V sredo 17. 1. 2018 ob 11.00 uri bo potekal 1. letni sestanek o napredku izvajanja bilateralnega strateškega projekta FRISCO1 (Cross-Border  Harmonized Slovenian-Croatian Flood Risk Reduction 1 – Non Structural Measures), katerega cilj je zmanjšati poplavno ogroženost na porečjih Dragonje, Kolpe, Sotle, Bregane ter na delih porečij Drave in Mure in se izvaja v okviru Programa sodelovanja INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška.

 Sestanek je namenjen pregledu dela in rezultatov od začetka trajanja projekta do sedaj in razpravi z udeleženci o nadaljevanju izvajanja projekta.

Udeležba je brezplačna, in sicer ob predhodni najavi na elektronski naslov barbara.potocnik@gov.si.

•  Vabilo in program sestanka.
•  Več o projektu FRISCO1.

Ministrstvo za okolje in prostor vas vabi na peto predstavitev projekta Sobivamo in okroglo mizo v Slovenj Gradec, kjer bodo govorili o razvoju novih možnosti kakovostnega bivanja starejših v Sloveniji. Na okrogli mizi bosta med drugimi sodelovala državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor in župan Mestne občine Slovenj Gradec.

Na okrogli mizi bodo govorili o tem, kaj opredeljuje kakovostno bivanje starejših in kako ga zagotavljati, o željah, potrebah ter možnosti bivanja starostnikov na lokalnem nivoju, o sobivanju kot eni od možnosti, ki so zelo uspešne v tujini ter o rešitvah, ki se razvijajo na nivoju države in na Koroškem.

Več informacij o dogodku najdete na tej povezavi.

Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo v januarju in februarju organizira 8 regijskih posvetov, na katerih bodo predstavili rešitve novega Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona in Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Posveti bodo potekali:

• Sežana (18. 1. 2018)
• Ljubljana (23. 1. 2018)
• Zagorje (30. 1. 2018)
• Novo mesto (1. 2. 2018)
• Maribor (6. 2. 2018)
• Velenje (13. 2. 2018)
• Jesenice (15. 2. 2018)
• Murska Sobota (8.3.2018)

Na posvete ste vabljeni prvenstveno predstavniki občin in upravnih enot, na vsakem posvetu pa bo nekaj mest namenjenih tudi članom Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) in Inženirske zbornice Slovenije (IZS). Za posamezno občino bosta v osnovi rezervirani dve mesti.

Prilagamo celoten seznam datumov in krajev z vsebovanimi lokacijami in številom predvidenih udeležencev na tej povezavi.

Vabilo z natančnimi navodili glede prijave bo objavljeno v kratkem.

Mestna občina Velenje, v sodelovanju s projektnimi partnerji iz štirih Evropskih držav, vljudno vabi na predstavitev mednarodnega projekta v sklopu transnacionalnega programa Interreg Srednja Evropa.

Projekt se sklicuje na Energetski zakon (EZ-1), ki v 330. členu opredeljuje zahtevo, da »morajo biti vse nove stavbe skoraj nič-energijske« od leta 2020 dalje. Za nove stavbe, ki so v lasti Republike Slovenije, ali samoupravnih lokalnih skupnosti in jih uporabljajo osebe javnega sektorja, se bo 330. člen tega zakona začel uporabljati 31. decembra 2018.

Na predstavitvi boste seznanjeni z nacionalnimi aktivnostmi in ukrepi glede energetske prenove javnih stavb ter inovativnimi tehničnimi orodji za obnovo in gradnjo skoraj nič-energijskih stavb (nZeb), ki bodo razvite v okviru projekta.

Vabilo in program.

Prosimo, da svojo prisotnost javite do 15. januarja 2018, na e-naslov: ecentral@velenje.si

Statistični urad RS vas vabi na tradicionalni statistični dan, ki se bo odvijal v torek, 23. 1. 2018, v Kongresnem centru Brdo na Brdu pri Kranju.

Ministrstvo za okolje in prostor vas v okviru projekta LIFE Krepitev zmogljivosti vabi na delavnico za pripravo projektne prijave, ki bo potekala v dveh terminih z identično vsebino.

Delavnica je prva v seriji treh LIFE delavnic za pripravo prijav, na katerih bomo predstavili osnovne korake, kako iz projektne ideje razviti logični okvir projekta in oblikovati projektno prijavo. Na delavnici bosta svoje izkušnje s pripravo projektne prijave delila tudi predstavnika španskih organizacij SEO/BirdLife in Grupo San Valero, uspešnih prijaviteljev več LIFE projektov.
Svetujemo vam udeležbo na vseh treh delavnicah, saj sledijo fazam snovanja projekta in se med seboj dopolnjujejo. O terminih naslednjih dveh delavnic vas bomo še obvestil

Vabljeni na 1. LIFE delavnico za pripravo prijav, na kateri boste izvedeli, kako iz projektne ideje razviti logični okvir projekta in oblikovati projektno prijavo. Namenjena je vsem, ki iščete sofinanciranje za aktivnosti na okoljskem področju in bi želeli izvedeti več o možnostih sofinanciranja.
Izbirate lahko med dvema terminoma z identično vsebino torej na isti lokaciji in z enakim časovnim potekom: 23. januar 2018 ali 24. januar 2018. V primeru premajhnega števila prijav na posamezen termin, bosta termina združena (23.1.2018). 

Udeležba je brezplačna, število mest pa omejeno (40 na termin), zato je prijava na dogodek obvezna do 15. januarja 2018.

Dodatne informacije najdete v priloženem vabilu. 

Mladinskem svetu Slovenije v sodelovanju z Uradom RS za mladino pripravlja srečanje na temo vključevanja mladih na lokalni ravni Rastimo skupaj: vključujemo lokalno, ki bo potekalo v sredo, 24. januarja 2017 od 10. do 15. ure v veliki dvorani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v Ljubljani. Program dogodka

Namen dogodka je združiti različne akterje, ki v Sloveniji delujejo na področju razvoja lokalnih mladinskih politik in mladinskega dela, na skupnem dogodku, saj menimo, da je združevanje in medsebojno informiranje zelo pomembno za doseganje boljših rezultatov in učinkov pri vključevanju mladih na lokalni ravni.

Cilj dogodka je predstaviti rezultate projekta Rastimo skupaj in projekta Vključujemo lokalno ter predstaviti druge organizacije, ki se ukvarjajo z omenjeno tematiko ter izpostaviti njihova stališča in izkušnje, ki so jih pridobili pri svojem delu. Predstavnike lokalnih skupnosti vabimo, da se na dogodek prijavite preko spletne prijavnice najkasneje do petka, 12. januarja 2018. Za več informacij se obrnite na petra.miklauzic@mss.si ali 01 425 60 55.

Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije vabita na  posvet ob Evropskem dnevu varstva osebnih podatkov »Katere naloge in izzivi čakajo Pooblaščene osebe za varstvo podatkov in kaj njihovo imenovanje pomeni za organizacijo, pa tudi kaj za varstvo osebnih podatkov nasploh?« v petek, 26. januarja 2018, ob 10. uri, v dvorani A Gospodarske zbornice Slovenije, na Dimičevi ulici 13 v Ljubljani.

Letošnji dogodek bodo posvetili eni od pomembnih novosti, ki jih prinaša evropska reforma varstva osebnih podatkov za upravljavce – pooblaščenim osebam za varstvo osebnih podatkov (ang. Data Protection Officer – DPO). Nova uredba se začne uporabljati 25. 5. 2018, ko bodo morale biti tudi imenovane te osebe v vseh javnih organih in telesih ter v organizacijah, katerih temeljna dejavnost je sistematično in obsežno spremljanje posameznikov ali obsežna obdelava posebnih vrst osebnih podatkov.

Na posvetu bodo izpostavili dobre prakse in izkušnje organizacij, ki jim vloga Pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov ni tuja ter spodbudili izmenjavo mnenj, pogledov in izkušenj o novostih, prednostih in izzivih, ki jih čakajo po novi evropski Splošni uredbi. Skupaj s predstavniki upravljavcev in različnih strokovnjakov za varstvo osebnih podatkov torej želimo odgovoriti na ključno vprašanje, katere naloge in izzivi čakajo Pooblaščene osebe za varstvo podatkov in kaj njihovo imenovanje pomeni za organizacijo, pa tudi kaj za varstvo osebnih podatkov nasploh.

Prijave zbirajo do 24. januarja preko spletne prijavnice.

Več informacij in program.

Zaradi večje in boljše informiranosti smo se na sestanku, ki je bil 6. septembra 2017 (SURS, Skupnost občin Slovenije, MGRT, AJPES) dogovorili, da v zvezi s predstavitvami, ki se tičejo novega načina poročanja in Registra nastanitvenih obratov pripravimo koledarček predstavitev in ga objavimo na spletni strani skupnosti občin Slovenije:  Koledar dogodkov eTurizem.

Vlada o izhodiščih za pogajanja o stavkovnih zahtevah reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

Vlada je sprejela izhodišča za pogajanja o stavkovnih zahtevah reprezentativnih sindikatov javnega sektorja ter določila, da bo vlada Ekonomsko-socialnemu svetu predlagala seznanitev z napovedmi stavk v javnem sektorju in z oceno finančnih učinkov stavkovnih zahtev na eni od njegovih prihodnjih sej.

Ministrstvu za javno upravo je vlada naložila, da najkasneje v roku treh delovnih dni od sprejema tega sklepa posreduje vladi v obravnavo predlog sklepa o imenovanju posebne vladne pogajalske skupine za razrešitev stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Omenjena skupina bo imela nalogo, da pripravi izhodišča s predlogom odprave anomalij pri vrednotenju delovnih mest, ki naj bi bila po vsebini, zahtevnosti ali kakšni drugi okoliščini primerljiva z delovnimi mesti zdravnikov ter glede drugih zavez iz dogovora, ki se nanašajo na plače in druge prejemke zaposlenih ter prične s pogajanji.

Resorna ministrstva pa morajo proučiti stavkovne zahteve, ki se neposredno ne nanašajo na povišanje plač in drugih prejemkov zaposlenih in opredelitev do teh stavkovnih zahtev posredujejo Ministrstvu za javno upravo do 15. januarja 2018. Na podlagi opredelitev resorno pristojnih ministrstev do teh stavkovnih zahtev bo vlada na prihodnji seji pooblastila pristojne ministre za ločena pogajanja o teh zahtevah.

Vladi (delodajalcu) je do današnjega dne stavko uradno napovedalo 15 reprezentativnih sindikatov.

Ključne značilnosti stavkovnih zahtev so naslednje:

• Visok finančni učinek, ki zgolj iz naslova zahtev po povečanju plač znaša cca 990 mio EUR;
• Medsebojno prekrivanje (različni sindikati so postavili iste zahteve);
• V sicer istovrstnih zahtevah so posamezni sindikati postavili različno visoke zahteve (npr. prizadevanje za višje uvrstitve v plačne razrede, pri čemer zahteve enih pomenijo dvig pri vseh delovnih mestih za 4 plačne razrede, zahteve drugih pa pri posameznih delovnih mestih za različno število plačnih razredov;
• Prekrivanje stavkovnih zahtev s konkretnimi zavezami iz Dogovora (npr. odprava anomalij pri delovnih mestih, ki naj bi bila primerljiva z delovnimi mesti zdravnikov je tako zaveza iz Dogovora, kot stavkovna zahteva SVIZ);
• Prekvalifikacija zaveze iz Dogovora, ki določa, da se bosta vladna in sindikalna stran o tej zavezi pogajali, v stavkovno zahtevo, ki avtomatično implicira višanje plač za vse zaposlene v javnem sektorju (npr. dvig vrednosti plačnih razredov plačne lestvice za 8%);
• Ponovno odpiranje pogajanj o uvrstitvah v plačne razrede do vključno 26. plačnega razreda in pri t.i. pooblaščenih uradnih osebah (ta pogajanja so bila zaključena z uveljavitvijo aneksov h kolektivnim pogodbam, dne 30.8.2017).

Ocena finančnega učinka vseh stavkovnih zahtev, ki jih je mogoče finančno ovrednotiti, znaša skoraj 1 mrd EUR (990 mio).

Uresničitev vseh stavkovnih zahtev bi torej pomenila, da bi se masa plač v javnem sektorju povečala za cca 22%, kar je za vlado absolutno nesprejemljivo iz naslednjih razlogov:

• Javnofinančna situacija ne dopušča takšnih javnofinančnih odhodkov, saj se zasleduje konsolidacija javnih financ in odprava proračunskega primanjkljaja. Navedeno zahteva strukturni napor tudi v prihodnjih letih. Iz poročila Fiskalnega sveta izhaja, da so napori vlade za zasledovanje cilja konsolidacije javnih financ še znotraj sprejemljivih okvirjev, medtem ko bi realizacija stavkovnih zahtev presegla te okvirje in ignorirala dejstvo, da imamo uveljavljeno fiskalno pravilo;
• Usklajenost gibanja plač v javnem in zasebnem sektorju bi bila ob uresničitvi stavkovnih zahtev povsem porušena, saj bi realizacija stavkovnih zahtev pomenila bistveno preseganje rasti plač v zasebnem sektorju;
• Prav tako bi realizacija stavkovnih zahtev pomenila večkratno preseganje rasti BDP in rasti produktivnosti.

Vlada se je pripravljena pogajati o stavkovnih zahtevah, ki so nastale kot posledica višjih uvrstitev zdravnikov v plačne razrede in o zavezah, ki so že predmet sklenjenega Dogovora iz leta 2016. Glede drugih stavkovnih zahtev, ki se neposredno ne nanašajo na povišanje plač in drugih prejemkov zaposlenih, se bo vlada odzvala po pridobitvi stališča resorno pristojnih ministrstev.

Predlog Zakona o ohranjanju narave

Vlada je sprejela predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave ter ga poslala v obravnavo Državnemu zboru RS po nujnem postopku. Končna razsodba  arbitražnega sodišča ima posledice tudi za predpise, ki določajo meje posebnih varstvenih območij (Natura 2000), ekološko pomembnih območij in zavarovanih območij. Cilj predlaganega zakona je uskladitev teh območij z razsodbo.

Dopolnitev zakona daje podlago za enostavnejši in s tem krajši postopek izdaje podzakonskih predpisov in s tem za hitrejšo uskladitev meje posebnih varstvenih območij (Natura 2000), ekološko pomembnih območij in zavarovanih območij z evidenco državne meje, in sicer brez izvedbe postopka pridobitve predhodnega mnenja samoupravnih lokalnih skupnosti in seznanitve javnosti s predlagano spremembo akta o ustanovitvi ožjega oziroma širšega zavarovanega območja.

Novela Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij

Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij in ga pošlje Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku. Predlagane spremembe pomenijo uskladitev omenjenega zakona z razsodbo arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške ter uskladitev z Ustavo RS, ki določa, da so območja občin določena z naselji.

Meja med državama je bila določena v končni razsodbi arbitražnega sodišča. Vlada zato v omenjeni noveli zakona predlaga črtanje besed Bužini, Mlini, Škodelin in Škrile ter s tem določitev območja občine Piran na območja naselij Dragonja, Lucija, Nova vas nad Dragonjo, Padna, Parecag, Piran, Portorož, Seča, Sečovlje, Strunjan in Sv. Peter, kot izhajajo iz izpisa naselij iz Registra prostorskih enot Geodetske uprave Republike Slovenije. S črtanjem zaselkov Bužini, Mlini, Škodelin in Škrile v Zakonu o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij se zakon usklajuje tudi z ustavno določbo o območjih občin. Območja naselij določa občina v skladu z Zakonom o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb in so zavedena v Registru prostorskih enot.

Prvo vmesno poročilo o delovanju MDS za reševanje prostorske problematike Romov

Vlada se je seznanila s Prvim vmesnim poročilom o delovanju Medresorske delovne skupine (MDS) za reševanje prostorske problematike Romov.

MDS se je do sedaj sestala na štirih sestankih, njen cilj je predvsem izboljšanje bivalnih razmer v romskih naseljih. V okviru dela MDS so bile opravljene naslednje naloge:

• za potrebe priprave Pregleda stanja prostorske problematike po posameznih romskih naseljih v Sloveniji so bili do sedaj zbrani podatki o romskih naseljih ažurirani s pomočjo vprašalnika za občine ter s podatki, ki so dostopni iz javnih evidenc. Izdelana je evidenca romskih naselij in zbrani so podatki o prostorski problematiki po posameznih romskih naseljih v Sloveniji. V prihodnje je treba z zbiranjem podatkov glede prostorske problematike po posameznih romskih naseljih v Sloveniji nadaljevati, zbrani podatki pa so podlaga za pripravo kakovostnih ukrepov ter za spremljanje in poročanje o uspešnosti reševanja prostorske problematike Romov;
• za potrebe priprave Pregleda in analize dobrih praks urejanja prostorske problematike in bivalnih razmer Romov je skupina z namenom, da pridobi čim več predlogov in izkušenj o pozitivno sprejetih ukrepih, pripravila vprašalnik o praksah urejanja romskih naselij in ga posredovala občinam. Z vprašanji so se želeli pridobiti predvsem pozitivni primeri reševanja posameznih izzivov in ne le primeri celovitega urejanja romskih naselij, ter  morebitni predlogi ukrepov (na primer zakonodajnih, organizacijskih in finančnih), ki bi po mnenju občin proces urejanja romskih naselij olajšali in pospešili;
• za potrebe priprave predloga ukrepov (na primer zakonodajnih, organizacijskih in finančnih) za ureditev prostorske problematike in izboljšanje bivalnih razmer Romov so bili ponovno evidentirani predlogi za spremembe in dopolnitve veljavne zakonodaje, ki bi lahko prispevali k večji učinkovitosti pri izvajanju ukrepov za izboljšanje stanovanjskih pogojev Romov in jih predlagajo občine, združenja občin in drugi v različnih postopkih (ob obravnavi predloga Nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje 2017-2021, ob obravnavi osnutka sprememb in dopolnitev Zakona o romski skupnosti v Sloveniji) ter pripravljen pregled relevantnih programov in projektov za Rome znotraj EU, ki so se izvajali in se še izvajajo, ter bi bili lahko implementirani tudi pri nas.

Na podlagi vseh zbranih podatkov bodo evidentirani značilni pojavi pri urejanju romskih naselij ter zanje predlagane možne rešitve in ukrepi, ki so potrebni, da bodo Romom zagotovljeni primerljivi stanovanjski pogoji. Predlogi ukrepov še niso oblikovani.

Predlog strategije poslovne odličnosti 2018–2030

Vlada je na današnji seji sprejela Predlog strategije poslovne odličnosti 2018–2030.

Strategija je usmeritev Vlade RS za sistemsko ureditev tega področja, ki lahko v prihodnje prispeva k večji konkurenčnosti gospodarstva in ustvarjanju dodane vrednosti.

Rezultati:

• Uresničevanje Strategije razvoja Slovenije 2030
• Povečana stopnja mednarodne konkurenčnosti Slovenije
• Visok Indeks mednarodne odličnosti po panogah
• Povečano število poslovno odličnih organizacij v Sloveniji

Cilji:

• Institucionalizacija področja poslovne odličnosti
• Vzpostavitev in nagraditev različnih vhodnih ravni (shem) prepoznavanja in priznavanja poslovne odličnosti
• Sistematično razvijati zavedanje in razumevanje poslovne odličnosti v družbi
• Javni sektor kot zgled poslovne odličnosti

Ključni izvajalci:

V Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije se ob začetku veljavnosti strategije vzpostavi točka za koordinacijo področja poslovne odličnosti, katere namen je  povezovanje med ministrstvom, pristojnim za javno upravo za javni sektor in agencijo, pristojno za podjetništvo za gospodarski sektor. Ključna naloga točke za koordinacijo je povezovanje javnega in gospodarskega sektorja na področju poslovne odličnosti, sklicevanje sej in spremljanje izvajanja te strategije.

Za področje gospodarstva, agencija, pristojna za podjetništvo, nudi podporo, razvija in ozavešča gospodarstvo o poslovni odličnosti in najkasneje do leta 2019 prevzame izvajanje postopka državne nagrade za poslovno odličnost – PRSPO. Na področju javne uprave pa ministrstvo, pristojno za javno upravo, nadaljuje razvoj področja kvalitete in poslovne odličnosti v skladu s Strategijo razvoja javne uprave do leta 2020 in tudi od leta 2020 naprej.

Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2018 in 2019

Vlada je na seji izdala Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2018 in 2019.

Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2018 in 2019 je pripravljen na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819) za izvrševanje 60. člena. Navedena določba ZIPRS1819 ureja politiko zaposlovanja v javnem sektorju, in sicer tako, da med drugim nalaga vsem posrednim uporabnikom proračuna države in občine obvezno pripravo kadrovskih načrtov ter da se zaposlitve načrtujejo in izvajajo v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela. Nadalje člen določa tudi način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja, s čimer se želi zagotoviti transparentnost podatkov.

Z Uredbo se podrobneje predpisujejo način za pripravo kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja, metodologija spremljanja njihovega izvajanja ter obveznost poročanja o stanju števila zaposlenih na 1. april, 1. julij, 1. oktober in 1. januar v Informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), ki je vzpostavljen pri Ajpes.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru RS predložila poslanska skupina SDS

S Predlogom zakona o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se zasledujeta dva cilja, in sicer drugačno ureditev pokojninske dobe brez dokupa ter izenačitev obsega pravic iz zavarovanja kmetov in ostalih zavarovancev po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1983.

Predlagatelji z namenom izenačitve obsega pravic iz zavarovanja kmetov in ostalih zavarovancev po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede na višino vplačanih prispevkov, ne glede na administrativno kategorijo zavezanca, predlagajo tudi dopolnitve prehodnih določb ZPIZ-2.

Zakonodajalec je namreč z zakonom iz leta 1983 kmete razvrstil v dve kategoriji, in sicer združene kmete in »druge« kmete, in oblikoval dve različni možnosti pokojninskega zavarovanja kmetov, pri čemer se je zavarovanec sam odločil za združevanje v kmetijske organizacije in posledično tudi o načinu zavarovanja. Vlada RS ugotavlja, da zakon ni prinesel neenake obravnave zavarovancev, saj zakon jasno določa krog zavarovancev, ki jim gredo pravice za ožji obseg.

Ne glede na gornje argumente pa je Vlada RS izpostavila še, da je bil v zakonodajni postopek v letošnjem letu že vložen predlog sprememb in dopolnitev ZPIZ-2, ki je bil tudi sprejet z veliko večino poslancev, ki ureja naslovljeno problematiko in o katerem so poslanci razpravljali ter glasovali v mesecu oktobru in novembru tega leta. Ponovno spreminjanje te ureditve je neprimerno ter tudi nasprotju s pravno varnostjo in predvidljivostjo pravnih predpisov, poleg tega pa tudi s previdnostjo pri pripravi ter sprejemanju predpisov, saj so imeli poslanci možnost že v okviru predhodnega predloga sprememb zakona podati tako svoja stališča kot tudi ustrezne amandmaje k predlaganim členom, pri čemer se predhodne spremembe še niti niso pričele uporabljati.

(Vir: Vlada RS, ur)

Obveščamo vas, da je bil objavljen nov razpis za zbiranje predlogov za transnacionalno sodelovanje in povečevanje zmogljivosti v programu ROMACT (ROMACT TCC).

ROMACT TCC pomaga lokalnim oblastem pri boljšem vključevanju marginaliziranih skupin, zlasti pripadnikom romske etnične pripadnosti. Temelji na domnevi, da so lokalne oblasti v najboljšem položaju za prepoznavanje izzivov in potreb na svojih ozemljih. Prav tako se opira na strokovno znanje Sveta Evrope, predvsem na področju intervencij na lokalni ravni, medkulturnega usposabljanja in usposabljanja romskih mediatorjev.

Razpis za dodelitev nepovratnih sredstev se nanaša na modul C (podpora nadnacionalnim delovnim obiskom) komponente ROMACT TCC. Zainteresirane občine so pozvane, da se sklicujejo na spodnje dokumente:

Poziv za zbiranje predlogov – Dodatek I – Dodatek II

Vsa vprašanja v zvezi z razpisom se naj pošljejo izključno na naslov: romact@coe.int.

Rok za prijavo je 1. februar 2018.

Objavljen je Evropski razpis financiran v okviru ISFP (Internal Security Fund Police), katerega namen je priprava projektov za pripravo in izvajanje akcijskih načrtov zagotavljanja varnosti zaradi povečanih tveganj napadov na javnih prostorih v mestih in napadov na pomembnejšo infrastrukturo.

Razpis omogoča financiranje celovitih akcijskih načrtov zagotavljanja varnosti, ki poleg programov usposabljanja, vključujejo tudi urbanistično načrtovanje, urejanje in izvajanje ukrepov na javnih prostorih. V okviru Urbane agende za EU si Evropska komisija in države članice, med njimi tudi Slovenija, prizadevajo za večjo informiranost mest in regij o razpoložljivih sredstvih za podporo izvajanja evropskih politik, pri čemer se varnost  na javnih prostorih in varnost pomembnejše infrastrukture izpostavlja kot ena od tem, ki postajajo pomemben del razvojnih politik v mestih.
Projekti morajo biti mednarodni (transnacionalni), vanje morajo biti vključeni predstavniki iz vsaj dveh držav EU. Prijavitelji so lahko državni, regijski in lokalni javni organi, sodelujejo lahko tudi zasebne organizacije. Skupna vrednost razpisa je 18,5 milijonov evrov, podprti pa bodo projekti, katerih vrednost sofinanciranja bo med 350.000 do 3.000.000 evrov. Rok za prijavo je 1. februar 2018.
Do razpisa lahko dostopate na tej povezavi.

Obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu št. 54/2017 objavljen Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti iz akcijskih načrtov Celostnih prometnih strategij. Do sredstev po tem javnem razpisu, glede na območje upravičenosti, so upravičene le občine z mestnimi območji (mestnimi naselji s pripadajočimi naselji mestnih območij).
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje operacij, ki bodo prispevale k razvoju trajnostne mobilnosti in s tem k izboljšanju kakovosti zraka v mestih ter k boljši povezanosti urbanih območij z njihovim zaledjem, zmanjšanju prometnih zastojev, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora v urbanih območjih in povečanju prometne varnosti.
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev posameznim občinam za sofinanciranje operacij, ki predstavljajo investicije v infrastrukturo za pešce, infrastrukturo za kolesarje in avtobusna postajališča.
Okvirna višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, ki je na razpolago za sofinanciranje operacij po tem javnem razpisu, znaša 20.037.309,54 EUR.
Javni razpis ima 3 roke za oddajo vlog.
1.        Prvi rok za oddajo vlog v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije je bil četrtek, 23. 11. 2017.
2.        Drugi rok za oddajo vlog je torek, 6. 3. 2018.
3.        Morebitni tretji rok za oddajo dodatnih vlog je torek, 5. 6. 2018.

Tukaj najdete seznam občin, iz katerega so razvidne občine, ki so upravičene do sredstev v okviru javnega razpisa za sofinanciranja ukrepov trajnostne mobilnosti.  Ta podatek je razviden iz Priloge 1, ki določa višino zagotovljenih sredstev za posamezno občino v 1. in 2. odpiranju.  Za pridobitev sredstev pa mora posamezna občina seveda izpolnjevati splošne in specifične pogoje razpisa. Kljub temu, da je do sredstev upravičena občina, so upravičene investicije le znotraj mej mestnih območij po GURS (večinoma le naselje, kjer je sedež občine). Določene občine pa imajo poleg samega mestnega naselja tudi območja mestnega naselja, v katerih so investicije ravno tako upravičene.

Kontakt za več informacij mzi-mobilen.si@gov.si; Več informacij in razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani MZI:
http://www.mzi.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/. 

Evropska komisija je 15. 12. 2017 razpisala tretji poziv za inovativne urbane projekte (pobuda UIA). V tretjem razpisu bo namenjeno 80-100 milijonov evrov za inovativne projekte na štirih področjih urbanega razvoja, in sicer prilagajanje podnebnim spremembam, kakovost zraka, stanovanja ter delovna mesta in veščine v lokalnem gospodarstvu.

Do sredstev so upravičeni lokalni organi, ki so pristojni za urbani razvoj na urbanih območjih, z več kot 50.000 prebivalci.

Rok za prijavo predlogov projektov je 30. marec 2018.

Več informacij in navodila za prijavo so na spletni strani pobude UIA.

Glede pridobivanja znanj za digitalizacijo občin je Komisija objavila še drugi klic za Digital cities chalange. V prvem klicu ni bil nihče iz Slovenije izbran. Rok za prijavo na drugi klic je 25. januar.

Evropska komisija želi tako izbrati 15 evropskih mest z močno voljo za spremembo in neizkoriščenim potencialom, da dobi praktične prvovrstne nasvete o politiki, inštruiranje in podpori za preoblikovanje mest z digitalizacijo in modernizacijo industrije.
Izziv je namenjen lokalnim skupnostim, ki so bodisi odgovorne za financiranje in / ali izvajanje politike ali programa mesta, povezanega z digitalnim preoblikovanjem in modernizacijo industrije. Eno mesto lahko vloži samo eno prijavo.

Več: http://www.digitallytransformyourregion.eu/#call

Ne glede na možnosti legalizacije, ki jih ponuja novi Gradbeni zakon (GZ) je z vidika odgovornosti investitorja zase, za uporabnike objektov in drugih ljudi ter do okolja, v katerem živimo, pomembno da se gradnja začne šele po pridobitvi GD in da se gradi skladno z njim ter projektno dokumentacijo. Novi GZ je začel veljati 17. 11. 2017, uporabljati se začne 1. 6. 2018, zahtevo za uvedbo postopka legalizacije bo zato mogoče pričeti s tem datumom.

Na tej povezavi lahko preberete več o:

• Postopek legalizacije v rednem postopku pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenja
• Izredni postopki legalizacije po prehodnih določbah GZ
• Legalizacija manjših odstopanj s pridobitvijo uporabnega dovoljenja
• Ohranitev možnosti legalizacije objektov daljšega obstoja
• Legalizacija »objektov daljšega obstoja«, zgrajenih pred letom 1998
• Legalizacija po predpisih, ki so veljali v času gradnje objekta

Zaradi obveznosti, ki jih je RS prevzela z vstopom v EU in implementacijo direktive o presoji vplivov na okolje ter habitatne direktive, po opisanih določbah o legalizaciji, pa ne bo možno legalizirati objekta, zgrajenega po 30. aprilu 2004, če gre za objekt z vplivi na okolje ali za katerega bi bilo treba izvesti presojo sprejemljivosti, ker bi legalizacija takšnih objektov pomenila kršitev evropskih predpisov in s tem tveganje za tožbe Evropske komisije na Sodišču EU. (Vir: MOP)

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo priročnik, s katerim nagovarja vse posameznike in organizacije, ki lahko kakorkoli pripomorejo k izboljševanju dostopnosti objektov in prostorskih ureditev. Gradivo je namenjeno ozaveščanju in pomenu dostopnosti za kakovost bivanja in zagotavljanje dolgotrajne vrednosti grajenega okolja ter izobraževanju projektantov, lastnikov, investitorjev ter drugih javnih in zasebnih udeležencev na področju graditve in urejanja prostora, da bodo lahko univerzalno dostopnost učinkovito, pravočasno in kakovostno vključevali v svoje rešitve in ravnanja.

S priročnikom sledijo Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov pa tudi drugim pravnim zavezam, ki določajo, da so invalidi in drugi funkcionalno ovirani enakopravni z drugimi uporabniki prostora in storitev. Ministrstvo se z omenjenim priročnikom pridružuje tudi prizadevanjem za to, da se koncept invalidnosti razširi in s tem prizna, da se število ljudi z različnimi oviranostmi, ki posameznika trajno ali začasno omejujejo pri rabi prostora, vztrajno povečuje.

Priročnik Univerzalna stanovanjska graditev.