizacija v sodelovanju z mednarodno organizacijo Green Destinations in njenim akreditiranim partnerjem v Sloveniji, Zavodom Tovarna trajnostnega turizma, objavlja nov poziv za destinacije, ponudnike in parke za pridobitev znaka Slovenia Green.

V okviru Zelene sheme slovenskega turizma (ZSST) izvajajo redni letni poziv za vključitev destinacij, medtem ko so parke v ZSST vključili lani, letos pa zanje pripravili dodatno možnost vključitve v shemo in pridobitev znaka Slovenia Green Park. Pri pozivu za ponudnike nastanitev so letos med verificirane znake na podlagi katerih lahko ponudniki pridobijo Slovenia Green Accommodation uvrstili tudi specializiran okoljski znak za kampe – Ecocamping. Z znakom Slovenia Green se ponaša že 23 destinacij, 20 ponudnikov in 3 parki! Za vse novo vključene deležnike so pripravili tudi Priročnik za pridobitev znaka Slovenia Green, kjer so podrobno opisani vsi koraki za pridobitev znaka.

Vse pozive s prijavnicami in priročnik najdete na tej povezavi.

ROK ZA PRIJAVO (destinacij in parkov) je petek 9. februar 2018 do 10. ure (poziv za ponudnike je odprt do konca leta).

Ob tej priložnosti pripravljajo tudi predstavitev novega poziva za vključitev v zeleno shemo. Predstavitev bo potekala v okviru sejma Natour Alpe-Adria, kjer se na osrednji slovenski stojnici predstavljajo prav zelene destinacije in ponudniki iz Konzorcija Slovenia Green. Predstavitev pozivov bo v dvorani Urška na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, v sredo 31. januarja 2018 ob 10.30. Na dogodku bodo s strani Slovenske turistične organizacije in akreditiranega partnerja predstavljene vse pomembne informacije ob objavi novega poziva za pridobitev znaka Slovenia Green. Udeležba je brezplačna, zaradi lažje organizacije pa vas vljudno prosijo, da jo potrdite po elektronski pošti na petra.cad@slovenia.info najkasneje do ponedeljka 29. 1. 2018.

Dvig mejnih vrednosti za objavo javnih naročil v Uradnem listu EU 1/6

Za Skupnost občin Slovenije piše: Milena Basta Trtnik, direktorica podjetja Bonorum, d.o.o., ki v okviru Skupnosti občin Slovenije izvaja storitev za občine: Pravno svetovanje za javna naročila, koncesije in javno zasebno partnerstvo

Evropska komisija je sprejela nove delegirane uredbe, s katerimi spreminja mejne vrednosti, od katerih dalje morajo naročniki obvestila v zvezi z javnimi naročili objaviti v Uradnem listu Evropske unije. Nove mejne vrednosti so pričele veljati s 1. januarjem 2018. Kot mejna vrednost velja ocenjena vrednost (v EUR brez DDV) izračunana skladno z določilom 24. člena ZJN-3.

Splošno področje

TRADICIONALNI JAVNI NAROČNIK (npr. organi samoupravnih lokalnih skupnosti)

Predmet naročila Stara vrednost (v EUR brez DDV) Nova vrednost (v EUR brez DDV)
BLAGO 135.000 144.000
STORITEV 135.000 144.000
GRADNJA 5.225.000 5.548.000

DRUGE OSEBE JAVNEGA PRAVA (npr. javni zavodi (šole, vrtci, muzeji)

Predmet naročila Stara vrednost /v EUR brez DDV) Nova vrednost (v EUR brez DDV)
BLAGO 209.000 221.000
STORITEV 209.000 221.000
GRADNJA 5.225.000 5.548.000

Infrastrukturno področje (npr. komunalno podjetje v delu, v katerem izvaja infrastrukturno dejavnost – zagotavljanje pitne vode in odvajanje odpadnih voda)

Predmet naročila Stara vrednost /v EUR brez DDV) Nova vrednost (v EUR brez DDV)
BLAGO 418.000 443.000
STORITEV 418.000 443.000
GRADNJA 5.225.000 5.548.000

Sprememba mejnih vrednosti za objave v Uradnem listu EU tako dviguje tudi mejne vrednosti za izvedbo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti:

Mejne vrednosti za vodenje postopka oddaje javnega naročila male vrednosti

Naročnik/predmet Blago (v EUR brez DDV) Storitev (v EUR brez DDV) Gradnja (v EUR brez DDV)
Tradicionalni javni naročnik od 20.000 do 144.000 od 20.000 -144.000

 

 

od 40.000 do 500.000
Druge osebe javnega prava od 20.000 do 144.000 od 20.000 do 144.000

 

 

od 40.000 do 500.000
Naročnik, ki opravlja infrastrukturno dejavnost od 50.000 do 443.000 od 50.000 do 443.000 od 100.000 do 1.000.000

Velja opozoriti, da v kolikor naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila, pa vse dopustne ponudbe presegajo zgornjo mejno vrednost za vodenje postopka oddaje javnega naročila male vrednosti, naročnik ne sme skladno s petih odstavkom 39. člena ZJN-3 oddati javnega naročila po tem postopku, temveč mora, če je to primerno, začeti nov postopek.

 

 

ZAKONODAJNE AKTIVNOSTI SOS

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih 2/1

Obveščamo vas, da je MKGP v javno obravnavo posredovalo osnutek besedila Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih.

Uredba o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 3/17 – v nadaljevanju: Uredba) določa namen, predmet in višino podpore, upravičence, pogoje za pridobitev podpore, obveznosti po izplačilu podpore, postopek in sankcije za neizpolnitev obveznosti za ukrep odpravljanja zaraščanja na kmetijskih zemljiščih.

Predmet podpore je delno povračilo stroškov, nastalih pri izvedbi agromelioracijskih del: krčitev grmovja in dreves, izravnava zemljišča ter odstranitev kamenja. Najmanjša strnjena površina, za katero se dodeli podpora, je 0,3 ha.

Ministrstvo predlaga naslednji spremembi Uredbe:

-Najmanjša strnjena površina iz 5. točke 5. člena Uredbe oziroma najmanjša površina v eni vlogi, za katero se dodeli pomoč, ostane nespremenjena 0,3 ha, vendar je ta površina lahko sestavljena iz več manjših fizično ločenih površin, pri čemer posamezna zaraščena površina ne sme biti manjša od 0,1 ha.

-Pri zemljiščih, ki so upravičena do podpore, se poleg zemljišč, opredeljenih z vrsto dejanske rabe 1410 – zemljišče v zaraščanju in 1500 – drevesa in grmičevje dodajo zemljišča, ki so v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč opredeljena z vrsto dejanske rabe 2000 – gozd. Pri odpravi zaraščanja na teh zemljiščih, ki so po namenski rabi kmetijsko zemljišče, v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč pa so opredeljena z vrsto dejanske rabe 2000 – gozd, je treba v skladu z določbami Zakona o gozdovih priložiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije.

Besedilo osnutka najdete TUKAJ.

Vaše pripombe in predloge nam lahko posredujete najkasneje do 18. 1. 2018 na naslov ursa.rupar@skupnostobcin.si.

Predlog zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu 2/2

Skupnost občin Slovenije obvešča, da je skupina poslank in poslancev Državnemu zboru RS predložila predlog zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu. Besedilo si lahko preberete TUKAJ.

Vaše pripombe nam lahko posredujete najkasneje do petka, 19. 1. 2018 na naslov ursa.rupar@skupnostobcin.si.

 

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali 2/3

Vlada je Državnemu zboru predložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitavh Zakona o zaščiti živali. Cilj zakona je:

  • uskladitev z evropsko zakonodajo na področju zaščite živali v postopkih
  • preprečevanja preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi
  • jasnejša določitev pravne podlage za odločanje o nevarnem psu
  • prepoved usmrtitve zdravih zapuščenih živali v zavetiščih, pri čemer se za zapuščeno žival štejejo najdene, oddane ali odvzete hišne živali razen prostoživečih živali. Hišne živali pa so psi, domače mačke, sobne ptice, mali glodavci, terarijske, akvarijske in druge živali, ki so namenjene za družbo, varstvo ali pomoč človeku
  • prepoved usmrtitve živali zaradi pridobivanja kož ali krzna
  • določitev nosilca stroškov za oskrbo zapuščenih živali

Besedilo predloga najdete TUKAJ. Vaše pripombe pa nam lahko posredujete najkasneje do petka, 19. 1. 2018 na naslov ursa.rupar@skupnostobcin.si.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi 2/4

Skupnost občin Slovenije vas obvešča, da je v državnozborski proceduri Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi. Cilji Zakona o spremembah in dopolnitvah ZLS je odprava neustavnosti glede možnosti pridobitve lastnosti reprezentativnosti združenja, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-150/15-25 dne 10. 11. 2016. Prav tako je cilj okrepiti vlogo ožjih delov občin s širitvijo nabora nalog, ki jih na svete ožjih delov občin prenesejo občine. Cilj zakona je tudi poenostavitev postopkov ustanavljanja institucionalne oblike medobčinskega sodelovanja in spodbuditev občin k prenosu nalog na zvezo. Cilj zakona je spodbuditi uporabo participativnega proračuna kot instrumenta sodelovanja prebivalcev pri odločanju. Hkrati je cilj uskladitev z drugimi predpisi, s katerimi je v neskladju. Gre za predpise, ki urejajo sistem javnih uslužbencev, stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, referendum in ljudsko iniciativo ter predpisoma, ki urejata splošni upravni postopek in državno odvetništvo.

Besedilo si lahko preberete TUKAJ.

Vaše pripombe in stališča nam lahko posredujete najkasneje do petka, 19. 1. 2018 na naslov info@skupnostobcin.si.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu 2/5

V državnozborski proceduri je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu. Ključni cilji sprejetja novele ZSoP so:

  • okrepiti delovanje socialnih podjetij po načelu tržne naravnanosti,
  • povečati število registriranih socialnih podjetij,
  • povečati število delovnih mest, ki jih zagotavljajo socialna podjetja,
  • povečati pozitivne družbene učinke, ki jih z izvajanje poslovne dejavnosti zagotavljajo socialna podjetja,
  • povečati BDP, ki ga ustvarjajo socialna podjetja,
  • odpraviti administrativne ovire pri postopkih registracije socialnega podjetja,
  • omogočiti pridobitev statusa socialnega podjetja tudi invalidskim podjetjem in zaposlitvenim
    centrom.

Besedilo predloga najdete TUKAJ. Vaše pripombe nam lahko posredujete najkasneje do petka, 19. 1. 2018 na naslov info@skupnostobcin.si.

Zakon o postopkih za podeljevanje koncesij in Zakon o javno-zasebnem partnerstvu 2/6

Obveščamo, da sta v državnozborski proceduri:

Poglavitni cilj je prenos določb Direktive 2014/23/EU v slovenski pravni red, ki bi ga bilo treba zagotoviti do 18. 4. 2016. Cilj novega zakona je tudi določiti enotna pravila za postopke za podeljevanje koncesij za gradnje in koncesij za storitve, ne glede na vrednost, razen za koncesije na področjih, ki so izvzeta iz uporabe Direktive. Določa se obvezna pripravljalna dejanja, ki jih je potrebno izvesti, da se sprejme odločitev za podelitev koncesije. Pomemben cilj zakona je tudi jasno določiti, kdaj se šteje, da je koncesijsko razmerje vzpostavljeno in da je za vzpostavitev koncesijskega razmerja nujen prenos tveganj na koncesionarja, določiti obvezno obličnost in vsebino koncesijske pogodbe, urediti pravila za izvajanje koncesije s podizvajalci, pravila glede spreminjanja koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo ter prenehanje koncesijske pogodbe. Posebej se urejajo tudi pravila in pogoji za neposredno sklenitev koncesijske pogodbe.

Cilj predlaganega zakona o javno-zasebnem partnerstvu je omogočiti in pospeševati zasebna vlaganja v izgradnjo ali investicijsko obnovo opredmetenih osnovnih sredstev ter vzdrževanje in upravljanje teh osnovnih sredstev ter druge infrastrukturne projekte, potrebne za izvajanje javnih storitev. Nadalje je cilj zakona tudi zagotoviti preglednost, konkurenčnost, nediskriminatornost in poštenost postopkov sklepanja ter izvajanja javno-zasebnega partnerstva, varovanje javnega interesa ter zagotovitev, da javni partner vpliva na to, da se predmet javno-zasebnega partnerstva izvaja v javnem interesu.

Vaše pripombe na oba predloga zakona nam lahko posredujete do petka, 19. 1. 2018 na naslov info@skupnostobcin.si.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti 2/7

Obveščamo, da je skupina poslank in poslancev Državnemu zboru predložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti. besedilo najdete TUKAJ.

Vaše pripombe in predloge nam lahko posredujete najkasneje do petka, 19. 1. 2018 na naslov info@skupnostobcin.si.

 

Predlog 6-letnega načrta vlaganj v promet in prometno infrastrukturo 2/8

Na podlagi Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v RS do leta 2030, ki jo je v letu 2016 sprejel Državni zbor, je določeno, da Ministrstvo za infrastrukturo vsako leto pripravi 6-letni operativni načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo (tako imenovani drsni plan). Ministrstvo za infrastrukturo nam je v pregled posredovalo prvi tak dokument in sicer za obdobje od 2018-2023.

Vaše pripombe in predloge nam lahko posredujete do 26. januarja  na naslov miha.mohor@skupnostobcin.si.

Na spodnjih povezavah si lahko pogledate:

  1. Obrazložitev 6-letnega načrta
  2. Prologa 2- investicije 
  3. Priloga 3- Prioritete 6-letnega načrta 2018-2023

 

Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave 2/9

Obveščamo, da je v obravnavi na Državnem zboru predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave. Končna razsodba  arbitražnega sodišča ima posledice tudi za predpise, ki določajo meje posebnih varstvenih območij (Natura 2000), ekološko pomembnih območij in zavarovanih območij. Cilj predlaganega zakona je uskladitev teh območij z razsodbo.

Dopolnitev zakona daje podlago za enostavnejši in s tem krajši postopek izdaje podzakonskih predpisov in s tem za hitrejšo uskladitev meje posebnih varstvenih območij (Natura 2000), ekološko pomembnih območij in zavarovanih območij z evidenco državne meje, in sicer brez izvedbe postopka pridobitve predhodnega mnenja samoupravnih lokalnih skupnosti in seznanitve javnosti s predlagano spremembo akta o ustanovitvi ožjega oziroma širšega zavarovanega območja.

Besedilo zakona najdete TUKAJ. Morebitne pripombe pa nam lahko posredujete najkasneje do petka, 26.1.2018 na naslov sasa.kek@skupnostobcin.si.

Novela Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij 2/10

Obveščamo, da je Vlada RS predložila v Državni zbor besedilo predloga Zakona o spremembah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Predlagane spremembe pomenijo uskladitev omenjenega zakona z razsodbo arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške ter uskladitev z Ustavo RS, ki določa, da so območja občin določena z naselji.

Vlada  v omenjeni noveli zakona predlaga črtanje besed Bužini, Mlini, Škodelin in Škrile ter s tem določitev območja občine Piran na območja naselij Dragonja, Lucija, Nova vas nad Dragonjo, Padna, Parecag, Piran, Portorož, Seča, Sečovlje, Strunjan in Sv. Peter, kot izhajajo iz izpisa naselij iz Registra prostorskih enot Geodetske uprave Republike Slovenije. S črtanjem zaselkov Bužini, Mlini, Škodelin in Škrile v Zakonu o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij se zakon usklajuje tudi z ustavno določbo o območjih občin. Območja naselij določa občina v skladu z Zakonom o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb in so zavedena v Registru prostorskih enot.

Besedilo predloga njadete TUKAJ. Morebitne pripombe pa nam lahko posredujete najkasneje do petka, 26. 1. 2018 na naslov info@skupnostobcin.si.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev regionalnih razvojnih agencij 2/11

S strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo smo prejeli predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev regionalnih razvojnih agencij.

MGRT pojasnjuje, da Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev regionalnih razvojnih agencij neprekinjeno velja od 18. 3. 2006 in še ni bil spremenjen ali dopolnjen. V tem času se je 23- krat spremenil ZSPJS in 37- krat Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju. S temi spremembami so se spreminjali in dopolnjevali tudi cilji politike plač v javnem sektorju.

S spremembo pravilnika je ministrstvo poenostavilo postopek in določanje meril ter jih v čim večji meri preneslo v pristojnost organu nadzora regionalne razvojne agencije.

Besedilo predloga najdete TUKAJ (do neuradno prečiščenega besedila dostopate TUKAJ).

Vaše predloge nam lahko posredujete najkasneje do petka, 3. 2. 2018 na naslov ursa.rupar@skupnostobcin.si.

DOGODKI SOS

23.1. / Aktualna praksa Državne revizijske komisije 3/1

Odločitve Državne revizijske komisije kot edinega neodvisnega organa presoje zakonitosti naročnikovega ravnanja imajo pomembno vlogo pri izvajanju postopkov oddaje javnega naročila. Uporaba in tolmačenje nekaterih institutov ZJN-3 so se v času izvajanja zakona preko pravne prakse izoblikovali, obstoječa pravna praksa Državne revizijske komisije in sodna praksa Sodišča EU pa pripomorejo k lažjemu razumevanju in uporabi zakonov, s področja javnega naročanja.

Skupnost občin Slovenije vabi na seminar, kjer bo predstavljena aktualna praksa Državne revizijske komisije, in bo potekal v torek, 23. januarja 2018 s pričetkom ob 10.00 uri v dvorani Horus Austria Trend Hotela Ljubljana, Dunajska cesta 154, Ljubljana.

Vabilo s programom najdete TUKAJ.

14.3. / Novosti v postopkih pravnega varstva po pravni praksi DKOM in noveli ZPVPJN-B , s predstavitvijo Uredbe o zelenem javnem naročanju 3/2

Dne 26.11.2017 je pričela veljati novela ZPVPJN-B, ki vnaša novosti v postopku pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil. Na seminarju bodo predstavljene vse spremembe, ki so nastale s sprejemom ZPVPJN-B, hkrati pa bo poudarek na pravni praksi Državne revizijske komisije, ki se v zadnjem času glede tolmačenja nekaterih institutov ZPVPJN spreminja.

Pomembno področje, ki ga ureja procesni zakon in materialni zakon (ZJN-3) so prekrški, ki bodo predstavljeni na seminarju in sicer s praktičnimi prikazi, katere okoliščine v praksi dejansko predstavljajo prekršek.

S 1.1.2018 prične veljati nova Uredba o zelenem javnem naročanju. Na seminarju bodo izpostavljene tiste spremembe, ki vplivajo na izvajanje postopkov oddaje javnih naročil občin.

Seminar bo potekal v sredo, 14. marca 2018, s pričetkom ob 10.00 uri v prostorih Austria Trend Hotela Ljubljana, Dunajska cesta 154, Ljubljana.

Vabilo s programom najdete TUKAJ.

DOGODKI DRUGIH

17.1./ 1. letni sestanek o napredku izvajanja bilateralnega strateškega projekta FRISCO1 4/1

V sredo 17. 1. 2018 ob 11.00 uri bo potekal 1. letni sestanek o napredku izvajanja bilateralnega strateškega projekta FRISCO1 (Cross-Border  Harmonized Slovenian-Croatian Flood Risk Reduction 1 – Non Structural Measures), katerega cilj je zmanjšati poplavno ogroženost na porečjih Dragonje, Kolpe, Sotle, Bregane ter na delih porečij Drave in Mure in se izvaja v okviru Programa sodelovanja INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška.

 Sestanek je namenjen pregledu dela in rezultatov od začetka trajanja projekta do sedaj in razpravi z udeleženci o nadaljevanju izvajanja projekta.

Udeležba je brezplačna, in sicer ob predhodni najavi na elektronski naslov barbara.potocnik@gov.si.

 

17.1./ Razvoj novih možnosti kakovostnega bivanja starejših na Koroškem 4/2

Ministrstvo za okolje in prostor vas vabi na peto predstavitev projekta Sobivamo in okroglo mizo v Slovenj Gradec, kjer bodo govorili o razvoju novih možnosti kakovostnega bivanja starejših v Sloveniji. Na okrogli mizi bosta med drugimi sodelovala državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor in župan Mestne občine Slovenj Gradec.

Na okrogli mizi bodo govorili o tem, kaj opredeljuje kakovostno bivanje starejših in kako ga zagotavljati, o željah, potrebah ter možnosti bivanja starostnikov na lokalnem nivoju, o sobivanju kot eni od možnosti, ki so zelo uspešne v tujini ter o rešitvah, ki se razvijajo na nivoju države in na Koroškem.

Več informacij o dogodku najdete na tej povezavi.

8. regijskih posvetov - predstavitev nove prostorske in gradbene zakonodaje ter Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti 4/3

Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo v januarju in februarju organizira 8 regijskih posvetov, na katerih bodo predstavili rešitve novega Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona in Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Posveti bodo potekali:

  • Sežana (18. 1. 2018)
  • Ljubljana (23. 1. 2018)
  • Zagorje (30. 1. 2018)
  • Novo mesto (1. 2. 2018)
  • Maribor (6. 2. 2018)
  • Velenje (13. 2. 2018)
  • Jesenice (15. 2. 2018)
  • Murska Sobota (8.3.2018)

Na posvete ste vabljeni prvenstveno predstavniki občin in upravnih enot, na vsakem posvetu pa bo nekaj mest namenjenih tudi članom Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) in Inženirske zbornice Slovenije (IZS). Za posamezno občino bosta v osnovi rezervirani dve mesti.

Prilagamo celoten seznam datumov in krajev z vsebovanimi lokacijami in številom predvidenih udeležencev na tej povezavi.

Vabilo z natančnimi navodili glede prijave bo objavljeno v kratkem.

18.1./ Konferenca "Energetsko učinkovite javne stavbe in finančne priložnosti za prenovo" 4/4

Mestna občina Velenje, v sodelovanju s projektnimi partnerji iz štirih Evropskih držav, vljudno vabi na predstavitev mednarodnega projekta v sklopu transnacionalnega programa Interreg Srednja Evropa.

Projekt se sklicuje na Energetski zakon (EZ-1), ki v 330. členu opredeljuje zahtevo, da »morajo biti vse nove stavbe skoraj nič-energijske« od leta 2020 dalje. Za nove stavbe, ki so v lasti Republike Slovenije, ali samoupravnih lokalnih skupnosti in jih uporabljajo osebe javnega sektorja, se bo 330. člen tega zakona začel uporabljati 31. decembra 2018.

Na predstavitvi boste seznanjeni z nacionalnimi aktivnostmi in ukrepi glede energetske prenove javnih stavb ter inovativnimi tehničnimi orodji za obnovo in gradnjo skoraj nič-energijskih stavb (nZeb), ki bodo razvite v okviru projekta.

Vabilo in program.

Prosimo, da svojo prisotnost javite do 15. januarja 2018, na e-naslov: ecentral@velenje.si

18.1. / DIALOG Z DRŽAVLJANI: PRIHODNOST DIGITALNE DRUŽBE IN GOSPODARSTVA V EU 4/5

Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji vas v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in Fakulteto za računalništvo in informatiko vabi na
DIALOG Z DRŽAVLJANI, na temo PRIHODNOST DIGITALNE DRUŽBE IN GOSPODARSTVA V EU. Dogodek bo potekal v četrtek, 18. januarja 2018, med 10.30 in 12.00 na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Večna pot 113.

Na vaša vprašanja bosta odgovarjala evropska komisarka za digitalno gospodarstvo in družbo Marija Gabriel in minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
Pogovor bo povezoval Matej Praprotnik, urednik Vala 202. Tolmačenje iz/ v slovenščino, angleščino in francoščino bo urejeno.

Delujoč enotni digitalni trg je ena osrednjih prednostnih nalog Evropske komisije. Internet in digitalne tehnologije spreminjajo nas, naše odnose in svet okoli nas. Nove spletne vsebine, platforme, spekter in tehnologija 5G, umetna inteligenca, internet stvari, povezanost s širokopasovnim internetom, kibernetska varnost, digitalna znanja, vključenost,… a tudi nezakonite vsebine in lažne novice so veliki izzivi EU v prihodnje. Izkoristite priložnost in vprašajte gosta v živo ter preko spleta! Dogodek bo tudi priložnost, da spoznate aktivnosti slovenske digitalne koalicije.

Spletne prijave so obvezne. Prijavite se.
Dodatne informacije: comm-rep-lju@ec.europa.eu in spletna stran

23.1./ Statistični dan 2018: MOČ PODATKOV 4/6

Statistični urad RS vas vabi na tradicionalni statistični dan, ki se bo odvijal v torek, 23. 1. 2018, v Kongresnem centru Brdo na Brdu pri Kranju.

Tema letošnjega dogodka bo MOČ PODATKOV in bo potekal v dveh sklopih:

  1. Predstavitve: Živimo s podatki
  2. Okrogla miza: Moč podatkov

Udeležba je brezplačna. Prijave sprejemajo do 16. januarja 2018 prek prijavnega obrazca tukaj.

Več o temi posveta lahko preberete na tej povezavi. Dogodek bo trajal približno od 10. do 16. ure. Podrobnejši program bodo objavili kmalu in ga vsem prijavljenim poslali tudi po e-pošti.

Za dodatna vprašanja so vam na voljo na e-naslovu stat-d.surs@gov.si.

23. in 24.1/ LIFE delavnici za pripravo prijav- brezplačna pomoč za pridobitev LIFE nepovratnih sredstev 4/7

Ministrstvo za okolje in prostor vas v okviru projekta LIFE Krepitev zmogljivosti vabi na delavnico za pripravo projektne prijave, ki bo potekala v dveh terminih z identično vsebino.

Delavnica je prva v seriji treh LIFE delavnic za pripravo prijav, na katerih bomo predstavili osnovne korake, kako iz projektne ideje razviti logični okvir projekta in oblikovati projektno prijavo. Na delavnici bosta svoje izkušnje s pripravo projektne prijave delila tudi predstavnika španskih organizacij SEO/BirdLife in Grupo San Valero, uspešnih prijaviteljev več LIFE projektov.
Svetujemo vam udeležbo na vseh treh delavnicah, saj sledijo fazam snovanja projekta in se med seboj dopolnjujejo. O terminih naslednjih dveh delavnic vas bomo še obvestil

Vabljeni na 1. LIFE delavnico za pripravo prijavna kateri boste izvedeli, kako iz projektne ideje razviti logični okvir projekta in oblikovati projektno prijavo. Namenjena je vsem, ki iščete sofinanciranje za aktivnosti na okoljskem področju in bi želeli izvedeti več o možnostih sofinanciranja.
Izbirate lahko med dvema terminoma z identično vsebino torej na isti lokaciji in z enakim časovnim potekom: 23. januar 2018 ali 24. januar 2018. V primeru premajhnega števila prijav na posamezen termin, bosta termina združena (23.1.2018). 

Udeležba je brezplačna, število mest pa omejeno (40 na termin), zato je prijava na dogodek obvezna do 15. januarja 2018.

Dodatne informacije najdete v priloženem vabilu

24.1. / Rastimo skupaj: vključujemo lokalno 4/8

Mladinskem svetu Slovenije v sodelovanju z Uradom RS za mladino pripravlja srečanje na temo vključevanja mladih na lokalni ravni Rastimo skupaj: vključujemo lokalno, ki bo potekalo v sredo, 24. januarja 2017 od 10. do 15. ure v veliki dvorani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v Ljubljani. Program dogodka

Namen dogodka je združiti različne akterje, ki v Sloveniji delujejo na področju razvoja lokalnih mladinskih politik in mladinskega dela, na skupnem dogodku, saj menimo, da je združevanje in medsebojno informiranje zelo pomembno za doseganje boljših rezultatov in učinkov pri vključevanju mladih na lokalni ravni.

Cilj dogodka je predstaviti rezultate projekta Rastimo skupaj in projekta Vključujemo lokalno ter predstaviti druge organizacije, ki se ukvarjajo z omenjeno tematiko ter izpostaviti njihova stališča in izkušnje, ki so jih pridobili pri svojem delu. Predstavnike lokalnih skupnosti vabimo, da se na dogodek prijavite preko spletne prijavnice najkasneje do petka, 12. januarja 2018. Za več informacij se obrnite na petra.miklauzic@mss.si ali 01 425 60 55.

26.1./ Posvet "Naloge in izzivi Pooblaščene osebe za varstvo podatkov" 4/9

Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije vabita na  posvet ob Evropskem dnevu varstva osebnih podatkov »Katere naloge in izzivi čakajo Pooblaščene osebe za varstvo podatkov in kaj njihovo imenovanje pomeni za organizacijo, pa tudi kaj za varstvo osebnih podatkov nasploh?« v petek, 26. januarja 2018, ob 10. uri, v dvorani A Gospodarske zbornice Slovenije, na Dimičevi ulici 13 v Ljubljani.

Letošnji dogodek bodo posvetili eni od pomembnih novosti, ki jih prinaša evropska reforma varstva osebnih podatkov za upravljavce – pooblaščenim osebam za varstvo osebnih podatkov (ang. Data Protection Officer – DPO). Nova uredba se začne uporabljati 25. 5. 2018, ko bodo morale biti tudi imenovane te osebe v vseh javnih organih in telesih ter v organizacijah, katerih temeljna dejavnost je sistematično in obsežno spremljanje posameznikov ali obsežna obdelava posebnih vrst osebnih podatkov.

Na posvetu bodo izpostavili dobre prakse in izkušnje organizacij, ki jim vloga Pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov ni tuja ter spodbudili izmenjavo mnenj, pogledov in izkušenj o novostih, prednostih in izzivih, ki jih čakajo po novi evropski Splošni uredbi. Skupaj s predstavniki upravljavcev in različnih strokovnjakov za varstvo osebnih podatkov torej želimo odgovoriti na ključno vprašanje, katere naloge in izzivi čakajo Pooblaščene osebe za varstvo podatkov in kaj njihovo imenovanje pomeni za organizacijo, pa tudi kaj za varstvo osebnih podatkov nasploh.

Prijave zbirajo do 24. januarja preko spletne prijavnice.

Več informacij in program.

Nov poziv za vključitev v zeleno shemo 2018 – vabljeni na predstavitev 31.1. 4/10

Slovenska turistična organizacija v sodelovanju z mednarodno organizacijo Green Destinations in njenim akreditiranim partnerjem v Sloveniji, Zavodom Tovarna trajnostnega turizma, objavlja nov poziv za destinacije, ponudnike in parke za pridobitev znaka Slovenia Green.

V okviru Zelene sheme slovenskega turizma (ZSST) izvajajo redni letni poziv za vključitev destinacij, medtem ko so parke v ZSST vključili lani, letos pa zanje pripravili dodatno možnost vključitve v shemo in pridobitev znaka Slovenia Green Park. Pri pozivu za ponudnike nastanitev so letos med verificirane znake na podlagi katerih lahko ponudniki pridobijo Slovenia Green Accommodation uvrstili tudi specializiran okoljski znak za kampe – Ecocamping. Z znakom Slovenia Green se ponaša že 23 destinacij, 20 ponudnikov in 3 parki! Za vse novo vključene deležnike so pripravili tudi Priročnik za pridobitev znaka Slovenia Green, kjer so podrobno opisani vsi koraki za pridobitev znaka.

Vse pozive s prijavnicami in priročnik najdete na tej povezavi.

ROK ZA PRIJAVO (destinacij in parkov) je petek 9. februar 2018 do 10. ure (poziv za ponudnike je odprt do konca leta).

Ob tej priložnosti pripravljajo tudi predstavitev novega poziva za vključitev v zeleno shemo. Predstavitev bo potekala v okviru sejma Natour Alpe-Adria, kjer se na osrednji slovenski stojnici predstavljajo prav zelene destinacije in ponudniki iz Konzorcija Slovenia Green. Predstavitev pozivov bo v dvorani Urška na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, v sredo 31. januarja 2018 ob 10.30. Na dogodku bodo s strani Slovenske turistične organizacije in akreditiranega partnerja predstavljene vse pomembne informacije ob objavi novega poziva za pridobitev znaka Slovenia Green. Udeležba je brezplačna, zaradi lažje organizacije pa vas vljudno prosijo, da jo potrdite po elektronski pošti na petra.cad@slovenia.info najkasneje do ponedeljka 29. 1. 2018.

Koledar dogodkov eTurizem 4/11

Zaradi večje in boljše informiranosti smo se na sestanku, ki je bil 6. septembra 2017 (SURS, Skupnost občin Slovenije, MGRT, AJPES) dogovorili, da v zvezi s predstavitvami, ki se tičejo novega načina poročanja in Registra nastanitvenih obratov pripravimo koledarček predstavitev in ga objavimo na spletni strani skupnosti občin Slovenije:  Koledar dogodkov eTurizem.

VLADA RS

163. redna seja Vlade RS 5/1

Vlada o izhodiščih za pogajanja o stavkovnih zahtevah reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

Vlada je sprejela izhodišča za pogajanja o stavkovnih zahtevah reprezentativnih sindikatov javnega sektorja ter določila, da bo vlada Ekonomsko-socialnemu svetu predlagala seznanitev z napovedmi stavk v javnem sektorju in z oceno finančnih učinkov stavkovnih zahtev na eni od njegovih prihodnjih sej.

Ministrstvu za javno upravo je vlada naložila, da najkasneje v roku treh delovnih dni od sprejema tega sklepa posreduje vladi v obravnavo predlog sklepa o imenovanju posebne vladne pogajalske skupine za razrešitev stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Omenjena skupina bo imela nalogo, da pripravi izhodišča s predlogom odprave anomalij pri vrednotenju delovnih mest, ki naj bi bila po vsebini, zahtevnosti ali kakšni drugi okoliščini primerljiva z delovnimi mesti zdravnikov ter glede drugih zavez iz dogovora, ki se nanašajo na plače in druge prejemke zaposlenih ter prične s pogajanji.

Resorna ministrstva pa morajo proučiti stavkovne zahteve, ki se neposredno ne nanašajo na povišanje plač in drugih prejemkov zaposlenih in opredelitev do teh stavkovnih zahtev posredujejo Ministrstvu za javno upravo do 15. januarja 2018. Na podlagi opredelitev resorno pristojnih ministrstev do teh stavkovnih zahtev bo vlada na prihodnji seji pooblastila pristojne ministre za ločena pogajanja o teh zahtevah.

Vladi (delodajalcu) je do današnjega dne stavko uradno napovedalo 15 reprezentativnih sindikatov.

Ključne značilnosti stavkovnih zahtev so naslednje:

  • Visok finančni učinek, ki zgolj iz naslova zahtev po povečanju plač znaša cca 990 mio EUR;
  • Medsebojno prekrivanje (različni sindikati so postavili iste zahteve);
  • V sicer istovrstnih zahtevah so posamezni sindikati postavili različno visoke zahteve (npr. prizadevanje za višje uvrstitve v plačne razrede, pri čemer zahteve enih pomenijo dvig pri vseh delovnih mestih za 4 plačne razrede, zahteve drugih pa pri posameznih delovnih mestih za različno število plačnih razredov;
  • Prekrivanje stavkovnih zahtev s konkretnimi zavezami iz Dogovora (npr. odprava anomalij pri delovnih mestih, ki naj bi bila primerljiva z delovnimi mesti zdravnikov je tako zaveza iz Dogovora, kot stavkovna zahteva SVIZ);
  • Prekvalifikacija zaveze iz Dogovora, ki določa, da se bosta vladna in sindikalna stran o tej zavezi pogajali, v stavkovno zahtevo, ki avtomatično implicira višanje plač za vse zaposlene v javnem sektorju (npr. dvig vrednosti plačnih razredov plačne lestvice za 8%);
  • Ponovno odpiranje pogajanj o uvrstitvah v plačne razrede do vključno 26. plačnega razreda in pri t.i. pooblaščenih uradnih osebah (ta pogajanja so bila zaključena z uveljavitvijo aneksov h kolektivnim pogodbam, dne 30.8.2017).

Ocena finančnega učinka vseh stavkovnih zahtev, ki jih je mogoče finančno ovrednotiti, znaša skoraj 1 mrd EUR (990 mio).

Uresničitev vseh stavkovnih zahtev bi torej pomenila, da bi se masa plač v javnem sektorju povečala za cca 22%, kar je za vlado absolutno nesprejemljivo iz naslednjih razlogov:

  • Javnofinančna situacija ne dopušča takšnih javnofinančnih odhodkov, saj se zasleduje konsolidacija javnih financ in odprava proračunskega primanjkljaja. Navedeno zahteva strukturni napor tudi v prihodnjih letih. Iz poročila Fiskalnega sveta izhaja, da so napori vlade za zasledovanje cilja konsolidacije javnih financ še znotraj sprejemljivih okvirjev, medtem ko bi realizacija stavkovnih zahtev presegla te okvirje in ignorirala dejstvo, da imamo uveljavljeno fiskalno pravilo;
  • Usklajenost gibanja plač v javnem in zasebnem sektorju bi bila ob uresničitvi stavkovnih zahtev povsem porušena, saj bi realizacija stavkovnih zahtev pomenila bistveno preseganje rasti plač v zasebnem sektorju;
  • Prav tako bi realizacija stavkovnih zahtev pomenila večkratno preseganje rasti BDP in rasti produktivnosti.

Vlada se je pripravljena pogajati o stavkovnih zahtevah, ki so nastale kot posledica višjih uvrstitev zdravnikov v plačne razrede in o zavezah, ki so že predmet sklenjenega Dogovora iz leta 2016. Glede drugih stavkovnih zahtev, ki se neposredno ne nanašajo na povišanje plač in drugih prejemkov zaposlenih, se bo vlada odzvala po pridobitvi stališča resorno pristojnih ministrstev.

 

Predlog Zakona o ohranjanju narave

Vlada je sprejela predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave ter ga poslala v obravnavo Državnemu zboru RS po nujnem postopku. Končna razsodba  arbitražnega sodišča ima posledice tudi za predpise, ki določajo meje posebnih varstvenih območij (Natura 2000), ekološko pomembnih območij in zavarovanih območij. Cilj predlaganega zakona je uskladitev teh območij z razsodbo.

Dopolnitev zakona daje podlago za enostavnejši in s tem krajši postopek izdaje podzakonskih predpisov in s tem za hitrejšo uskladitev meje posebnih varstvenih območij (Natura 2000), ekološko pomembnih območij in zavarovanih območij z evidenco državne meje, in sicer brez izvedbe postopka pridobitve predhodnega mnenja samoupravnih lokalnih skupnosti in seznanitve javnosti s predlagano spremembo akta o ustanovitvi ožjega oziroma širšega zavarovanega območja.

 

Novela Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij

Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij in ga pošlje Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku. Predlagane spremembe pomenijo uskladitev omenjenega zakona z razsodbo arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške ter uskladitev z Ustavo RS, ki določa, da so območja občin določena z naselji.

Meja med državama je bila določena v končni razsodbi arbitražnega sodišča. Vlada zato v omenjeni noveli zakona predlaga črtanje besed Bužini, Mlini, Škodelin in Škrile ter s tem določitev območja občine Piran na območja naselij Dragonja, Lucija, Nova vas nad Dragonjo, Padna, Parecag, Piran, Portorož, Seča, Sečovlje, Strunjan in Sv. Peter, kot izhajajo iz izpisa naselij iz Registra prostorskih enot Geodetske uprave Republike Slovenije. S črtanjem zaselkov Bužini, Mlini, Škodelin in Škrile v Zakonu o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij se zakon usklajuje tudi z ustavno določbo o območjih občin. Območja naselij določa občina v skladu z Zakonom o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb in so zavedena v Registru prostorskih enot.

 

Prvo vmesno poročilo o delovanju MDS za reševanje prostorske problematike Romov

Vlada se je seznanila s Prvim vmesnim poročilom o delovanju Medresorske delovne skupine (MDS) za reševanje prostorske problematike Romov.

MDS se je do sedaj sestala na štirih sestankih, njen cilj je predvsem izboljšanje bivalnih razmer v romskih naseljih. V okviru dela MDS so bile opravljene naslednje naloge:

  • za potrebe priprave Pregleda stanja prostorske problematike po posameznih romskih naseljih v Sloveniji so bili do sedaj zbrani podatki o romskih naseljih ažurirani s pomočjo vprašalnika za občine ter s podatki, ki so dostopni iz javnih evidenc. Izdelana je evidenca romskih naselij in zbrani so podatki o prostorski problematiki po posameznih romskih naseljih v Sloveniji. V prihodnje je treba z zbiranjem podatkov glede prostorske problematike po posameznih romskih naseljih v Sloveniji nadaljevati, zbrani podatki pa so podlaga za pripravo kakovostnih ukrepov ter za spremljanje in poročanje o uspešnosti reševanja prostorske problematike Romov;
  • za potrebe priprave Pregleda in analize dobrih praks urejanja prostorske problematike in bivalnih razmer Romov je skupina z namenom, da pridobi čim več predlogov in izkušenj o pozitivno sprejetih ukrepih, pripravila vprašalnik o praksah urejanja romskih naselij in ga posredovala občinam. Z vprašanji so se želeli pridobiti predvsem pozitivni primeri reševanja posameznih izzivov in ne le primeri celovitega urejanja romskih naselij, ter  morebitni predlogi ukrepov (na primer zakonodajnih, organizacijskih in finančnih), ki bi po mnenju občin proces urejanja romskih naselij olajšali in pospešili;
  • za potrebe priprave predloga ukrepov (na primer zakonodajnih, organizacijskih in finančnih) za ureditev prostorske problematike in izboljšanje bivalnih razmer Romov so bili ponovno evidentirani predlogi za spremembe in dopolnitve veljavne zakonodaje, ki bi lahko prispevali k večji učinkovitosti pri izvajanju ukrepov za izboljšanje stanovanjskih pogojev Romov in jih predlagajo občine, združenja občin in drugi v različnih postopkih (ob obravnavi predloga Nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje 2017-2021, ob obravnavi osnutka sprememb in dopolnitev Zakona o romski skupnosti v Sloveniji) ter pripravljen pregled relevantnih programov in projektov za Rome znotraj EU, ki so se izvajali in se še izvajajo, ter bi bili lahko implementirani tudi pri nas.

Na podlagi vseh zbranih podatkov bodo evidentirani značilni pojavi pri urejanju romskih naselij ter zanje predlagane možne rešitve in ukrepi, ki so potrebni, da bodo Romom zagotovljeni primerljivi stanovanjski pogoji. Predlogi ukrepov še niso oblikovani.

 

Predlog strategije poslovne odličnosti 2018–2030

Vlada je na današnji seji sprejela Predlog strategije poslovne odličnosti 2018–2030.

Strategija je usmeritev Vlade RS za sistemsko ureditev tega področja, ki lahko v prihodnje prispeva k večji konkurenčnosti gospodarstva in ustvarjanju dodane vrednosti.

Rezultati:

  • Uresničevanje Strategije razvoja Slovenije 2030
  • Povečana stopnja mednarodne konkurenčnosti Slovenije
  • Visok Indeks mednarodne odličnosti po panogah
  • Povečano število poslovno odličnih organizacij v Sloveniji

Cilji:

  • Institucionalizacija področja poslovne odličnosti
  • Vzpostavitev in nagraditev različnih vhodnih ravni (shem) prepoznavanja in priznavanja poslovne odličnosti
  • Sistematično razvijati zavedanje in razumevanje poslovne odličnosti v družbi
  • Javni sektor kot zgled poslovne odličnosti

Ključni izvajalci:

V Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije se ob začetku veljavnosti strategije vzpostavi točka za koordinacijo področja poslovne odličnosti, katere namen je  povezovanje med ministrstvom, pristojnim za javno upravo za javni sektor in agencijo, pristojno za podjetništvo za gospodarski sektor. Ključna naloga točke za koordinacijo je povezovanje javnega in gospodarskega sektorja na področju poslovne odličnosti, sklicevanje sej in spremljanje izvajanja te strategije.

Za področje gospodarstva, agencija, pristojna za podjetništvo, nudi podporo, razvija in ozavešča gospodarstvo o poslovni odličnosti in najkasneje do leta 2019 prevzame izvajanje postopka državne nagrade za poslovno odličnost – PRSPO. Na področju javne uprave pa ministrstvo, pristojno za javno upravo, nadaljuje razvoj področja kvalitete in poslovne odličnosti v skladu s Strategijo razvoja javne uprave do leta 2020 in tudi od leta 2020 naprej.

 

Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2018 in 2019

Vlada je na seji izdala Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2018 in 2019.

Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2018 in 2019 je pripravljen na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819) za izvrševanje 60. člena. Navedena določba ZIPRS1819 ureja politiko zaposlovanja v javnem sektorju, in sicer tako, da med drugim nalaga vsem posrednim uporabnikom proračuna države in občine obvezno pripravo kadrovskih načrtov ter da se zaposlitve načrtujejo in izvajajo v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela. Nadalje člen določa tudi način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja, s čimer se želi zagotoviti transparentnost podatkov.

Z Uredbo se podrobneje predpisujejo način za pripravo kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja, metodologija spremljanja njihovega izvajanja ter obveznost poročanja o stanju števila zaposlenih na 1. april, 1. julij, 1. oktober in 1. januar v Informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), ki je vzpostavljen pri Ajpes.

 

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru RS predložila poslanska skupina SDS

S Predlogom zakona o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se zasledujeta dva cilja, in sicer drugačno ureditev pokojninske dobe brez dokupa ter izenačitev obsega pravic iz zavarovanja kmetov in ostalih zavarovancev po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1983.

Predlagatelji z namenom izenačitve obsega pravic iz zavarovanja kmetov in ostalih zavarovancev po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede na višino vplačanih prispevkov, ne glede na administrativno kategorijo zavezanca, predlagajo tudi dopolnitve prehodnih določb ZPIZ-2.

Zakonodajalec je namreč z zakonom iz leta 1983 kmete razvrstil v dve kategoriji, in sicer združene kmete in »druge« kmete, in oblikoval dve različni možnosti pokojninskega zavarovanja kmetov, pri čemer se je zavarovanec sam odločil za združevanje v kmetijske organizacije in posledično tudi o načinu zavarovanja. Vlada RS ugotavlja, da zakon ni prinesel neenake obravnave zavarovancev, saj zakon jasno določa krog zavarovancev, ki jim gredo pravice za ožji obseg.

Ne glede na gornje argumente pa je Vlada RS izpostavila še, da je bil v zakonodajni postopek v letošnjem letu že vložen predlog sprememb in dopolnitev ZPIZ-2, ki je bil tudi sprejet z veliko večino poslancev, ki ureja naslovljeno problematiko in o katerem so poslanci razpravljali ter glasovali v mesecu oktobru in novembru tega leta. Ponovno spreminjanje te ureditve je neprimerno ter tudi nasprotju s pravno varnostjo in predvidljivostjo pravnih predpisov, poleg tega pa tudi s previdnostjo pri pripravi ter sprejemanju predpisov, saj so imeli poslanci možnost že v okviru predhodnega predloga sprememb zakona podati tako svoja stališča kot tudi ustrezne amandmaje k predlaganim členom, pri čemer se predhodne spremembe še niti niso pričele uporabljati.

(Vir: Vlada RS, ur)

 

AKTUALNI RAZPISI

Razpis ROMACT-modul C 6/1

Obveščamo vas, da je bil objavljen nov razpis za zbiranje predlogov za transnacionalno sodelovanje in povečevanje zmogljivosti v programu ROMACT (ROMACT TCC).

ROMACT TCC pomaga lokalnim oblastem pri boljšem vključevanju marginaliziranih skupin, zlasti pripadnikom romske etnične pripadnosti. Temelji na domnevi, da so lokalne oblasti v najboljšem položaju za prepoznavanje izzivov in potreb na svojih ozemljih. Prav tako se opira na strokovno znanje Sveta Evrope, predvsem na področju intervencij na lokalni ravni, medkulturnega usposabljanja in usposabljanja romskih mediatorjev.

Razpis za dodelitev nepovratnih sredstev se nanaša na modul C (podpora nadnacionalnim delovnim obiskom) komponente ROMACT TCC. Zainteresirane občine so pozvane, da se sklicujejo na spodnje dokumente:

Poziv za zbiranje predlogovDodatek IDodatek II

Vsa vprašanja v zvezi z razpisom se naj pošljejo izključno na naslov: romact@coe.int.

Rok za prijavo je 1. februar 2018.

Evropska sredstva za akcijske načrte zagotavljanja varnosti 6/2

Objavljen je Evropski razpis financiran v okviru ISFP (Internal Security Fund Police), katerega namen je priprava projektov za pripravo in izvajanje akcijskih načrtov zagotavljanja varnosti zaradi povečanih tveganj napadov na javnih prostorih v mestih in napadov na pomembnejšo infrastrukturo.

Razpis omogoča financiranje celovitih akcijskih načrtov zagotavljanja varnosti, ki poleg programov usposabljanja, vključujejo tudi urbanistično načrtovanje, urejanje in izvajanje ukrepov na javnih prostorih. V okviru Urbane agende za EU si Evropska komisija in države članice, med njimi tudi Slovenija, prizadevajo za večjo informiranost mest in regij o razpoložljivih sredstvih za podporo izvajanja evropskih politik, pri čemer se varnost  na javnih prostorih in varnost pomembnejše infrastrukture izpostavlja kot ena od tem, ki postajajo pomemben del razvojnih politik v mestih.
Projekti morajo biti mednarodni (transnacionalni), vanje morajo biti vključeni predstavniki iz vsaj dveh držav EU. Prijavitelji so lahko državni, regijski in lokalni javni organi, sodelujejo lahko tudi zasebne organizacije. Skupna vrednost razpisa je 18,5 milijonov evrov, podprti pa bodo projekti, katerih vrednost sofinanciranja bo med 350.000 do 3.000.000 evrov. Rok za prijavo je 1. februar 2018.
Do razpisa lahko dostopate na tej povezavi.

Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti 6/3

Obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu št. 54/2017 objavljen Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti iz akcijskih načrtov Celostnih prometnih strategij. Do sredstev po tem javnem razpisu, glede na območje upravičenosti, so upravičene le občine z mestnimi območji (mestnimi naselji s pripadajočimi naselji mestnih območij).
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje operacij, ki bodo prispevale k razvoju trajnostne mobilnosti in s tem k izboljšanju kakovosti zraka v mestih ter k boljši povezanosti urbanih območij z njihovim zaledjem, zmanjšanju prometnih zastojev, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora v urbanih območjih in povečanju prometne varnosti.
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev posameznim občinam za sofinanciranje operacij, ki predstavljajo investicije v infrastrukturo za pešce, infrastrukturo za kolesarje in avtobusna postajališča.
Okvirna višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, ki je na razpolago za sofinanciranje operacij po tem javnem razpisu, znaša 20.037.309,54 EUR.
Javni razpis ima 3 roke za oddajo vlog.
1.        Prvi rok za oddajo vlog v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije je bil četrtek, 23. 11. 2017.
2.        Drugi rok za oddajo vlog je torek, 6. 3. 2018.
3.        Morebitni tretji rok za oddajo dodatnih vlog je torek, 5. 6. 2018.

Tukaj najdete seznam občin, iz katerega so razvidne občine, ki so upravičene do sredstev v okviru javnega razpisa za sofinanciranja ukrepov trajnostne mobilnosti.  Ta podatek je razviden iz Priloge 1, ki določa višino zagotovljenih sredstev za posamezno občino v 1. in 2. odpiranju.  Za pridobitev sredstev pa mora posamezna občina seveda izpolnjevati splošne in specifične pogoje razpisa. Kljub temu, da je do sredstev upravičena občina, so upravičene investicije le znotraj mej mestnih območij po GURS (večinoma le naselje, kjer je sedež občine). Določene občine pa imajo poleg samega mestnega naselja tudi območja mestnega naselja, v katerih so investicije ravno tako upravičene.

Kontakt za več informacij mzi-mobilen.si@gov.si; Več informacij in razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani MZI:
http://www.mzi.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/. 

Tretji razpis za inovativne urbane projekte 6/4

Evropska komisija je 15. 12. 2017 razpisala tretji poziv za inovativne urbane projekte (pobuda UIA). V tretjem razpisu bo namenjeno 80-100 milijonov evrov za inovativne projekte na štirih področjih urbanega razvoja, in sicer prilagajanje podnebnim spremembam, kakovost zraka, stanovanja ter delovna mesta in veščine v lokalnem gospodarstvu.

Do sredstev so upravičeni lokalni organi, ki so pristojni za urbani razvoj na urbanih območjih, z več kot 50.000 prebivalci.

Rok za prijavo predlogov projektov je 30. marec 2018.

Več informacij in navodila za prijavo so na spletni strani pobude UIA.

Drugi poziv za Digital cities chalange - pridobivanje znanj za digitalizacijo občin 6/5

Glede pridobivanja znanj za digitalizacijo občin je Komisija objavila še drugi klic za Digital cities chalange. V prvem klicu ni bil nihče iz Slovenije izbran. Rok za prijavo na drugi klic je 25. januar.

Evropska komisija želi tako izbrati 15 evropskih mest z močno voljo za spremembo in neizkoriščenim potencialom, da dobi praktične prvovrstne nasvete o politiki, inštruiranje in podpori za preoblikovanje mest z digitalizacijo in modernizacijo industrije.
Izziv je namenjen lokalnim skupnostim, ki so bodisi odgovorne za financiranje in / ali izvajanje politike ali programa mesta, povezanega z digitalnim preoblikovanjem in modernizacijo industrije. Eno mesto lahko vloži samo eno prijavo.

Več: http://www.digitallytransformyourregion.eu/#call

 

NOVICE DRUGIH

Možnosti legalizacije objektov v novem Gradbenem zakonu 7/1

Ne glede na možnosti legalizacije, ki jih ponuja novi Gradbeni zakon (GZ) je z vidika odgovornosti investitorja zase, za uporabnike objektov in drugih ljudi ter do okolja, v katerem živimo, pomembno da se gradnja začne šele po pridobitvi GD in da se gradi skladno z njim ter projektno dokumentacijo. Novi GZ je začel veljati 17. 11. 2017, uporabljati se začne 1. 6. 2018, zahtevo za uvedbo postopka legalizacije bo zato mogoče pričeti s tem datumom.

Na tej povezavi lahko preberete več o:

  • Postopek legalizacije v rednem postopku pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenja
  • Izredni postopki legalizacije po prehodnih določbah GZ
  • Legalizacija manjših odstopanj s pridobitvijo uporabnega dovoljenja
  • Ohranitev možnosti legalizacije objektov daljšega obstoja
  • Legalizacija »objektov daljšega obstoja«, zgrajenih pred letom 1998
  • Legalizacija po predpisih, ki so veljali v času gradnje objekta

Zaradi obveznosti, ki jih je RS prevzela z vstopom v EU in implementacijo direktive o presoji vplivov na okolje ter habitatne direktive, po opisanih določbah o legalizaciji, pa ne bo možno legalizirati objekta, zgrajenega po 30. aprilu 2004, če gre za objekt z vplivi na okolje ali za katerega bi bilo treba izvesti presojo sprejemljivosti, ker bi legalizacija takšnih objektov pomenila kršitev evropskih predpisov in s tem tveganje za tožbe Evropske komisije na Sodišču EU. (Vir: MOP)

Odprta javna razprava o prihodnosti kohezijske politike 7/2

Glede na še vedno velike obveznosti občin glede izgradnje infrastrukture vas obveščamo, da je v sredo, 10.1.2018 Evropska komisija odprla javno razpravo o prihodnosti kohezijske politike. Več na:  http://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/news/2018/01/01-10-2018-public-consultation-on-eu-funds-in-the-area-of-cohesion

Vprašalnik lahko izpolni kdorkoli: https://ec.europa.eu/eusurvey/runner/2eec41ff-e859-c4c9-1b47-86c508612517
Število vprašanj je odvisno od tega ali vprašalnik izpolnjuje fizična oseba v svojem imenu ali kot predstavnik institucije/organizacije.

Podatki so pridobljeni od SVRK, tako da se za dodatne informacije lahko obrnete tudi neposredno na njih.

Priročnik Univerzalna stanovanjska graditev 7/3

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo priročnik, s katerim nagovarja vse posameznike in organizacije, ki lahko kakorkoli pripomorejo k izboljševanju dostopnosti objektov in prostorskih ureditev. Gradivo je namenjeno ozaveščanju in pomenu dostopnosti za kakovost bivanja in zagotavljanje dolgotrajne vrednosti grajenega okolja ter izobraževanju projektantov, lastnikov, investitorjev ter drugih javnih in zasebnih udeležencev na področju graditve in urejanja prostora, da bodo lahko univerzalno dostopnost učinkovito, pravočasno in kakovostno vključevali v svoje rešitve in ravnanja.

S priročnikom sledijo Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov pa tudi drugim pravnim zavezam, ki določajo, da so invalidi in drugi funkcionalno ovirani enakopravni z drugimi uporabniki prostora in storitev. Ministrstvo se z omenjenim priročnikom pridružuje tudi prizadevanjem za to, da se koncept invalidnosti razširi in s tem prizna, da se število ljudi z različnimi oviranostmi, ki posameznika trajno ali začasno omejujejo pri rabi prostora, vztrajno povečuje.

Priročnik Univerzalna stanovanjska graditev.

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.