Vlada o izhodiščih za pogajanja o stavkovnih zahtevah reprezentativnih sindikatov javnega sektorja
Vlada je sprejela izhodišča za pogajanja o stavkovnih zahtevah reprezentativnih sindikatov javnega sektorja ter določila, da bo vlada Ekonomsko-socialnemu svetu predlagala seznanitev z napovedmi stavk v javnem sektorju in z oceno finančnih učinkov stavkovnih zahtev na eni od njegovih prihodnjih sej.
Ministrstvu za javno upravo je vlada naložila, da najkasneje v roku treh delovnih dni od sprejema tega sklepa posreduje vladi v obravnavo predlog sklepa o imenovanju posebne vladne pogajalske skupine za razrešitev stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Omenjena skupina bo imela nalogo, da pripravi izhodišča s predlogom odprave anomalij pri vrednotenju delovnih mest, ki naj bi bila po vsebini, zahtevnosti ali kakšni drugi okoliščini primerljiva z delovnimi mesti zdravnikov ter glede drugih zavez iz dogovora, ki se nanašajo na plače in druge prejemke zaposlenih ter prične s pogajanji.
Resorna ministrstva pa morajo proučiti stavkovne zahteve, ki se neposredno ne nanašajo na povišanje plač in drugih prejemkov zaposlenih in opredelitev do teh stavkovnih zahtev posredujejo Ministrstvu za javno upravo do 15. januarja 2018. Na podlagi opredelitev resorno pristojnih ministrstev do teh stavkovnih zahtev bo vlada na prihodnji seji pooblastila pristojne ministre za ločena pogajanja o teh zahtevah.
Vladi (delodajalcu) je do današnjega dne stavko uradno napovedalo 15 reprezentativnih sindikatov.
Ključne značilnosti stavkovnih zahtev so naslednje:
- Visok finančni učinek, ki zgolj iz naslova zahtev po povečanju plač znaša cca 990 mio EUR;
- Medsebojno prekrivanje (različni sindikati so postavili iste zahteve);
- V sicer istovrstnih zahtevah so posamezni sindikati postavili različno visoke zahteve (npr. prizadevanje za višje uvrstitve v plačne razrede, pri čemer zahteve enih pomenijo dvig pri vseh delovnih mestih za 4 plačne razrede, zahteve drugih pa pri posameznih delovnih mestih za različno število plačnih razredov;
- Prekrivanje stavkovnih zahtev s konkretnimi zavezami iz Dogovora (npr. odprava anomalij pri delovnih mestih, ki naj bi bila primerljiva z delovnimi mesti zdravnikov je tako zaveza iz Dogovora, kot stavkovna zahteva SVIZ);
- Prekvalifikacija zaveze iz Dogovora, ki določa, da se bosta vladna in sindikalna stran o tej zavezi pogajali, v stavkovno zahtevo, ki avtomatično implicira višanje plač za vse zaposlene v javnem sektorju (npr. dvig vrednosti plačnih razredov plačne lestvice za 8%);
- Ponovno odpiranje pogajanj o uvrstitvah v plačne razrede do vključno 26. plačnega razreda in pri t.i. pooblaščenih uradnih osebah (ta pogajanja so bila zaključena z uveljavitvijo aneksov h kolektivnim pogodbam, dne 30.8.2017).
Ocena finančnega učinka vseh stavkovnih zahtev, ki jih je mogoče finančno ovrednotiti, znaša skoraj 1 mrd EUR (990 mio).
Uresničitev vseh stavkovnih zahtev bi torej pomenila, da bi se masa plač v javnem sektorju povečala za cca 22%, kar je za vlado absolutno nesprejemljivo iz naslednjih razlogov:
- Javnofinančna situacija ne dopušča takšnih javnofinančnih odhodkov, saj se zasleduje konsolidacija javnih financ in odprava proračunskega primanjkljaja. Navedeno zahteva strukturni napor tudi v prihodnjih letih. Iz poročila Fiskalnega sveta izhaja, da so napori vlade za zasledovanje cilja konsolidacije javnih financ še znotraj sprejemljivih okvirjev, medtem ko bi realizacija stavkovnih zahtev presegla te okvirje in ignorirala dejstvo, da imamo uveljavljeno fiskalno pravilo;
- Usklajenost gibanja plač v javnem in zasebnem sektorju bi bila ob uresničitvi stavkovnih zahtev povsem porušena, saj bi realizacija stavkovnih zahtev pomenila bistveno preseganje rasti plač v zasebnem sektorju;
- Prav tako bi realizacija stavkovnih zahtev pomenila večkratno preseganje rasti BDP in rasti produktivnosti.
Vlada se je pripravljena pogajati o stavkovnih zahtevah, ki so nastale kot posledica višjih uvrstitev zdravnikov v plačne razrede in o zavezah, ki so že predmet sklenjenega Dogovora iz leta 2016. Glede drugih stavkovnih zahtev, ki se neposredno ne nanašajo na povišanje plač in drugih prejemkov zaposlenih, se bo vlada odzvala po pridobitvi stališča resorno pristojnih ministrstev.
Predlog Zakona o ohranjanju narave
Vlada je sprejela predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave ter ga poslala v obravnavo Državnemu zboru RS po nujnem postopku. Končna razsodba arbitražnega sodišča ima posledice tudi za predpise, ki določajo meje posebnih varstvenih območij (Natura 2000), ekološko pomembnih območij in zavarovanih območij. Cilj predlaganega zakona je uskladitev teh območij z razsodbo.
Dopolnitev zakona daje podlago za enostavnejši in s tem krajši postopek izdaje podzakonskih predpisov in s tem za hitrejšo uskladitev meje posebnih varstvenih območij (Natura 2000), ekološko pomembnih območij in zavarovanih območij z evidenco državne meje, in sicer brez izvedbe postopka pridobitve predhodnega mnenja samoupravnih lokalnih skupnosti in seznanitve javnosti s predlagano spremembo akta o ustanovitvi ožjega oziroma širšega zavarovanega območja.
Novela Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij
Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij in ga pošlje Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku. Predlagane spremembe pomenijo uskladitev omenjenega zakona z razsodbo arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške ter uskladitev z Ustavo RS, ki določa, da so območja občin določena z naselji.
Meja med državama je bila določena v končni razsodbi arbitražnega sodišča. Vlada zato v omenjeni noveli zakona predlaga črtanje besed Bužini, Mlini, Škodelin in Škrile ter s tem določitev območja občine Piran na območja naselij Dragonja, Lucija, Nova vas nad Dragonjo, Padna, Parecag, Piran, Portorož, Seča, Sečovlje, Strunjan in Sv. Peter, kot izhajajo iz izpisa naselij iz Registra prostorskih enot Geodetske uprave Republike Slovenije. S črtanjem zaselkov Bužini, Mlini, Škodelin in Škrile v Zakonu o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij se zakon usklajuje tudi z ustavno določbo o območjih občin. Območja naselij določa občina v skladu z Zakonom o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb in so zavedena v Registru prostorskih enot.
Prvo vmesno poročilo o delovanju MDS za reševanje prostorske problematike Romov
Vlada se je seznanila s Prvim vmesnim poročilom o delovanju Medresorske delovne skupine (MDS) za reševanje prostorske problematike Romov.
MDS se je do sedaj sestala na štirih sestankih, njen cilj je predvsem izboljšanje bivalnih razmer v romskih naseljih. V okviru dela MDS so bile opravljene naslednje naloge:
- za potrebe priprave Pregleda stanja prostorske problematike po posameznih romskih naseljih v Sloveniji so bili do sedaj zbrani podatki o romskih naseljih ažurirani s pomočjo vprašalnika za občine ter s podatki, ki so dostopni iz javnih evidenc. Izdelana je evidenca romskih naselij in zbrani so podatki o prostorski problematiki po posameznih romskih naseljih v Sloveniji. V prihodnje je treba z zbiranjem podatkov glede prostorske problematike po posameznih romskih naseljih v Sloveniji nadaljevati, zbrani podatki pa so podlaga za pripravo kakovostnih ukrepov ter za spremljanje in poročanje o uspešnosti reševanja prostorske problematike Romov;
- za potrebe priprave Pregleda in analize dobrih praks urejanja prostorske problematike in bivalnih razmer Romov je skupina z namenom, da pridobi čim več predlogov in izkušenj o pozitivno sprejetih ukrepih, pripravila vprašalnik o praksah urejanja romskih naselij in ga posredovala občinam. Z vprašanji so se želeli pridobiti predvsem pozitivni primeri reševanja posameznih izzivov in ne le primeri celovitega urejanja romskih naselij, ter morebitni predlogi ukrepov (na primer zakonodajnih, organizacijskih in finančnih), ki bi po mnenju občin proces urejanja romskih naselij olajšali in pospešili;
- za potrebe priprave predloga ukrepov (na primer zakonodajnih, organizacijskih in finančnih) za ureditev prostorske problematike in izboljšanje bivalnih razmer Romov so bili ponovno evidentirani predlogi za spremembe in dopolnitve veljavne zakonodaje, ki bi lahko prispevali k večji učinkovitosti pri izvajanju ukrepov za izboljšanje stanovanjskih pogojev Romov in jih predlagajo občine, združenja občin in drugi v različnih postopkih (ob obravnavi predloga Nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje 2017-2021, ob obravnavi osnutka sprememb in dopolnitev Zakona o romski skupnosti v Sloveniji) ter pripravljen pregled relevantnih programov in projektov za Rome znotraj EU, ki so se izvajali in se še izvajajo, ter bi bili lahko implementirani tudi pri nas.
Na podlagi vseh zbranih podatkov bodo evidentirani značilni pojavi pri urejanju romskih naselij ter zanje predlagane možne rešitve in ukrepi, ki so potrebni, da bodo Romom zagotovljeni primerljivi stanovanjski pogoji. Predlogi ukrepov še niso oblikovani.
Predlog strategije poslovne odličnosti 2018–2030
Vlada je na današnji seji sprejela Predlog strategije poslovne odličnosti 2018–2030.
Strategija je usmeritev Vlade RS za sistemsko ureditev tega področja, ki lahko v prihodnje prispeva k večji konkurenčnosti gospodarstva in ustvarjanju dodane vrednosti.
Rezultati:
- Uresničevanje Strategije razvoja Slovenije 2030
- Povečana stopnja mednarodne konkurenčnosti Slovenije
- Visok Indeks mednarodne odličnosti po panogah
- Povečano število poslovno odličnih organizacij v Sloveniji
Cilji:
- Institucionalizacija področja poslovne odličnosti
- Vzpostavitev in nagraditev različnih vhodnih ravni (shem) prepoznavanja in priznavanja poslovne odličnosti
- Sistematično razvijati zavedanje in razumevanje poslovne odličnosti v družbi
- Javni sektor kot zgled poslovne odličnosti
Ključni izvajalci:
V Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije se ob začetku veljavnosti strategije vzpostavi točka za koordinacijo področja poslovne odličnosti, katere namen je povezovanje med ministrstvom, pristojnim za javno upravo za javni sektor in agencijo, pristojno za podjetništvo za gospodarski sektor. Ključna naloga točke za koordinacijo je povezovanje javnega in gospodarskega sektorja na področju poslovne odličnosti, sklicevanje sej in spremljanje izvajanja te strategije.
Za področje gospodarstva, agencija, pristojna za podjetništvo, nudi podporo, razvija in ozavešča gospodarstvo o poslovni odličnosti in najkasneje do leta 2019 prevzame izvajanje postopka državne nagrade za poslovno odličnost – PRSPO. Na področju javne uprave pa ministrstvo, pristojno za javno upravo, nadaljuje razvoj področja kvalitete in poslovne odličnosti v skladu s Strategijo razvoja javne uprave do leta 2020 in tudi od leta 2020 naprej.
Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2018 in 2019
Vlada je na seji izdala Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2018 in 2019.
Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2018 in 2019 je pripravljen na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819) za izvrševanje 60. člena. Navedena določba ZIPRS1819 ureja politiko zaposlovanja v javnem sektorju, in sicer tako, da med drugim nalaga vsem posrednim uporabnikom proračuna države in občine obvezno pripravo kadrovskih načrtov ter da se zaposlitve načrtujejo in izvajajo v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela. Nadalje člen določa tudi način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja, s čimer se želi zagotoviti transparentnost podatkov.
Z Uredbo se podrobneje predpisujejo način za pripravo kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja, metodologija spremljanja njihovega izvajanja ter obveznost poročanja o stanju števila zaposlenih na 1. april, 1. julij, 1. oktober in 1. januar v Informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), ki je vzpostavljen pri Ajpes.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru RS predložila poslanska skupina SDS
S Predlogom zakona o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se zasledujeta dva cilja, in sicer drugačno ureditev pokojninske dobe brez dokupa ter izenačitev obsega pravic iz zavarovanja kmetov in ostalih zavarovancev po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1983.
Predlagatelji z namenom izenačitve obsega pravic iz zavarovanja kmetov in ostalih zavarovancev po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede na višino vplačanih prispevkov, ne glede na administrativno kategorijo zavezanca, predlagajo tudi dopolnitve prehodnih določb ZPIZ-2.
Zakonodajalec je namreč z zakonom iz leta 1983 kmete razvrstil v dve kategoriji, in sicer združene kmete in »druge« kmete, in oblikoval dve različni možnosti pokojninskega zavarovanja kmetov, pri čemer se je zavarovanec sam odločil za združevanje v kmetijske organizacije in posledično tudi o načinu zavarovanja. Vlada RS ugotavlja, da zakon ni prinesel neenake obravnave zavarovancev, saj zakon jasno določa krog zavarovancev, ki jim gredo pravice za ožji obseg.
Ne glede na gornje argumente pa je Vlada RS izpostavila še, da je bil v zakonodajni postopek v letošnjem letu že vložen predlog sprememb in dopolnitev ZPIZ-2, ki je bil tudi sprejet z veliko večino poslancev, ki ureja naslovljeno problematiko in o katerem so poslanci razpravljali ter glasovali v mesecu oktobru in novembru tega leta. Ponovno spreminjanje te ureditve je neprimerno ter tudi nasprotju s pravno varnostjo in predvidljivostjo pravnih predpisov, poleg tega pa tudi s previdnostjo pri pripravi ter sprejemanju predpisov, saj so imeli poslanci možnost že v okviru predhodnega predloga sprememb zakona podati tako svoja stališča kot tudi ustrezne amandmaje k predlaganim členom, pri čemer se predhodne spremembe še niti niso pričele uporabljati.
(Vir: Vlada RS, ur)