V PRIHODNJEM TEDNU PRAZNUJEJO OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ČLANICE HORJUL, KOMEN, RAČE – FRAM, IDRIJA, KOSTEL, DUPLEK, GROSUPLJE, KIDRIČEVO, MUTA,

PREBOLD, PREVALJE, MISLINJA IN ŠMARJE PRI JELŠAH.

ISKRENE ČESTITKE!

Sekretariat SOS

SKUPŠČINA SOS

Redna letna skupščina SOS v Škofji Loki 1/1

V torek, 15. 6. 2021 je v Sokolskem domu Škofja Loka potekala Skupščina Skupnosti občin Slovenije (SOS), na kateri sta preko spleta sodelovala Evropski komisar Janez Lenarčič in minister Zvonko Černač, prisotne je uvodoma pozdravil župan občine gostiteljice, Tine Radinja. Skupščina je obravnavala pomembne dokumente SOS kot so poročilo o delu 2020, načrt dela 2021, finančno poročilo, finančni načrt in druge dokumente, pomembne za delovanje organizacije ter jih soglasno sprejela.

  • Krizno upravljanje na področju civilne zaščite in razpoložljivost evropskih sredstev

V sklopu Skupščine so se županje in župani z evropskim komisarjem Janezom Lenarčičem preko spletne konference pogovarjali o kriznem upravljanju na področju civilne zaščite in razpoložljivih evropskih sredstvih v ta namen. Komisar je ocenil, da se lokalna raven v Sloveniji zelo dobro zaveda pomena ustrezne pripravljenosti na različne krize in ustrezne koordinacije med vsemi nivoji ter da je slednje ključno, da se lahko vsi akterji uspešno odzovejo na posamezne krizne situacije. Povedal je še, da so sredi lanskega leta predlagali revizijo t. i. evropskega mehanizma civilne zaščite. Ta je v obliki uredbe minuli mesec že stopila v veljavo. Zakonodajni predlog je dobil močno podporo tudi pri slovenskih članih Evropskega Odbora regij. Nova zakonodaja omogoča bolj fleksibilno rabo bistveno povečanega proračuna, tudi v različnih naravnih in drugih nesreč. Skupaj z naslednjim večletnim finančnim okvirom EU ter deležem iz instrumenta za okrevanje je na razpolago 3 milijarde evrov v te namene. To je okoli trikrat več kot v prejšnjem proračunskem obdobju. Naslednji korak bo opredeljevanje širših ciljev in načrtov za krepitev odpornosti kritičnih funkcij na področju civilne zaščite, v tem procesu pa komisar Lenarčič računa tudi na prispevek lokalnih skupnosti iz Slovenije.

Županje in župani so v pogovoru z evropskim komisarjem izpostavili, da je civilna zaščita v pristojnosti lokalnih skupnosti, s sredstvi EU pa bi občine želele okrepiti nabavo zaščitne opreme in infrastrukturo.  Glede na visoko raven razvite dobre prakse in znanja na območju Evrope so predlagali krepitev in prenos znanj tudi med države članice. Opozorili pa so tudi na pomembno vlogo gasilcev v sistemu civilne zaščite, ki že dolgo niso pristojni le na področju požarne varnosti, kar se je izkazalo sploh v času pandemije. Na to temo in na temo pomembnosti vzpostavitve ustreznega operativnega sistema sploh v posebnih razmerah za boljšo učinkovitosti civilne zaščite, so predlagali širšo razpravo v okviru Evropske komisije.

  • Operativni programi, ki bodo občinam podlaga za črpanje evropskih sredstev iz različnih skladov

Z županjami in župani se je preko spleta povezal tudi minister Zvonko Černač iz Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, s katerim je tekla razprava o operativnih programih, ki bodo občinam podlaga za črpanje evropskih sredstev iz različnih skladov. Minister je povedal, da je Slovenija ob zaključku aktualne perspektive v situaciji, ko nam za izvedbo vseh projektov, ki so že pripravljeni, primanjkuje cca 120 mio Eurov. V obeh kohezijskih regijah se pojavljajo t. i. ostanki, zato si ministrstvo prizadeva, da bi se jih uporabilo kot celoto v sklopu manjkajočih sredstev in se jih ne bi drobilo. SVRK si prizadeva, da bi v prvi polovici prihodnjega leta bili pripravljeni in potrjeni operativni programi za novo perspektivo, pred njihovo formalno potrditvijo pa želijo že objaviti nove razpise, da bodo projekti pripravljeni pravočasno. Minister Černač je izpostavil namene, ki bodo lokalnemu nivoju na razpolago za projekte, to so zlasti področje vodooskrbe in izgradnja kanalizacijskih vodov pod 2000 poselitvenih enot ter sredstva za širitev širokopasovnega omrežja, poplavne varnosti in domske oskrbe. Objavo razpisov lahko županje in župani pričakujejo že v zadnjem kvartalu letošnjega leta. Pri zagotovitvi deležev sofinanciranja bodo upoštevali v največji možni meri odpravo razvojnih razlik na posameznih območjih, kjer bodo sofinanciranje okrepili z večjim nacionalnim prispevkom, saj je nujno, da imajo vsi državljani enake izhodiščne možnosti.

Članice in člani SOS so opozorili predvsem na projekte, ki so jih občine dolgo pripravljale vendar je zanje  zmanjkalo denarja ter govorili o razvojnih možnostih na območjih zahodne kohezijske regije v naslednji finančni perspektivi in na kak način bodo do leta 2027 zagotovljena evropska sredstva za projekte za razvoj podeželja sploh v manjših občinah, ki imajo manj lastnih sredstev.

***

V nadaljevanju so županje in župani govorili še o aktualnih temah na področju lokalne samouprave.  O  ekološki katastrofi do katere je prišlo, saj je bila v naravno okolje na območju občine Hoče-Slivnica odvržena večja količina komunalnega blata, ki je onesnažila vodna zajetja in podtalnico. Opozorjeno je bilo, da to ni osamljen primer in da se to dogaja tudi drugje po Sloveniji, zato je treba na težavo opozoriti pristojne organe. Izpostavljene so bile še problematike glede embalaže, plačnih nesorazmerij za občinske funkcionarje, dolgotrajnih postopkov sprejemanja OPNjev in OPPNjev, zapiranja pošt in pisarn upravnih enot, združljivosti županske funkcije s poslansko, roka prihajajočih lokalnih volitev in ostale.

Galerija.

NOVICE SOS

Razvoj Turizma 4.0 2/1

V četrtek, 17. 6. 2021, se je odvil največji dogodek na področju digitalizacije v turizmu v letošnjem letu, in sicer smo v sklopu  Turizma 4.0, katerega nosilec je visokotehnološko podjetje Arctur d.o.o., organizirali spletno konferenco “Razvoj Turizma 4.0”. V okrogli mizi, ki je sledila zanimivim predstavitvam je sodeloval tudi Peter Misja, predsednik Skupnosti občin Slovenije, ki je od začetka pridružen partner projekta. Predsednik SOS je izpostavil velik interes, kar 75% vseh občin je kandidiralo na razpisu MJU za pametna mesta in skupnosti, kar je jasen pokazatelj, da občine imajo interes za razvoj na področju digitalizacije in uvajanje tehnoloških rešitev. V času okrevanja turizma, ki je utrpel velikanske izgube, bodo prav digitalne rešitve predstavljale pomemben del rešitve.

Med ključnimi govorci so bili tudi predstavniki slovenskih in tujih odločevalskih institucij. Konference se je udeležilo preko 100 predstavnikov javnega in zasebnega sektorja.

Za vse, ki se dogodka niste mogli udeležiti objavljamo povezavo na posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=ipCy1xwtB7c.

Tekom dogodka smo opredelili 10 ključnih razvojnih usmeritev na področju Turizma 4.0 v Sloveniji, ki bodo služile kot smerokaz pri nadaljnjih strateških načrtovanjih in jih prilagamo k sporočilu za javnost. Poleg tega pa prilagamo tudi opis Turizma 4.0 in pa sam program konference.

Vabilo k članstvu v fokusni skupini – Oblikovanje strokovnih podlag za zakonsko ureditev GJS urejanja in čiščenja javnih površin 2/2

Skupnost občin Slovenije je prejela vabilo k imenovanju članic/članov v fokusno skupino za oblikovanje strokovnih podlag za zakonsko ureditev gospodarske javne službe varstva okolja urejanje in čiščenje javnih površin. Strokovne podlage po naročilu MOP izvaja IPoP – Inštitut za politike prostora.

Zato v okviru SOS iščemo zainteresirane strokovnjake, zaposlene v občinskih upravah (za izvajalce javne službe bo oblikovana posebna fokusna skupina), ki bi želeli sodelovati v fokusni skupini, s pomočjo katere želijo pripravljavci spoznati poglede, izkušnje in potrebe občin na področju izvajanja gospodarske javne službe urejanje in čiščenje javnih površin. Fokusno skupino naj bi sestavljalo me 7 in največ 10 članic/članov.

Fokusna skupina se bo sestala dvakrat, v začetku julija in po potrebi še konec avgusta, srečanje bo zahtevalo od vas največ 3 ure časa. Čas in dan izvedbe boste dorekli skupaj z izvajalci.

Vljudno vas prosimo, da vaš interes za sodelovanje pri oblikovanju nove zakonodaje na področju gospodarske javne službe varstva okolja urejanje in čiščenje javnih površin sporočite na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si, najkasneje do 24. 6. 2021.

Na spletnem izobraževanju o Osnovah celostnega komuniciranja o njegovih prednosti, načinih in najprimernejših orodjih 2/3

Skupnost občin Slovenije je izvedla drugo predavanje iz niza šestih, ki je posvečeno temi celostnega komuniciranja. Tokrat smo se skupaj z izkušeno predavateljico dr. Martino Rauter podrobneje posvetili  vprašanjem zakaj je komunikacija z javnostmi pomembna, katere so ključne javnosti občin in javnih zavodov, katere so osnove korporativnega/celostnega komuniciranja in kaj so njegove prednosti, opravili pa smo tudi vpogled v družbena omrežja na konkretnih primerih. Naslednje izobraževanje bo namenjeno poglobitvi novo pridobljenega znanja in bo potekalo 16. septembra 2021.

Poročilo s 5. sestanka DS za lokalno samoupravo 2/4

Danes, 14. 6. 2021 je potekala 5. seja Delovne skupine za lokalno samoupravo pri Ministrstvu za lokalno samoupravo. Seje so se v imenu Skupnosti občin Slovenije udeležili Dr. Aleksander Jevšek in Jasna Gabrič, podpredsednika Skupnosti občin Slovenije, Jasmina Vidmar, generalna sekretarka in Peter Misja, predsednik Skupnosti.

Na temo poročila o sofinanciranju delovanja skupnih občinskih uprav je Saša Jazbec izpostavila, da je leto 2020 bilo prvo, v katerem so določbe 26. člena bile izvajane v celoti. V letu 2020 se je nekoliko zmanjšalo število vključenih občin, ker so pogoj za sofinanciranje najmanj tri vključene občine v skupno občinsko upravo, povečalo pa se je število skupnih občinskih uprav, v katere je vključenih pet, šest in osem občin. Skupna občinska uprava namreč za občine ustanoviteljice lahko opravlja poljubno število nalog, iz državnega proračuna jih ministrstvo sofinancira enajst. Najpogostejši nalogi, ki jih skupne občinske uprave opravljajo za občine ustanoviteljice, sta občinsko inšpekcijsko nadzorstvo in občinsko redarstvo, najmanjkrat pa opravljajo nalogo občinskega odvetništva. 31 skupnih občinskih uprav za 147 občin še vedno opravlja eno oziroma največ dve nalogi, ministrstvo pa pričakuje v prihodnjih letih nadaljnje preoblikovanje skupnih občinskih uprav, tako s povečevanjem števila nalog kot tudi s povečevanjem števila občin v posameznih skupnih občinskih upravah. Zato so pripomnili, da utegne odstotek sofinanciranja občin naraščati.

V zvezi s sofinanciranjem skupnih občinskih uprav in novosti Zakona o financiranju občin, so v imenu občin članic SOS članici in člana delovne skupine izpostavili težave prav glede financiranja skupnih občinskih uprav. V praksi se je namreč pokazalo, da v nekaterih primerih normirani materialni stroški (20%) za izvajanje nalog iz drugega odstavka pokrivajo dejansko nastale stroške, v nekaterih primerih pa ne. Pozabljeno je tudi, da je pri delovanju skupnih občinskih uprav potrebno izvesti številne splošne oziroma podporne naloge, brez katerih delovanje skupne občinske uprave ni mogoče, jih pa zakon doslej še ni predvideval za sofinanciranje in so (vsaj v večini nam znanih primerov) breme občin v katerih je sedež organa skupne občinske uprave (sedežna občina). To so naloge sprejemne pisarne,  tajništva, kadrovske službe,  službe za informatiko in e-poslovanje in finančne službe. V imenu SOS je bilo predlagano, da se nastala situacija reši s spremembo 26. člena ZFO-1, in sicer na način, da se doda nov, peti odstavek, ki bi zajemal tudi organizacijske, tehnične in ostale rešitve, ki jih za delovanje skupnih občinskih uprav v večini primerov s svojim lastnim kadrom za potrebe SOU rešuje sedežna občina in so zanjo zakonsko nepokrit finančni strošek. Minister Koritnik je glede predlogov SOS potrdil njihovo smiselnost, na ministrstvu jih bodo v nekaj dneh preverili in podali povratno informacijo. Minister Koritnik je glede sprememb Zakona o financiranju občin povedal tudi, da razmišljajo o spremembah kriterija razdelitve dodatnih finančnih sredstev za občine z romsko skupnostjo.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je Urad Vlade RS za narodnosti obvestilo, da bo v prihodnje svoj pristop k naslavljanju izzivov regionalnega razvoja v zvezi z romsko skupnostjo spremenilo. Nadaljnje dodeljevanje sredstev za izgradnjo osnovne komunalne infrastrukture prek javnih razpisov po mnenju MGRT ni več smiselno. Tako bo MGRT v prihodnje na podlagi 14. člena ZSRR-2 podpiral le tiste projekte iz regionalnih razvojnih programov (RRP), ki uresničujejo razvojne prioritete razvojne regije. Generalna sekretarka Jasmina Vidmar je poudarila, da v Skupnosti občin Slovenije to smatramo kot zelo problematično in nesprejemljivo. Minister Koritnik se je strinjal, da je takšno ravnanje zelo samovoljno in obljubil podporo pri razreševanju problematike, o tem pa je govoril že z ministrom Vrtovcem.

Minister Koritnik je predstavil tudi načrte za sistem dolgotrajne oskrbe (prilagamo vladno gradivo s prve obravnave) in poudaril, da trenutno še nimamo zagotovljenih finančnih sredstev, saj EU pridobitev slednjih pogojuje s sprejetjem zakona. Podpredsednica SOS, Jasna Gabrič je pozdravila načrte države, da breme storitve dolgotrajne oskrbe nosi državna raven. Predlog ZDO predvideva, da se dolgotrajna oskrba (DO) financira iz več virov, in sicer iz obveznega zavarovanja za DO, sredstev, ki so zbrana iz naslova obveznega zdravstvenega in pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa se skladno z določbo drugega odstavka 49. člena zakona prenesejo v okvir financiranja po tem zakonu, državnega proračuna, sredstev demografskega sklada, sredstev proračunov Evropske unije ter iz donacij in drugih virov. Generalna sekretarka SOS je na tem mestu ponovno predlagala, da bi tudi v Sloveniji pripravili rešitve za odpravo bivanjskih ovir za starejše (npr. vgradnja dvigal) po vzoru sofinanciranja energetske učinkovitosti, skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor.

Glede rešitev, ki so vsebovane v novem Protikoronskem paketu (PKP9) smo v SOS poudarili zlasti potrebne nujne rešitve v zvezi s kritjem stroškov zaposlenih za pripravo obrokov in izpada prihodkov v osnovnih šolah. Ministrica  dr. Simona Kustec je izpostavila, da razume težave, s katerimi se soočajo osnovne šole in poudarila, da aktivno iščejo možne rešitve. V nadaljevanju seje pa so članice in člani razpravljali še o prepovedi članstva v nadzornih organih za županje in podžupane, o standardih in normativih v vrtcih, o načinu izračunavanja stroškov, ki služijo za izračun povprečnine, o zimski službi in nekaterih drugih vsebinah.

Na današnjem sestanku je predstavnica SPIRIT predstavila tudi sodelovanje Slovenije na svetovni razstavi Expo Dubaj 2021.

ZAKONODAJA

Seje občinskega sveta na daljavo s preklicem epidemije 3/1

Ministrstvo za javno upravo obvešča, da z iztekom razglasitve epidemije s 16. junijem 2021 niso več izpolnjeni zakonski pogoji za za izvedbo seje občinskega sveta na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Vsi ostali ključni ukrepi za zajezitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 ostajajo v veljavi. Zato je treba tudi pri sklicu sej, kot smo jih bili vajeni pred epidemijo, upoštevati ukrepe Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in sicer: obvezna uporaba zaščitne maske v zaprtih javnih prostorih, ki je obvezna tudi na prostem, ko ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje 1,5 metra, obvezna higiena rok, zadostna razdalja med udeleženci seje, prezračevanje sejne dvorane itd.

prejeto obvestilo ministrstva najdete TUKAJ.

Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi 3/2

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in ga bo poslala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku. Področje DO v Sloveniji ni enotno in sistemsko urejeno, zato so potrebne strukturne spremembe, med drugim spremembe socialnih sistemov, ki bodo podlaga za nove storitve, nove oblike dela in zbiranje novih javnih virov za DO za zagotavljanje finančne stabilnosti, dolgoročne vzdržnosti sistema DO in dostopnosti do prejemkov in storitev DO.

Predlog ZDO predvideva, da se DO financira iz več virov, in sicer iz obveznega zavarovanja za DO, sredstev, ki so zbrana iz naslova obveznega zdravstvenega in pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa se skladno z določbo zakona prenesejo v okvir financiranja po tem zakonu, državnega proračuna, sredstev demografskega sklada, sredstev proračunov Evropske unije ter iz donacij in drugih virov.

Tudi v novem sistemu DO imajo občine pomembno vlogo pri upravljanju in razvoju javne mreže DO, pri čemer določila v zakonu določajo naloge občin v DO.

Razen poudarjene vloge pri sodelovanju z nacionalnim nivojem pri razvijanju javne mreže DO, bodo občine v novi ureditvi DO ustanavljale in upravljale javne zavode za opravljanje DO na domu.

 

Dopolnitev Nacionalnega programa varstva okolja 2020-2030 s poglavjem o javnih službah varstva okolja 3/4

Računsko sodišče Republike Slovenije je MOP naložilo dopolnitev Resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 z usmeritvami za razvoj javnih službah varstva okolja. Dopolnitev načrtujejo izvesti kot novo podpoglavje 8.11 Javne službe varstva okolja. Ministrstvo je pripravilo osnutek poglavja, ki združeno obravnava javne službe varstva okolja na državni in lokalni ravni in ga zasnovalo na način, da uvodnim pojasnilom sledijo prepoznani izzivi s cilji in nato usmeritve in ukrepi za doseganje ciljev.

Občine članice vabimo, da nam posredujete vaša mnenja in stališča na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si, najkasneje do 21. 6. 2021.

Predlog zakona o plačilnih in spremljajočih storitvah ter Predlog Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov 3/5

Na portalu E-demokracija sta bila objavljena predloga zakona:

  • Predlog Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov,  zajema širši krog subjektov in razmerij med temi subjekti predlagatelj ocenjuje, da je potrebno ta razmerja in posebnosti v zvezi z izmenjavo e-računov in drugih e-dokumentov urediti s posebnim zakonom in podzakonskimi predpisi. Predlog zakona ureja tudi vzpostavitev in vodenje enotnega nacionalnega registra prejemnikov in izdajateljev e-računov in e-dokumentov ter ponudnikov e-poti (v nadaljnjem besedilu: Register eposlovanja), ki ga bo vodila Gospodarska zbornica Slovenije. Zaradi zagotavljanja varne in zanesljive izmenjave e-računov in e-dokumentov ter kakovosti teh storitev, ureja predlog zakona obveznosti ponudnikov e-poti ter preglednost njihovega poslovanja in zaračunavanja stroškov ter nadomestil in obveznosti v zvezi s hrambo podatkov in e-računov. V primerjavi z obstoječim ZOPSPU-1, ki ureja obveznost izmenjave e-računov za poslovne subjekte, ki vstopajo v obligacijska razmerja s proračunskimi uporabniki oziroma naročniki, se s predlogom tega zakona obveznost izmenjave e-računov razširja na vse gospodarske subjekte in njihova medsebojna obligacijska razmerja. To pomeni, da morajo poslovni subjekti izdajati drugim poslovnim subjektom izključno e-račune.

    Predlog zakona predvideva varovanje potrošnikov tako, da tej kategoriji prejemnikov e-računov omogoča, da se prostovoljno odločijo, ali bodo prejemali e-račune ali pa klasične račune v fizični / papirni obliki. Poslovni subjekti in proračunski uporabniki lahko potrošnikom izdajajo e-račune, če je potrošnik podal soglasje oziroma je tako predhodno dogovorjeno s pogodbo ali splošnimi pogoji poslovanja, ki se uporabljajo in veljajo kot pogodba. Kadar poslovni subjekt ali proračunski uporabnik izda e-račun potrošniku, mora e-računu priložiti vizualizirano vsebino računa v PDF, TIFF ali drugem standardnem formatu, ki omogoča preprost vpogled v vsebino računa. Potrošnik lahko kadar koli prekliče soglasje za prejemanje e-računov in od poslovnega subjekta ali proračunskega uporabnika zahteva, da mu račune pošilja v papirni obliki. Predlog zakona poleg obveznih podatkov na e-računu, določenih z Direktivo 2014/55/EU, ureja tudi enkratno identifikacijsko oznako e-računa, ki se programsko ustvarja v informacijskem sistemu Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS ali davčni organ) na podlagi določenega niza podatkov in je potrdilo, da je bil izdani e-račun prijavljen davčnemu organu. Obvezen podatek na e-računu je tudi zaščitna oznaka izdajatelja e-računa, s katero je izdani e-račun povezan z zavezancem za izvajanje postopka potrjevanja računov in je podatek za ugotavljanje pristnosti izvora računa. Postopek potrjevanja e-računa za dobavo blaga ali storitev je sestavljen iz pošiljanja podatkov o eračunu davčnemu organu, obdelave podatkov o e-računu, dodelitve enkratne identifikacijske oznake e-računa v informacijskem sistemu davčnega organa in pošiljanja enkratne identifikacijske oznake eračuna izdajatelju e-računa. Zato predlog zakona podrobneje ureja tudi podatke o e-računu, ki jih mora izdajatelj sporočiti davčnemu organu za namen potrjevanja e-računa in dodelitve enkratne identifikacijske oznake e-računa.

  • Predlog Zakona o plačilnih in spremljajočih javnofinančnih storitvah,  v celoti nadomešča veljavni Zakon o plačilnih storitvah za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 77/16 in 47/19; v nadaljnjem besedilu: ZOPSPU-1), ki ureja naloge in organizacijo Uprave Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP), predlog zakona oblikovan tako, da omogoča UJP nadaljnji razvoj njegovih storitev in sprotno prilagajanje specifičnim potrebam in zahtevam uporabnikov njegovih storitev, predlog zakona omogoča prehod UJP na popolno digitalno poslovanje na področju vodenja Registra
    proračunskih uporabnikov in v ta namen vsebuje določbe, ki urejajo vlaganje vlog strank v postopku v elektronski obliki ter elektronsko vročanje odločb, sklepov in drugih dokumentov UJP prek spletnega sistema UJP.

 

Vaše pripombe in predloge posredujte na naslov miha.mohor@skupnostobcin.si najkasneje do srede 23. junija 2021.

Sprememba Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino 3/6

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo Predlog Uredbe o spremembi Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, s katerim se spreminja prvi odstavek 15. člena Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 76/19 in 180/20), ki ureja povračilo stroškov, če zaposleni za službeno potovanje v tujino uporabi lastno motorno vozilo.

 

Predlog uredbe je vsebinsko enak aneksom h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, ki so bili sklenjeni z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in so objavljeni v Uradnem listu RS, št. 88/21, in sicer v delu, ki se nanaša na povračilo stroškov – obračun kilometrine, če zaposleni uporabi lastni avtomobil za službeno potovanje v državi, le da se predlagana sprememba nanaša na uporabo lastnega motornega vozila v tujini.

 

Besedilo uredbe najdete TUKAJ.

 

Vljudno prosimo, da nam vaše mnenje na predlog uredbe pošljete najpozneje do srede, 23. junija 2021 na naslov info@skupnostobcin.si.

 

Osnutki pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin 3/7

Državni svet Republike Slovenije se je na 34. seji 11. 11. 2020 seznanil z osnutki pokrajinske zakonodaje, in sicer z:

  • osnutkom Zakona o ustanovitvi pokrajin (ZUPok),
  • osnutkom Zakona o pokrajinah (Zpok) s pregledom pristojnosti in nalog pokrajin ter z
  • osnutkom Zakona o financiranju pokrajin (Zfpok),

ki jih je pripravila Strokovna skupina Državnega sveta Republike Slovenije za pripravo pokrajinske zakonodaje in ki so objavljeni v zborniku »Pokrajine v Sloveniji (osnutki pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin)«, ki je dostopen na: www.pokrajine.si/zbornik2020.

Državni svet Republike Slovenije poziva občinske svete, da se do 1. JULIJA 2021 opredelijo do zgoraj navedenih osnutkov pokrajinske zakonodaje in svoja mnenja v vnaprej predlagani obliki (glej: Priloga osnutka sklepa o mnenju občine) posredujejo na elektronski naslov gp@ds-rs.si. Vljudno vas naprošamo, da vaše pripombe posredujete v vednost tudi na naslov info@skupnostobcin.si.

Podaljšan rok za opredelitev do osnutkov pokrajinske zakonodaje – 1.7.2021

Pravilnik za določitev kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov na področju razvoja socialnega podjetništva 3/8

Na E-demokraciji je objavljen Pravilnik za določitev kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov na področju razvoja socialnega podjetništva. Pravilnik določa kriterije za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju razvoja socialnega podjetništva. Prosimo vas, da pripombe na pravilnik posredujete na naslov barbara.horvat@kupnostobcin.si, najkasneje do 1. 7. 2021.

Uredba o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij najemnin -javna obravnava- 3/9

Obveščamo vas, da je v javni obravnavi osnutek Uredbe o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij najemnin.

Uredba na področju oblikovanja neprofitne najemnine določa metodologijo za oblikovanje neprofitne najemnine in način izračuna najvišje neprofitne najemnine. Določa tudi vpliv lokacije stanovanja na višino neprofitne najemnine s pripadajočim lokacijskim faktorjem ter način dodelitve pripadajočega lokacijskega faktorja za posamezno stanovanje.

Na področju subvencioniranja najemnin Uredba opredeljuje način izračuna višine subvencije neprofitne najemnine in višine subvencije k plačilu tržne najemnine ter določa najvišje priznane tržne najemnine za posamezne statistični regije, ki so sestavni del metodologije izračuna subvencije k plačilu tržne najemnine.

  • Besedilo osnutka najdete TUKAJ.

Vaše predloge in pripombe nam prosimo posredujte najkasneje do petka, 9. 7. 2021 na naslov info@skupnostobcin.si

 

POVPRAŠEVANJE

Anketa – stroški občin za čiščenje smetenja 4/1

Iz SOS smo občine že povabili k oddaji predlogov in pripomb k Uredbi o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. S tem v zvezi smo 3. 6. 2021 in 16. 6. 2021 z MOP, komisijo SOS za GJS in drugimi deležniki izvedli posvetovalna spletna sestanka, glede ocene stroškov za čiščenje smetenja na javnih površinah (praznjenje koškov, pometanje, pobiranje smeti v parku ali na plaži…) in pripravili nekaj vprašanj za anketo. Uredba predvideva, da bodo morali proizvajalci z uredbo določenih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo občinam povrniti stroške za »njihov« prispevek k smetenju, zato vas prosimo, da občinske stroške smetenja sporočite do 30. 6. 2021.

Osnutek uredbe predvideva začetek izvajanja od 1. 1. 2023.

ZVO določa (149. člen) obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, ki so:

1. oskrba s pitno vodo,

2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,

3. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,

4. obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov,

5. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in

6. urejanje in čiščenje javnih površin.

ZUREP določa (3. člen), da je javna površina je grajena in zelena površina, namenjena splošni rabi, kot so javna cesta, ulica, pasaža, trg, tržnica, atrij, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina; Prosimo, če si vzamete nekaj minut in odgovorite na naslednja vprašanja.

Za vprašanja se lahko obrnete na SOS: kontaktna oseba je Barbara Horvat, barbara.horvat@skupnostobcin.si.

ANKETA JE DOSEGLJIVA NA TEJ POVEZAVI

PROSIMO ZA ODGOVORE DO 30.6.2021

SPLETNI VPRAŠALNIK O OBREMENITVAH NA KMETIJI 4/2

Raziskovalke in raziskovalci iz Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti se zavedajo zahtevnih delovnih pogojev na kmetijah in tveganj, ki jih prinaša kmečki poklic. Da bi skupaj z vami domislili kakovostnejše in varnejše delovno okolje na kmetijah in o tem seznanili odločevalce kmetijske in socialne politike, vas vljudno vabijo, da se udeležite izpolnjevanja anonimnega vprašalnika.

Vprašalnik prilagamo na tej povezavi: https://www.1ka.si/a/341644, z zaprosilom, da ga posredujete oziroma z njim seznanite ciljno publiko (kmetovalke in kmetovalce).

Rok za izpolnitev ankete je 30.6. 2021.

Več v priponki TUKAJ.

 

DOGODKI DRUGIH

23. 6. / Zelena kohezija za brezogljično družbo 5/1

Kulturno izobraževalno društvo PiNA in Regionalni RTV-center Koper-Capodistria vabijo na posvet Zelena kohezija za brezogljično družbo, ki bo v sredo, 23. junija 2021, od 10. do 12. ure, na spletni platformi Zoom. 

Z drugim v seriji treh posvetov želijo nadaljevati medsektorski dialog o pomenu kohezije za prehod v brezogljično družbo ter pridobiti seznam prioritetnih tem, področij in ukrepov, za katere javnost meni, da so nujni, da jih naslovi kohezija v obdobju 2021-2027.

Vaše mnenje, predloge in izzive bodo po zaključku posveta oblikovali v dokument s priporočili, ki ga posredovali vsem organom, ki v Sloveniji skrbijo za pripravo vsebinskih dokumentov za izvajanje kohezije v obdobju 2021-2027.

  • Več informacij o posvetu je na voljo tukaj.

Svoj interes za udeležbo na posvetu izrazite na spletnem obrazcu, in sicer, najkasneje do torka, 22. junija 2021.

Na dan dogodka boste na naveden e-naslov prejeli povezavo za udeležbo.

Javni posvet o osnutku čezmejnega programa Interreg Slovenija-Avstrija 5/2

Prejeli smo obvestilo SVRK, da se je začel javni posvet o osnutku čezmejnega programa Interreg Slovenija-Avstrija za obdobje 2021-2027. Javni posvet bo potekal do 30. junija 2021.

Vsi zainteresirani deležniki ste vabljeni, da izrazite svoje mnenje o bodočem programu z izpolnitvijo spletnega obrazca, ki je skupaj z osnutkom programa na voljo na naslednji povezavi: http://www.si-at.eu/si2/drugi-javni-posvet/

Novica je objavljena tudi na spletni strani EU SKLADI: https://eu-skladi.si/sl/aktualno/novice/javni-posvet-o-osnutku-cezmejnega-programa-interreg-slovenija-avstrija-za-obdobje-2021-2027

8.7./ Napoved posveta »Evropska unija kot skupnost ljudi" 5/3

Ministrstvo za javno upravo v okviru predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije 2021 napoveduje posvet Evropska unija kot skupnost ljudi, ki ga boDo na daljavo izvedli v četrtek, 8. julija 2021, med 10. in 15. uro.

Napoved dogodka TUKAJ.

Več informacij o dogodku, vabilo za registracijo in tehnične podrobnosti izvedbe boste pravočasno prejeli z vabilom.

Kotizacije ni.

VLADA RS

82. redna seja 6/1

Novela Uredbe o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014

Vlada je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 ter jo objavi v Uradnem listu RS. S spremembo Uredbe je omogočeno sofinanciranje izvedbe ukrepov v prehodnem obdobju izvajanja Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 – to je v letih 2021 in 2022.

Novela Uredbe o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči vetrolomu

Vlada je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči vetrolomu iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 in jo objavi v Uradnem listu RS. S spremembo Uredbe se omogoča sofinanciranje izvedbe ukrepov v prehodnem obdobju izvajanja Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 – torej v letih 2021 in 2022.

Za vzdrževanje in nadgradnjo prostorskega informacijskega sistema več kot pet milijonov evrov

Vlada je v veljavni Načrt razvojnih programov 2021 – 2024 uvrstila projekt »Vzdrževanje in nadgradnja prostorskega informacijskega sistema«. Vrednost investicije znaša 5.091.030,00 evrov z DDV.   Za opravljanje nalog države in podporo občinam ter za omogočanje elektronskega poslovanja na področju urejanja prostora in graditve Ministrstvo za okolje in prostor vodi in vzdržuje prostorski informacijski sistem. Prostorski informacijski sistem obsega:

  • enotno vstopno točko (EVT), ki deluje v obliki spletnega portala,
  • sistem ePlan, ki podpira procese na področju prostorskega načrtovanja,
  • sistem eGraditev, ki podpira procese na področju graditve objektov ,
  • sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja (SSPR),
  • prikaz stanja prostora (PSP) ter
  • sistem za vodenje evidence stavbnih zemljišč (ESZ).

S prostorskim informacijskim sistemom bodo vzpostavljeni pogoji za elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov. S prehodom na elektronsko poslovanje bo država razbremenila gospodarstvo, optimizirala postopke in zmanjšala birokratske ovire (npr. ukinitev pošiljanja pošte med mnenjedajalci/nosilci urejanja prostora, upravni organi).

 

Dodatek za nevarnosti in posebne obremenitve v skladu z zakonom o interventnih ukrepih za omilitev epidemije covid-19

Vlada je sprejela sklep za zagotovitev dodatka za nevarnosti in posebne obremenitve v skladu s 115. in 138. členom Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19. Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR), skladno z zakonskimi določili, izvaja evidentiranje upravičencev na način poziva občinam ter organizacijam, ki na področju ZRP izvajajo naloge, opredeljene v navedenih zakonih, na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju. Sredstva za poplačilo navedenega dodatka bodo zagotovljena URSZR, ki bo po določitvi upravičencev izvedla izplačilo dodatka le-tem.

Prvi paket ukrepov Strateškega sveta za digitalizacijo

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji vlade potrdila prvi paket ukrepov Strateškega sveta za digitalizacijo. Prvi paket sestavlja 41 ukrepov s področij javne uprave in digitalne družbe, gospodarstva in podjetniškega okolja, zdravstva, izobraževanja, novih tehnologij in digitalne diplomacije. Vsebina ukrepov bo podrobneje predstavljena na posebni novinarski konferenci v prihodnjem tednu.

Predlog Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva

Vlada je sprejela predlog Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva in ga bo poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Zakon uvaja kar nekaj pomembnih novosti, med drugimi dodaja dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije za župane in podžupane ter direktorje občinskih uprav.

Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in ga bo poslala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku. Z Zakonom o dolgotrajni oskrbi (ZDO) se:

  • uvaja enotna definicija DO, ki predstavlja niz ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno, odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil;
  • poenoti zakonske podlage, ki urejajo pravice in storitve na področju DO;
  • definira vsebino in obseg pravic ter nabor storitev DO;
  • vzpostavlja enoten ocenjevalni mehanizem za vstop v sistem DO;
  • oblikuje celovit, univerzalno dostopen, geografsko in finančno vzdržen ter dosegljiv sistem DO;
  • upravičencu, ki to želi, omogoči, da ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju;
  • v središče sistema DO postavi posameznika, ki v okviru svoje pravice izbere način in obliko izvajanja DO;
  • predlaga sofinanciranje storitev e-oskrbe s ciljem razbremenitve družinskih članov
  • omogoči naraščajoče zasebno financiranje DO posameznikov, kar znižuje tveganje revščine predvsem starejše populacije;
  • izboljšuje načrtovanje, upravljanje in zagotavljanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti izvajanja DO kot javne službe in
  • vzpostavlja učinkovit javni nadzor na področju izvajanja DO.

Spremembe na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike ter zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3). Ključne spremembe, ki jih prinaša nov zakon o urejanju prostora bodo na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike ter zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike, in sicer vse z namenom učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov na državni in lokalni ravni ter učinkovitejšega vodenja zemljiške politike kot ključnih elementov za doseganja trajnostnega prostorskega razvoja.

Novi zakon prinaša projekten pristop pri sprejemanju prostorskih aktov. Pri državnih prostorskih načrtih bo ustanovljena projektna skupina, tako da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokam, postopki načrtovanja posegov v prostor in postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo tekli kontinuirano, v nekaterih primerih pa tudi  vzporedno. Postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana tako za državne kot za občinske prostorske akte.

Možnost pridobitve gradbenega dovoljena po skrajšanem ugotovitvenem postopku v roku 30 dni

Vlada je določila besedilo predloga Gradbenega zakona (GZ-1). Predlagani nov Gradbeni zakon uresničuje cilje administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja na način uveljavljanja učinkovitega in kvalitetnega izvajanja postopkov ter prilagoditve časovnih okvirjev z vpeljavo elementov digitalizacije. S prenovo se nadgrajuje dosedanje uveljavljene postopke. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in napak se popravlja in dopolnjuje obstoječe normativne rešitve, tako da bo mogoče hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi.

(Vir: Vlada RS, al)

AKTUALNI RAZPISI

Razpis Moja dežela - lepa in gostoljubna 2021 7/1

Turistična zveza že 30. leto zapored objavlja tekmovanje MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA. Častni pokrovitelj projekta je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Jubilejna akcija prinaša nekaj vsebinskih novosti znotraj  kategorij, posodobljen je tudi način prijavljanja.

Prijave sprejemajo preko spletne aplikacije na spletni strani www.turisticna-zveza.si do 20. junija 2021.

Za vstop v aplikacijo se najprej registrirajte na povezavi https://turisticna-zveza.si/registracija ali pa s klikom na banner na spletni strani. Navodila za oddajo vlog prilagamo.

Projekt je objavljen na https://turisticna-zveza.si/projekt/moja-dezela-lepa-in-gostoljubna .

Za dodatne informacije so dosegljivi na telefonu 01 434 16 70 ali e-pošta info@turisticna-zveza.si

Javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije »GOŠO 5« 7/2

Javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije »GOŠO 5«, ki ga delno sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, se za izbor operacij izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi: 2. Povečanje dostopnosti do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti; prednostne naložbe 2.1.: Širitev širokopasovnih storitev in uvajanje visokohitrostnih omrežij ter podpora uporabi nastajajočih tehnologij in omrežij za digitalno ekonomijo; Specifični cilj: Dostop do širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev na območjih, na katerih širokopasovna infrastruktura še ni zgrajena in hkrati ni tržnega zanimanja za njeno gradnjo.

Roki za predložitev vlog na Javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije »GOŠO 5« so najkasneje do:

  • za 1. odpiranje: 27. 5. 2021 do 12.00 ure
  • za 2. odpiranje: 24. 6. 2021 do 12.00 ure
  • za 3. odpiranje: 29. 7. 2021 do 12.00 ure
  • za 4. odpiranje: 26. 8. 2021 do 12.00 ure
  • za 5. odpiranje: 30. 9. 2021 do 12.00 ure

Več TUKAJ.

Podaljšan natečaj Prostovoljec leta 2020 7/3

Mladinski svet Slovenije (MSS) že devetnajstič zapored razpisuje natečaj Prostovoljec leta, v okviru katerega bodo izbirali najboljše prostovoljke, prostovoljce, prostovoljski projekt, Naj mladinskega voditelja oz. voditeljico in Naj mladinski projekt za preteklo leto. Natečaj je podaljšan do 24. junija 2021.

Namen natečaja ni tekmovanje med prostovoljkami, prostovoljci in projekti, ampak vzpodbuda in nagrada za vse, ki sodelujejo kot prostovoljci in prostovoljke ter podpirajo prostovoljstvo v Sloveniji. Za morebitna vprašanja in podporo pri oddaji prijavnic so vam na voljo na: prostovoljec@mss.si, na tel. št. 01 425 60 55 (Martin Lenarčič). Razpisna dokumentacija in prijave: Besedilo natečaja (razpis).

Prijava za posameznice in posameznike:

Prijava za projekte

Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo za krepitev odpornosti izvajalcev institucionalnega varstva 7/4

MDDSZ je obvestilo, da bo 28. 5. 2021 v Uradnem listu objavljen Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo za krepitev odpornosti izvajalcev institucionalnega varstva – »REACT EU: investicije v zavode«. Gre za sofinanciranje investicijskih projektov, katerih namen je zagotoviti prijazno in varno bivalno okolje uporabnikom socialnih storitev v primeru izbruha epidemije koronavirusa ali drugih nalezljivih bolezni. Skupna višina razpoložljivih (nepovratnih) namenskih sredstev javnega razpisa za obdobje od 2021 do 2023 znaša 93.000.762,00 evrov.

Prvi rok za oddajo vlog je 13. 7. 2021, drugi rok je 27. 8. 2021.

Več tukaj:

https://www.gov.si/novice/2021-05-28-93-milijonov-evrov-eu-za-vecjo-kakovost-bivanja-starejsih/

Razpis MJU za pametna mesta in skupnosti je objavljen 7/5

V Uradnem listu in na spletni strani Ministrstva za javno upravo je od petka, 12. 2. 2021, naprej objavljen Javni razpis za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti »PMIS«, ki ga koordinira Ministrstvo za javno upravo, delno pa ga financira Evropska unija, in sicer iz Sklada za regionalni razvoj.

Na razpis PMIS se lahko prijavijo konzorciji občin.

Rok za prijavo:

  1. rok: 23. 4. 2021 do 12. ure
  2. rok: 10. 9. 2021 do 12. ure

OBJAVLJEN PETI NATEČAJ “BRANJU PRIJAZNA OBČINA” 7/6

Občine ste ponovno vabljene k prijavi na natečaj, ki poteka od Prešerna do Prešerna, od 8. februarja do 3. decembra 2021.

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije na svojih spletnih straneh objavljamo natečaj, na katerem se boste občine že petič potegovale za naziv Branju prijazna občina. Projekt je uspešno spodbudil občine – do sedaj jih je naziv pridobilo že 46, da ste bolj aktivne pri sprejemanju programov in izvajanju ukrepov za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. Javni natečaj bo odprt med 8. februarjem in 30. septembrom 2021, podelitev nazivov Branju prijazna občina pa bo 3. decembra 2021.

Besedilo javnega natečaja  objavljamo tukaj.

Podaljšanje veljavnosti naziva Branju prijazna občina

Letos potečejo tri leta od podelitve naziva Branju prijazna občina v letu 2018 in s tem tudi veljavnost naziva za občine, ki so prejele naziv v tem letu. Njegovo veljavnost lahko podaljšate z vlogo, ki jo oddate do 30. 9. 2021 na naslov Združenja splošnih knjižnic.

Vsa navodila in obrazec za prijavo so v besedilu Podaljšanje naziva Branju prijazna občina – navodila za postopke podaljšanja.

 

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.