258. izredna seja
Poročilo o zadolževanju občin v preteklem letu
Občine morajo ministrstvu za finance poročati o svojem zadolževanju in zadolževanju pravnih oseb javnega sektorja, katerih ustanoviteljice so ali v katerih imajo prevladujoč vpliv. Poročilo o zadolževanju občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2017 ter zadolženosti na dan 31. 12. 2017 je tako pripravljeno na podlagi podatkov, ki so jih posredovale občine in so usklajeni s premoženjskimi bilancami občin.
Skupna zadolženost (občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin) se je v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 zmanjšala za 2,2 milijona evrov in je konec leta 2017 znašala 841,6 milijonov evrov oziroma 1,94 % BDP. Od tega je znašalo stanje dolga občin 708,6 milijonov evrov, stanje dolga pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin pa 133 milijonov evrov. V strukturi skupne zadolžitve so 84 % predstavljali dolgovi občin in 16 % dolgovi pravnih oseb v občinah. Povprečni skupni dolg na prebivalca v letu 2017 je znašal 408 evrov.
V letu 2017 je ministrstvo za finance 66 občinam izdalo 78 soglasij k zadolžitvi. Skupni obseg novih zadolžitev na podlagi izdanih soglasij je znašal 61,5 milijonov evrov. Povprečna zadolženost v letu 2017 obravnavanih občin je bila 5,9 % njihovih v predhodnem letu realiziranih prihodkov. Občine so se zadolževale predvsem za investicije, predvidene v občinskih proračunih za leto 2017, 14 občin pa je upravljalo z dolgom občinskega proračuna. V letu 2017 se je pri državnem proračunu z odobritvijo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dodatno zadolžilo 132 občin v skupni višini 20,6 milijonov evrov in sicer 0,7 milijonov za upravljanje z dolgom občinskega proračuna in 19,9 milijonov za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov.
Vlada ugotavlja, da obseg skupne zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2017 na globalni ravni ni zaskrbljujoč. Občine tudi s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, nova delovna mesta delavcem, izboljšano kakovost življenja občanom, gospodarsko aktivnost in s tem ustvarjajo BDP.
Zaključno poročilo o energetski prenovi stavb v državni in občinski lasti
Vlada se je seznanila z Zaključnim poročilom o izvedbi vladnega strateškega razvojnega projekta P1: Energetska prenova stavb v državni in občinski lasti. S tem sklepom sta prenehali delovati tudi projektna skupina za izvedbo tega projekta in projektni svet, ki je spremljal izvajanje projekta. Sistem energetskih prenov stavb ožjega in širšega javnega sektorja je bil vzpostavljen v tistih primerih, ko se energetska prenova financira iz virov sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020, ki vključuje tudi izpolnitev predhodnih pogojenosti, vzpostavitev modela energetskega pogodbeništva (javno-zasebno partnerstvo), izdelavo evidenc, izdelavo dokumentacije, odpravo zakonodajnih in drugih sistemskih ovir, pripravo cikličnih modelov za izvajanje energetskih prenove itd.
Da bi preverili in optimizirali vzpostavljen sistem, so bili izvedeni trije pilotni projekti energetskih prenov izvajanja sistema (Center šolskih in obšolskih dejavnosti Bohinj, tri sodišča v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu ter objekt pravosodne in državne uprave v Šmarju pri Jelšah) in ciklični modeli za izvajanje prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja. Ta projekt se je zaključil, vendar se bodo nadaljnje energetske prenove izvajale na podlagi vzpostavljenega sistema in cikličnih modelov najmanj do konca te finančne perspektive.
Poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2017
Iz podatkov za preteklo leto izhaja, da se je povečal vpis organizacij v vpisnik, medtem ko je število prostovoljcev rahlo upadlo, prav tako je upadlo število opravljenih prostovoljskih ur. Navedeno je moč povezati z dejstvom, da je bila v letu 2017 v Sloveniji gospodarska rast, registrirana brezposelnost se je znižala. Vsled temu se je število prostovoljcev zmanjšalo, posledično se je znižalo tudi skupno število opravljenih prostovoljskih ur.
Analiza podatkov, ki so jih zagotovile prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom, vpisane v vpisnik (v letu 2017 je oddalo poročilo o prostovoljskem delu v skladu z Zakonom o prostovoljstvu 1650 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom) je pokazala, da je skupno število prostovoljcev, ki so opravljali prostovoljsko delo in so vodeni v vpisniku prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, 291.214 (307.262 v letu 2016, 96.822 v letu 2015), opravili pa so 9.466.281 ur prostovoljskega dela (10.729.514 ur v letu 2016, 10.878.360 ur v letu 2015).
V organizacijah s prostovoljskim programom je bilo v letu 2017 skupno število prostovoljcev 3.626, medtem ko je bilo v letu 2016 skupno število prostovoljcev v organizacijah s prostovoljskim programom 4.052. Iz podatkov je razvidno, da je bilo v letu 2016 v vpisnik vpisano manj organizacij s prostovoljskim programom, vendar pa je bilo število prostovoljcev, ki so delovali v organizacijah s prostovoljskim programom, višje.
V okviru prostovoljskih organizacij je bilo v letu 2017 opravljenih 9.282.195 ur prostovoljskega dela, medtem ko je bilo v organizacijah s prostovoljskim programom, ki so se vpisale v vpisnik, opravljenih 184.086 prostovoljskih ur (124.096 ur v letu 2016). Iz zbirnih podatkov je razvidno, da je število prostovoljcev v organizacijah s prostovoljskim programom rahlo upadlo, vendar pa je število prostovoljskih ur v organizacijah s prostovoljskim programom naraslo.
V času priprave skupnega letnega poročila za leto 2017 je bila sprejeta tudi strategija, ki ima za enega izmed glavnih ciljev spodbujati kakovostno prostovoljstvo. V marcu 2018, pa je bil sprejet tudi Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg), ki ustanavlja proračunski sklad za razvoj nevladnih organizacij. Sklad za razvoj nevladnih organizacij, katerega glavni viri so sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošnokoristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, predstavlja temelj za financiranje ukrepov, ki jih naslavlja sprejeta strategija.
Iz zbirnih podatkov, ki so podlaga za pripravo skupnega letnega poročila za leto 2017, izhaja, da je še vedno potrebna promocija vpisa v vpisnik. Za zagotovitev dejanskega pregleda nad stanjem področja prostovoljstva v Sloveniji je zelo pomembno, da je v vpisnik vpisano čim več prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom. Posebno pozornost pa je z namenom obogatitve programov in višje kakovosti storitev potrebno nameniti tudi opravljanju prostovoljskega dela v organizacijah s prostovoljskim programom (javnih zavodih).
S strani prostovoljskih organizacij je vsako leto dana povratna informacija, da je za kakovostno opravljanje prostovoljskega dela premalo mentorjev in koordinatorjev prostovoljcev. Strategija ima v svojem programu ukrepov predviden tudi ukrep spodbujanja mentorstva prostovoljcev na vseh področjih. Ministrstvo je tako že v letošnjem letu pripravilo Javni razpis za sofinanciranje projektov razvoja in profesionalizacije nevladnih organizacij in prostovoljstva, katerega namen je subvencioniranje sto trajnostno naravnanih delovnih mest za razvoj in profesionalizacijo v nevladnih organizacijah, od tega dvajset trajnostno naravnanih delovnih mest za mentorje in koordinatorje prostovoljstva v prostovoljskih organizacijah.
Vlada v letošnjem letu sprejela strategijo, ki v svojem programu ukrepov naslavlja bistvene pomanjkljivosti, ki so se izpostavile pri pripravi skupnih letnih poročil o prostovoljstvu. Tako si bo z uresničevanjem strategije še naprej prizadevala, da bo organizirano prostovoljstvo v Sloveniji na visoko kakovostni ravni.
(Vir: Vlada RS, ab)