Predsedniki Skupnosti občin Slovenij, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije so se pred kratkim sestali in med drugim preverili interese in možnosti za sodelovanje oziroma združitev vseh treh reprezentativnih asociacij občin. Z namenom, da se v bodoče oblikuje ena asociacija občin, ki bo ustrezala pričakovanjem in potrebam vseh občin je bilo dogovorjeno, da vsako združenje zase pripravi pregled prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti sedanjega stanja, ko delujejo tri reprezentativna združenja, kakor tudi morebitnega oblikovanja enotnega združenja. Na osnovi takšnega pregleda bi v naslednjem koraku  oblikovali  predloge modelov bodočega sodelovanja oz. združitve vseh treh asociacij, o čemer bodo odločali organi asociacij.

Sekretariat Skupnosti občin Slovenije zato vabi občine članice in partnerje s katerimi so-udejanjamo svoje poslanstvo, da nam zaupate vaše poglede, na delo SOS – kaj počnemo dobro, kaj bi lahko bolje. Kje smo šibki, pa tudi razmislek o tem, kaj bi lahko bila prednost enega združenja, kakšne so pri tem nevarnosti, kje vidite priložnosti. Za ta namen smo pripravili anketo, ki je zaradi želje po iskrenih odgovorih anonimna.

Vprašanja klasične SWOT analize so zastavljena iz dveh vidikov, stanja kot je, s tremi reprezentativnimi združenji osredotočeno na SOS ter z vidika zastavljenega cilja, torej združitve SOS, ZOS in ZMOS.

Odgovore na vprašalnik pričakujemo do konca meseca julija.

Povezava na vprašalnik: https://www.1ka.si/a/178680

Ministrstvo za javno upravo in Državno volilna komisja napovedujeta strokovni posvet z naslovom »IZVEDBA REDNIH LOKALNIH VOLITEV 2018«, ki bo potekal v sredo, 29. avgusta 2018 (izvajalci DVK, MJU, GURS, MNZ) v Kongresnem centru Brdo.

Za dogodek bodo pravočasno posredovani vabilo, program in prijavnica.

15. septembra 2018 bo tretjič (in zadnjič) v zgodovini Slovenije organizirana nacionalna prostovoljska čistilna akcija Očistimo Slovenijo 2018. “Še zadnjič” je zaveza in spodbuda, da čistilne akcije prenehajo simbolizirati poglavitno in edino okoljevarstveno aktivnost Slovenk in Slovencev. Akcija Očistimo Slovenijo 2018 bo letos tako predvsem svež in čist začetek za vedno čisto Slovenijo, ki jo bomo dosegli z zmanjševanjem, ločenim zbiranjem in ponovno uporabo odpadkov.

Prostovoljci bodo do konca poletja po Sloveniji iskali in preverjali lokacije divjih odlagališč v digitalnem registru, ki so ga ustvarili tekom prvega projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu!. Tretjo soboto v septembru pa bo potekala čistilna akcija, v kateri bodo iz identificiranih divjih odlagališč odstranili zbrane odpadke. Čistilo se bo tudi vsa druga območja – sprehajalne poti, predele ob cestah, stanovanjske soseske, okolice šol in vrtcev ter tudi vode, nabrežnine in obale. K projektu so povabljeni vsi posamezniki in vse slovenske občine, tudi tiste, ki so čistilne akcije organizirale že spomladi. Ideja je, da v občinah, kjer ni potrebe po čistilni akciji, skupnost kljub temu na ta dan naredi kaj za obče dobro – se na primer loti urejanja zelenic in športnih igrišč, učnih poti, pleskanja otroških igral, popravljanja klopi v parku itd.

Namen letošnje akcije ni le čiščenje, veliko večji pomen bo na ozaveščanju o boljšem ločenem zbiranju odpadkov ter nenazadnje tudi o preprečevanju nastajanja odpadkov. Ni dovolj, da se vsako leto enkrat ali dvakrat čisti, pomembnejše je, da s skupnimi močmi poskrbimo, da odpadkov v naravi in okolici ne bo več, hkrati pa, da čim več ljudi začne razmišljati o Zero Waste alternativah. S tem bomo na dolgi rok poskrbeli, da bo nastalo vedno manj odpadkov in čistilne akcije kot take sploh ne bodo več potrebne.

Tako kot v zadnji akciji leta 2012 je projekt tudi tokrat organiziran v sklopu globalne pobude Očistimo Svet 2018 (World Cleanup Day 2018). Slovenski prostovoljci bodo tudi tokrat del večmilijonske množice, ki bodo čistili svojo državo. Cilj globalnega projekta je združiti 5 % prebivalstva iz 150 držav v največji čistilni akciji, ki bo v vseh državah potekala prav na isti dan.

Občine članice vabimo, da se akciji pridružite, saj verjamemo, da je le s skupnimi močmi mogoče doseči dolgoročen pozitiven učinek na okolje, družbo in gospodarstvo.

 TUKAJ najdete povezavo do možnih okoljevarstvenih aktivnosti, ki bi jih lahko izvedli v vaši občini in tako izkoristili motivacijo občanov za skupno dobro. Tisti, ki ste že potrdili sodelovanje, preverite tabelo, ki so jo pripravili Ekologi brez meja – če imate še kakšen dodaten predlog za aktivnosti, jim ga lahko sporočite.

Ekologom brez meja prosimo sporočite:

• predlog lokalno prepoznavne osebe, ki bi lahko promovirala akcijo v vaši občini kot lokalni ambasador,
• ime kontaktne osebe z občine, na katero se lahko obrne občinski koordinator prostovoljec, ki bo povezoval in organiziral akcijo v občini.

Za več informacij in dodatna vprašanja se lahko oglasite tudi na lokalno@ocistimo.si.

258. izredna seja

Poročilo o zadolževanju občin v preteklem letu
Občine morajo ministrstvu za finance poročati o svojem zadolževanju in zadolževanju pravnih oseb javnega sektorja, katerih ustanoviteljice so ali v katerih imajo prevladujoč vpliv. Poročilo o zadolževanju občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2017 ter zadolženosti na dan 31. 12. 2017 je tako pripravljeno na podlagi podatkov, ki so jih posredovale občine in so usklajeni s premoženjskimi bilancami občin.

Skupna zadolženost (občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin) se je v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 zmanjšala za 2,2 milijona evrov in je konec leta 2017 znašala 841,6 milijonov evrov oziroma 1,94 % BDP. Od tega je znašalo stanje dolga občin 708,6 milijonov evrov, stanje dolga pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin pa 133 milijonov evrov. V strukturi skupne zadolžitve so 84 % predstavljali dolgovi občin in 16 % dolgovi pravnih oseb v občinah. Povprečni skupni dolg na prebivalca v letu 2017 je znašal 408 evrov.
V letu 2017 je ministrstvo za finance 66 občinam izdalo 78 soglasij k zadolžitvi. Skupni obseg novih zadolžitev na podlagi izdanih soglasij je znašal 61,5 milijonov evrov. Povprečna zadolženost v letu 2017 obravnavanih občin je bila 5,9 % njihovih v predhodnem letu realiziranih prihodkov. Občine so se zadolževale predvsem za investicije, predvidene v občinskih proračunih za leto 2017, 14 občin pa je upravljalo z dolgom občinskega proračuna. V letu 2017 se je pri državnem proračunu z odobritvijo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dodatno zadolžilo 132 občin v skupni višini 20,6 milijonov evrov in sicer 0,7 milijonov za upravljanje z dolgom občinskega proračuna in 19,9 milijonov za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov.
Vlada ugotavlja, da obseg skupne zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2017 na globalni ravni ni zaskrbljujoč. Občine tudi s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, nova delovna mesta delavcem, izboljšano kakovost življenja občanom, gospodarsko aktivnost in s tem ustvarjajo BDP.

Zaključno poročilo o energetski prenovi stavb v državni in občinski lasti
Vlada se je seznanila z Zaključnim poročilom o izvedbi vladnega strateškega razvojnega projekta P1: Energetska prenova stavb v državni in občinski lasti. S tem sklepom sta prenehali delovati tudi projektna skupina za izvedbo tega projekta in projektni svet, ki je spremljal izvajanje projekta. Sistem energetskih prenov stavb ožjega in širšega javnega sektorja je bil vzpostavljen v tistih primerih, ko se energetska prenova financira iz virov sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020, ki vključuje tudi izpolnitev predhodnih pogojenosti, vzpostavitev modela energetskega pogodbeništva (javno-zasebno partnerstvo), izdelavo evidenc, izdelavo dokumentacije, odpravo zakonodajnih in drugih sistemskih ovir, pripravo cikličnih modelov za izvajanje energetskih prenove itd.
Da bi preverili in optimizirali vzpostavljen sistem, so bili izvedeni trije pilotni projekti energetskih prenov izvajanja sistema (Center šolskih in obšolskih dejavnosti Bohinj, tri sodišča v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu ter objekt pravosodne in državne uprave v Šmarju pri Jelšah) in ciklični modeli za izvajanje prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja. Ta projekt se je zaključil, vendar se bodo nadaljnje energetske prenove izvajale na podlagi vzpostavljenega sistema in cikličnih modelov najmanj do konca te finančne perspektive.

Poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2017
Iz podatkov za preteklo leto izhaja, da se je povečal vpis organizacij v vpisnik, medtem ko je število prostovoljcev rahlo upadlo, prav tako je upadlo število opravljenih prostovoljskih ur. Navedeno je moč povezati z dejstvom, da je bila v letu 2017 v Sloveniji gospodarska rast, registrirana brezposelnost se je znižala. Vsled temu se je število prostovoljcev zmanjšalo, posledično se je znižalo tudi skupno število opravljenih prostovoljskih ur.
Analiza podatkov, ki so jih zagotovile prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom, vpisane v vpisnik (v letu 2017 je oddalo poročilo o prostovoljskem delu v skladu z Zakonom o prostovoljstvu 1650 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom) je pokazala, da je skupno število prostovoljcev, ki so opravljali prostovoljsko delo in so vodeni v vpisniku prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, 291.214 (307.262 v letu 2016, 96.822 v letu 2015), opravili pa so 9.466.281 ur prostovoljskega dela (10.729.514 ur v letu 2016, 10.878.360 ur v letu 2015).
V organizacijah s prostovoljskim programom je bilo v letu 2017 skupno število prostovoljcev 3.626, medtem ko je bilo v letu 2016 skupno število prostovoljcev v organizacijah s prostovoljskim programom 4.052. Iz podatkov je razvidno, da je bilo v letu 2016 v vpisnik vpisano manj organizacij s prostovoljskim programom, vendar pa je bilo število prostovoljcev, ki so delovali v organizacijah s prostovoljskim programom, višje.
V okviru prostovoljskih organizacij je bilo v letu 2017 opravljenih 9.282.195 ur prostovoljskega dela, medtem ko je bilo v organizacijah s prostovoljskim programom, ki so se vpisale v vpisnik, opravljenih 184.086 prostovoljskih ur (124.096 ur v letu 2016). Iz zbirnih podatkov je razvidno, da je število prostovoljcev v organizacijah s prostovoljskim programom rahlo upadlo, vendar pa je število prostovoljskih ur v organizacijah s prostovoljskim programom naraslo.
V času priprave skupnega letnega poročila za leto 2017 je bila sprejeta tudi strategija, ki ima za enega izmed glavnih ciljev spodbujati kakovostno prostovoljstvo. V marcu 2018, pa je bil sprejet tudi Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg), ki ustanavlja proračunski sklad za razvoj nevladnih organizacij. Sklad za razvoj nevladnih organizacij, katerega glavni viri so sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošnokoristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, predstavlja temelj za financiranje ukrepov, ki jih naslavlja sprejeta strategija.
Iz zbirnih podatkov, ki so podlaga za pripravo skupnega letnega poročila za leto 2017, izhaja, da je še vedno potrebna promocija vpisa v vpisnik. Za zagotovitev dejanskega pregleda nad stanjem področja prostovoljstva v Sloveniji je zelo pomembno, da je v vpisnik vpisano čim več prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom. Posebno pozornost pa je z namenom obogatitve programov in višje kakovosti storitev potrebno nameniti tudi opravljanju prostovoljskega dela v organizacijah s prostovoljskim programom (javnih zavodih).
S strani prostovoljskih organizacij je vsako leto dana povratna informacija, da je za kakovostno opravljanje prostovoljskega dela premalo mentorjev in koordinatorjev prostovoljcev. Strategija ima v svojem programu ukrepov predviden tudi ukrep spodbujanja mentorstva prostovoljcev na vseh področjih. Ministrstvo je tako že v letošnjem letu pripravilo Javni razpis za sofinanciranje projektov razvoja in profesionalizacije nevladnih organizacij in prostovoljstva, katerega namen je subvencioniranje sto trajnostno naravnanih delovnih mest za razvoj in profesionalizacijo v nevladnih organizacijah, od tega dvajset trajnostno naravnanih delovnih mest za mentorje in koordinatorje prostovoljstva v prostovoljskih organizacijah.
Vlada v letošnjem letu sprejela strategijo, ki v svojem programu ukrepov naslavlja bistvene pomanjkljivosti, ki so se izpostavile pri pripravi skupnih letnih poročil o prostovoljstvu. Tako si bo z uresničevanjem strategije še naprej prizadevala, da bo organizirano prostovoljstvo v Sloveniji na visoko kakovostni ravni.

(Vir: Vlada RS, ab)

Skupnost občin Slovenije (SOS) je v letu 2016 na osnovi pooblastil občin in ostalih javnih ustanov izvedla postopek oddaje skupnega javnega naročila za dobavo zemeljskega plina in ekstra lahkega kurilnega olja za obdobje treh let. SOS je z izbranim ponudnikom sklenil okvirni sporazum za obdobje 36 mesecev. Okvirni sporazum je naročnik sklenil z enim ponudnikom za posamezen sklop.

Skupnost občin Slovenije (SOS) je v letu 2015 na osnovi pooblastil občin in ostalih javnih ustanov izvedla postopek oddaje skupnega javnega naročila za dobavo električne energije za potrebe občin in ostalih javnih ustanov.

Veljavnost krovnega okvirnega sporazuma in tudi posamičnih okvirnih sporazumov poteče s 31. 3. 2019. Zato bo SOS na podlagi zadostnega števila prejetih pooblastil zainteresiranih (občin, njenih zavodov, ipd.) izvedla nov postopek oddaje skupnega javnega naročila in z izbranim(i) ponudnik-om/-i sklenila krovno pogodbo, ki bo podlaga za sklenitev posamičnih pogodb med posamičnimi naročniki in izbran -im/-i ponudnik -om/-i.

Naročilo se bo oddalo za obdobje štirih (4) let – 48 mesecev.

V kolikor bi želeli pristopiti k skupnem javnem naročilu, najdete na sledečih povezavah dopis in potrebne dokumente, ki jih izpolnjene posredujete na naslov ursa.rupar@skupnostobcin.si najkasneje do 3. 8. 2018:

• POVABILO K PRIJAVI UDELEŽBE V POSTOPKU SKUPNEGA JN ZA DOBAVO ELEKTRIČNE ENERGIJE
  (prosimo, da si natančno preberete predmetni dopis)
• priloga 1 – Obrazec pooblastilo – elektrika SOS
• Priloga 2 – Potrebe naročnika – seznam MERILNIH MEST
• Priloga 3 – 5.2_pooblastilo_za_posredovanje_merilnih_podatkov_sodo

Ob tem občine naprošamo, da obvestilo oziroma povabilo posredujete tudi na naslove vaših javnih zavodov.

Mesta igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostnega in zdravega okolja ter uspešnega družbenega, kulturnega in gospodarskega razvoja. Da so mesta pri tem uspešna in hkrati privlačna za delo in življenje, je ključno dobro usmerjanje njihovega razvoja in sodelovanje različnih deležnikov in uporabnikov mesta. V luči priprav na svetovni dan Habitata, ki ga obeležujemo prvi ponedeljek v oktobru, želimo spodbuditi razmislek o naših mestih in bivanju ter širši javnosti predstaviti različne vidike razvoja mest in pomen dobrega urbanega razvoja.

S tem namenom je ministrstvo za okolje in prostor razpisalo natečaj za kreativno predelavo besedila Nove urbane agende, ki je najpomembnejši dokument na področju trajnostnega urbanega razvoja na svetovni ravni.

Vabijo podjetja, organizacije, društva, zavode, samostojne podjetnike in kulturne delavce, da predstavite vsebine agende na svoj način in jih približate splošni javnosti.

Rok za predložitev prijav: 24. 8. 2018 do 12:00 ure.

Povezava na prijavo natečaja: http://www.mop.gov.si/si/javne_objave/javni_natecaji/

Za večino neformalnih izobraževanj, ki so bila izvedena od od 1. 9. 2017 do vključno 31. 8. 2018, lahko pridobite povrnjena sredstva. Najvišja skupna višina sredstev, ki jih lahko pridobite je 813,33 EUR. Rok za oddajo vlog: od 25. 5. 2018 do porabe sredstev, vendar najdlje do 5. 9. 2018 (zadnji rok za oddajo vlog) Več informacij najdete tukaj.

S klikom tukaj lahko dostopate do informacije o nagradi Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za civilno družbo za leto 2018, katere namen je odlikovanje in spodbujanje pobud organizacij civilne družbe in/ali posameznikov, ki so znatno prispevali h krepitvi evropske identitete in povezovanja. Rok za predlaganje kandidatov se izteče 7. septembra 2018.

Izšel je drugi novičnik o skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri. Tokat se tematsko osredotočajo na razvoj podeželja, predstavljajo uspešne primere povečevanja dodane vrednosti značilnih podeželskih proizvodov in življenjskih virov – kmetijskih pridelkov in proizvodov dopolnilnih dejavnosti, gozda, stavb, zavarovanih območij narave, obnovljivih virov energije ter lokalnih tradicij in običajev, ki prinašajo koristi celotni lokalni in širši skupnosti, pišejo o lokalnih in regionalnih blagovnih znamkah kot orodju za spodbujanje inovativnosti, kakovosti in podjetnosti ter o skupnostnih obratih za predelavo pridelkov majhnih pridelovalcev.
Predstavljen je tudi predlog novega proračuna EU za obdobje 2020–2027, v napovedniku pa že obveščajo o septembrski strokovni ekskurziji (ogled skupnostno financirane sončne elektrarne) in o 3. nacionalni konferenci Dovolj za vse.

Podjetja in raziskovalne institucije Podonavske regije* lahko sedaj preko nove spletne platforme izmenjujejo podatke o materialih in proizvodih za sekundarno uporabo ter ustvarjajo nove mreže za razširjanje krožnega gospodarstva. Platforma je skupaj z virtualno tržnico nastala v okviru evropskega Interreg projekta MOVECO, ki združuje partnerje iz desetih držav na območju Podonavja. Mednarodni konzorcij na spletni platformi deležnikom iz gospodarstva in drugih organizacij ponuja nabor orodij za implementacijo konceptov krožnega gospodarstva ter relevantne informacije, kot so na primer sheme razširjene odgovornosti proizvajalcev v posameznih državah Podonavja.

Slovenska turistična organizacija (STO) je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) ter upravljavci zavarovanih območij, predstavila izdajo nove publikacije Naravni parki v Sloveniji. V publikaciji so predstavljena, do narave prijazna in za obiskovalce pristna doživetja, 18-ih zavarovanih območij Slovenije, kjer se turizem razvija s spoštovanjem načel trajnostnega razvoja in v sožitju z naravo. Publikacija ima 60 strani in je izšla v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, v skupni nakladi 30.000 izvodov.

Publikacija v slovenskem jeziku