250. dopisna seja Vlade RS – 6. 6. 2018
Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022
Vlada je sprejela izvedbeni načrt Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013 – 2022. Izvedbeni načrt je sestavljen iz ukrepov, katerih financiranje in izvajanje je mogoče urediti znotraj proračunov v letih 2018 in 2019, in sicer v okviru evropskih strukturnih sredstev iz finančne perspektive 2014 – 2020 ter sistemskih ukrepov, ki ne predstavljajo nujno tudi finančnih posledic (denimo sprememba obstoječih predpisov ali priprava novih, umestitev novih tem v politični diskurz ipd.). Dodatno so v zaključku navedeni tudi ukrepi, ki se financirajo iz programa Erasmus+.
181. redna seja Vlade RS – 14. 6. 2018
Prvo poročilo o ukrepanju in posledicah močnega neurja s točo in poplavami v vzhodnem delu Republike Slovenije 8. junija 2018
Močno neurje s točo in poplavami v Republiki Sloveniji je 8. junija 2018 prizadelo dolenjsko, pomursko, podravsko, zahodnoštajersko in zasavsko regijo. Poročilo zajema splošno vremensko situacijo in izdana opozorila v navedenem obdobju, opis posledic, odziv pristojnih organov in reševalnih služb, obveščanje javnosti in trenutno stanje.
Agencija Republike Slovenije za okolje je pravočasno napovedala nevarnost neurja, ki ga ni bilo mogoče preprečiti. V javnosti je bilo pravočasno in močno izpostavljeno sporočilo o prihajajočem izrednem padavinskem dogodku.
Sile za zaščito, reševanje in pomoč, občine in javne službe so se pravočasno odzvale na nesrečo ter z učinkovitim ukrepanjem preprečile še hujše posledice. Na posameznih območjih sanacija še poteka.
Sile za zaščito, reševanje in pomoč, občine in javne službe so se pravočasno odzvale na nesrečo in z učinkovitim ukrepanjem preprečile še hujše posledice. Na posameznih območjih sanacija še poteka.
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je po predhodnem zbiranju podatkov 12. junija 2018 na podlagi 7. in 54. člena Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode izdala sklep o začetku ocenjevanja škode na stvareh – na zemljiščih, stavbah oz. infrastrukturi v občinah Dobrna, Mozirje, Prebold, Podčetrtek, Rečica ob Savinji, Rogatec, Šentjur, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, Tabor, Velenje, Vojnik, Zreče, Apače, Dobrovnik, Kobilje, Ljutomer, Razkrižje, Šalovci, Velika Polana, Veržej, Črnomelj, Semič, Goriščnica, Majšperk, Ormož in Zavrč.
Sklep o ocenjevanju škode v tekoči kmetijski proizvodnji ni bil izdan, saj je škoda zavarovaljiva in država tudi subvencionira zavarovalne premije.
Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, do 6. julija 2018 pripravi končno poročilo o ukrepanju in posledicah močnega neurja s točo in poplavami v vzhodnem delu Republike Slovenije 8. junija 2018, vključno z višino neposrednih stroškov intervencij, ter predlaga Vladi Republike Slovenije, da povračilo le-teh zagotovi iz tekoče proračunske rezerve.
Vlada bo pomagala občini Črnomelj pri sanaciji škode na objektih namenjenih predšolski vzgoji in na objektih osnovnih šol
Med poškodovanimi objekti zaradi hudega neurja s točo na območju Občine Črnomelj so bili tudi objekti namenjeni predšolski vzgoji in objekti osnovnih šol.
Na podlagi podatkov, ki jih je posredovala Občina Črnomelj, je vlada ugotovila, da je investicija v sanacijo strehe Osnovne šole Loka Črnomelj neprimerna, saj je zaradi dotrajanosti objekta potrebna izgradnja nove šole. Vlada je sklenila, da bo sodelovala pri sanaciji škode na črnomaljskih objektih predšolske vzgoje in osnovnih šol.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pooblastila, da opravi vse potrebne pogovore z občino in ugotovi obseg sofinanciranja s strani občine, pokritost škode z odškodninami iz zavarovanja ter obseg potrebnega sofinanciranja s strani države. Na podlagi pridobljenih podatkov bo vlada v skladu z zakonskimi možnostmi odločila o konkretnih zneskih sofinanciranja posameznih škod in izgradnje nove osnovne šole.
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
Vlada je izdala Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Nova ureditev ne spreminja mejnih vrednosti kazalcev hrupa, kot so določeni v veljavni uredbi.
Uredba z namenom, da se izogne, prepreči ali zmanjša škodljive učinke zaradi izpostavljenosti okoljskemu hrupu, določa stopnje varstva pred hrupom, mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, ukrepe varstva pred hrupom, ocenjevanje kazalcev hrupa, podrobnejšo vsebino vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (OVD), vsebino OVD, vsebino strokovne ocene skladnosti obratovanja virov hrupa, vsebino ocene obremenjenosti okolja s hrupom in začasne metode za ocenjevanje kazalcev hrupa in njihove prilagoditve.
Splošna uredba o varstvu podatkov in Direktive o varstvu osebnih podatkov za namene kazenskega pregona
Vlada RS pojasnjuje, da je na svoji 175. redni seji dne 5. 4. 2018 določila besedilo Predloga Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in ga posredovala v zakonodajni postopek Državnemu zboru Republike Slovenije, skupaj s predlogom za obravnavo po nujnem postopku. Na 127. seji Kolegija predsednika Državnega zbora RS dne 11. 4. 2018 je bilo na podlagi stališč večin poslanskih skupin, odločeno, da se ZVOP-2 obravnava po rednem postopku. Časovnica sprejemanja ZVOP-2 je odvisna od bodočega sklica Državnega zbora RS. Ob tem pa pristojno ministrstvo v okviru Vlade RS – Ministrstvo za pravosodje – ocenjuje, da bo bodoči ZVOP-2 glede na pomembnost vsebine Splošne uredbe o varstvu podatkov in povezane Direktive treba vložiti ponovno v najkrajšem možnem času – z določenimi prenovitvami besedila glede na nov razvoj varstva osebnih podatkov po mesecu aprilu 2018.
Glede vprašanj ali je bil ocenjen strošek implementacije, zlasti za mikro, manjša in srednja podjetja ter kakšne mehanizme bomo uporabili za stroškovno nezahtevno implementacijo pa Vlada RS pojasnjuje:
V Predlogu ZVOP-2 je narejen znaten napor glede tega, da se stroškovno prekomerno ne obremeni upravljavce in obdelovalce, ampak da se zanje določi čim več olajšav (pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov, evidence dejavnosti obdelave, jasnejša ureditev neposrednega trženja, jasnejša pravila glede privolitve…) – ne z vidika njihove velikosti, ampak z vidika tega ali izvajajo tvegane obdelave osebnih podatkov.
(Vir: Vlada RS, ur)