V PRIHODNJEM TEDNU PRAZNUJEJO OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ČLANICE

DUPLEK, HORJUL, IDRIJA, JEZERSKO, KOMEN, RAČE FRAM IN RADENCI.

ISKRENE ČESTITKE!

SEKRETARIAT SOS

NOVICE SOS

Prvi sestanek strateške DS za decentralizacijo storitev države in skladen regionalni razvoj 1/1

10. junija je z delovanjem pričela strateška delovna skupina za decentralizacijo storitev države in skladen regionalni razvoj, ki jo je ustanovila Skupnost občin Slovenije in ji predseduje županja MO Ptuj, Nuška Gajšek. Mesto podpredsednika delovne skupine je prevzel župan občine Tolmin, Uroš Brežan. Namen strateške delovne skupine je pripraviti vizijo decentraliziranih storitev za ohranjanje poseljenosti, saj se v nekaterih krajih soočajo z ukinjanjem pomembnih storitev za občanke in občane – krajevnih uradov, izpostav FURS, lokalnih izpostav Sklada kmetijskih zemljišč, z zapiranjem poštnih in bančnih poslovalnic, ukinjajo se tudi bankomati.

Prvega sestanka strateške delovne skupine sta se udeležila tudi priznana strokovnjaka dr. Janez Nared iz Geografskega inštituta Antona Melika in dr. Damjan Kavaš iz Inštituta za ekonomska raziskovanja. Opozorila sta, da je potrebno na področju storitev širšega splošnega pomena upoštevati dejstvo, da je tehnološki napredek v korist le določeni skupini populacije, za druge skupine populacije, še posebej v starajoči se družbi, pa je potreben razmislek o prostorski in časovni dosegljivosti storitev, prav tako se postavlja vprašanje dostopnosti z javnimi prometnimi sredstvi. Po mnenju strokovnjakov bi se bilo potrebno še posebej posvetiti obmejnim območjem, ki so posebej izpostavljena in ranljiva, tako zaradi zanemarjanja države kot pritiska obmejnih držav na drugi strani meje. Ob tem pa je po mnenju stroke država še popolnoma zaspala na področju vodenja gospodarske politike, zlasti ob meji. Zato vidita ključno področje strateške delovne skupine za decentralizacijo pri SOS tudi v tem, da jasno zahteva vzpostavitev preglednega sistema javnih storitev, ki pa niso samo klasične; k tem sodijo tudi takšne, ki so na trgu, vendar so strateško pomembne tako za državo (npr. banke) kot tudi občanke in občane.

Tako je bilo v sklopu razprave posebej opozorjeno, da bi za uspešno decentralizacijo bilo potrebno vzpostaviti pokrajine/regije ter da bi bilo potrebno razmisliti tudi drugih, alternativnih načinih izvajanja teh storitev, na način, primeren različnim populacijskim skupinam. Izpostavljeno je bilo, da je država v času gospodarske krize pri nižanju stroškov v veliki meri privarčevala sredstva skozi siromašenja tistih področjih, ki se tičejo lokalnega nivoja, zlasti skozi ukinjanje izpostav države, ne zgolj z vidika uporabnikov, temveč tudi z gospodarskega. Zaradi tendence k vitki državi se je izgubljalo kvalitetna delovna mesta, ki so jih v veliki meri zasedale ženske z visoko, družboslovno izobrazbo. Vsaka ukinitev delovnega mesta na upravnem področju na območjih izven avtocestnega križa pa po drugi strani vpliva tudi na zmanjševanje ostalih zaposlitev, posledično prihaja do spirale – zmanjševanje delovnih mest pomeni zmanjševanje dostopnosti različnih storitev, to pa spet pomeni izseljevanje ali povečan prometni pritisk zaradi dnevnih migracij. Tako so npr. na Koroškem v zadnjih nekaj letih ukinili več kot 100 delovnih mest v upravnih službah države, kar regija močno občuti, tudi zaradi povečanega prometa v drugo regijo. Na drugi strani pa se poraja vprašanje ali Slovenija sploh poseduje natančne podatke koliko ljudi na delo odhaja v Avstrijo.

Na podlagi razprave je bil izražen poziv, da država nemudoma pristopi k izdelavi študije o stanju regionalnega razvoja (delovna mesta, ukinjanje institucij države, dostopnost do širših storitev splošnega pomena, javni prevozi, izseljevanje, staranje prebivalstva, število zaposlenih v Avstriji, število šolajočih se v Avstriji, stanje lastništva kmetijskih zemljišč, …).

Prav tako je bila izražena zahteva, da država premisli o organiziranosti državnih upravnih organov ter institucij in pripravi novo, regionalno shemo zaposlovanja; pri presoji upravičenosti obstoja neke izpostave za javne storitve je namreč potrebo upoštevati dolgoročne stroške, ki nastajajo zaradi ukinjanja nekega delovnega mesta na terenu, stroški mobilnosti, vpliva na podnebne spremembe, nižanje kvalitete življenja zaradi ur preživetih na poti, neravnovesje med delovnim in prostim časom,…

Prioritetno področje bi vsekakor morala biti obmejna območja, kjer je tudi prometna dostopnost do storitev ključnega pomena, zato bi bile na mestu subvencije javnega prevoza s strani države. Jasno pa je, da bodo morale občine in država opraviti skupen razmislek, kako narediti (tudi ne-mestne) slovenske občine privlačne za življenje in delo ljudi. Predvsem na odročnejših področjih je veliko težav na področju zagotavljanja osnovnih storitev na bančnem in poštnem področju.

Zato se bo Skupnost občin Slovenije zavzemala za uveljavitev rešitev, ki bodo ljudem omogočale dostop do osnovnih bančnih in poštnih storitev v vseh občinah, vendar ne s pomočjo financiranja ohranitve bankomatov skozi lokalne proračune. Nesprejemljivo namreč je, da se ob davkoplačevalskem denarju, ki je bil namenjen sanaciji bank, davkoplačevalski denar ponovno porablja še za izvajanje osnovne bančne ali pa poštne storitve, ki bi jo morala v skladu z zakonom izvajati banka oz. pošta.

Naslednji sestanek strateške delovne skupine bo potekal meseca septembra, ko bo Skupnost občin Slovenije poročala o prvih odzivih državne ravni na ugotovitve in izražene zahteve strateške delovne skupine za decentralizacijo storitev države in skladen regionalni razvoj pri SOS.

2. sestanek Glavnega odbora SOS v Vodicah 1/2

V četrtek, 13. 6 2019 se je v občini Vodice na 2. sestanku sestal Glavni odbor Skupnosti občin Slovenije. Članice in člani so pregledali in potrdili teme za sejo predsedstva, ob tem pa so obravnavali  še nekaj drugih aktualnih tem. Tako so razpravljali tudi o predlaganih določilih v predlogu sprememb in dopolnitev zakona o vrtcih, po katerem naj bi občine dobile možnost vsaj delnega ODLOČANJA  o financiranju zasebnih vrtcev. Glavni odbor je ugotavljal, da se v javnosti glede predloga sprememb na področju financiranja zasebnih vrtcev širijo številne netočnosti. Tudi zato je razprava postala tako zelo razgreta, ter prostor za politične interpretacije. Glavni odbor je tako oblikoval stališče, v katerem je izrazil naklonjenost intenci ministrstva v predlaganih členih zakona. Rešitev v kateri imajo končno občine možnost vplivati in sooblikovati politiko izgradnje mreže na vrtčevskem področju je lahko samo dobra. Če kdo, občine najbolje vedo, kaj potrebujejo, županje in župani pa imajo vizijo razvoja tudi tega področja. Zdajšnja rešitev zakona pomeni, da se lahko poveže nekaj staršev in ustanovijo vrtec, mimo vsakršne vednosti in vpliva občine. Občine so nato postavljene pred  dejstvo plačila v višini 85%.  Če je leta to veljavno določilo vplivalo na ustanovitev nekaj zasebnih vrtcev, ki so ponujali posebne pedagoške prakse, ali takšnih, ki so zapolnili manko v občinah, pa so se v zadnjih nekaj letih pričeli ustanavljati vrtci kot poslovne priložnosti privatnih fizičnih oseb. Temu pa glavni odbor ni naklonjen. Dogovorili so se, da bosta na sestanku z ministrom za izobraževanje, znanost in šport dr. Pikalom sodelovala dr. Vladimir Prebilič in Jasmina Vidmar. Oba je glavni odbor zadolžil, da ministra opozorita tudi na številne naloge na področjih pristojnosti njegovega ministrstva, ki zahtevajo nujne spremembe.  In, da je popolnoma nesprejemljivo, da naj bi bila nova rešitev glede financiranja zasebnih vrtcev del paketa nižanja stroškov. Takšna rešitev je lahko samo del urejanja sistema in nižanja stroškov.

O novem pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih z MIZŠ 1/3

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je v sredo, 12.6.2019 potekal sestanek o novem pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo. Predstavnice skupnosti in drugih asociacij ter vrtčevskih organizacij so skupaj s predstavnicami ministrstva pregledali predloge vse vpletenih deležnikov ter iskale rešitve, ki bi bile sprejemljive tako za občine, ministrstvo ter vrtčevske organizacije. Velik del določil novega pravilnika je bil tako usklajen, odprta so ostala še nekatera vprašanja ter določila, katerih učinek je še potrebno izračunati, da bo mogoče sprejeti odločitve. Predstavnice ministrstva so predstavile tudi predlog višine prispevka države na otroka vključenega v razvojni oddelek v vrtcu. Glede na to, da se cene vključitve otroka v razvojni oddelek gibljejo med 300€ in 1.100€ je ministrstvo oblikovalo metodologijo, s katero bi povprečen znesek prispevka ministrstva znašal  831€ za vsako mesto v razvojnem oddelku,  ne glede na to ali je popolnjen ali ne. Razliko bi krile občine in starši. O predlogu ministrstva se bodo članice delovne skupine še usklajevale. Odprta določila bodo obravnavali na naslednjem sestanku, na katerem pa bi bil naj pravilnik pripravljen že do te mere, da bi ga bilo mogoče sprejeti.

Z ministrom Pikalom o rešitvah financiranja in nadzora v zasebnih vrtcih 1/4

V četrtek, 13.6. 2019 je minister za izobraževanje, znanost in šport  na pogovor povabil predsednike asociacij z namenom preverjanja stališč do predlaganih rešitev glede financiranja in nadzora zasebnih vrtcev. Dr. Vladimir Prebilič, podpredsednik Sekcije občin s sedeži upravnih enot je predstavil stališče Glavnega odbora, po katerem je prav podpirati vsako rešitev, ki povečuje avtonomijo odločanja občin na področjih njihovih izvirnih pristojnosti. O podrobnosti se bo treba še pogovarjati je povedal, vse predlagane rešitve niso nujno najbolj uresničljive, vendar pa je smer korektna. Sili namreč vse tiste zasebnike, ki ustanavljajo zasebne vrtce, da se o tem pogovarjajo z občinami in ne, da samo »potrkajo na vrata« in županje in župane postavijo pred dejstvo za financiranje nečesa, na kar občina razen plačila, nima nobenega vpliva. Opozoril je tudi ministra, da določila glede zasebnih vrtcev nikakor niso in ne morejo biti del paketa nižanja stroškov za občine, so lahko samo del urejanja sistema. Po daljši razpravi so se prisotni dogovorili, da si bodo vzeli še nekaj časa za dodelavo rešitev, ki pa naj bi šle v smeri večanja avtonomije občin in možnosti vplivanja na mrežo vrtcev v občini.

Medtem, ko je bilo ustanavljanje zasebnih vrtcev, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih vseskozi, tudi strokovno ocenjevano kot obogatitev javne mreže, pa je odprta možnost za ustanavljanje zasebnih vrtcev brez vpliva in vednosti občin težko vzdržna. Tako z vidika avtonomije občin kot z vidika neracionalne porabe javnih finančnih sredstev.

Okrogla miza o trajnostnem razvoju na občinski ravni 1/5

12. junija 2019 je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju s konzorcijem strokovnih institucij, ki ga vodi Institut »Jožef Stefan«, pripravilo dogodek ob izidu Podnebnega ogledala 2019, o katerem je SOS občine že obveščal. Sočasno je izšel tudi Lokalni semafor podnebnih aktivnosti za leto 2019. Oboje je pripravljeno v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050.

Slovenija je že sprejela obveznost, da bo emisije do leta 2030 zmanjšala za 15 % glede na leto 2005, a bo ambicije treba še povečati. Do sedaj zastavljene cilje Slovenija uspešno izpolnjuje.

Največji deleži v strukturi prispevkov toplogrednih plinov:

  • skoraj 51 % prispeva promet;
  • sledijo kmetijstvo (16 %),
  • stavbe (11 %),
  • industrija (10 %),
  • sektor proizvodnje električne energije in toplote (5 %) in
  • sektor ravnanja z odpadki (5 %).

Podnebne cilje si v mednarodnem prostoru zastavljajo tudi občine. V Sloveniji imamo 37 občin, ki so pristopile h Konvenciji županov in si zastavile cilje za zmanjšanje emisij TGP do leta 2020. Najbolj ambiciozna med njimi je občina Idrija, ki se je že leta 2015, kot ena prvih občin v Evropi, zavezala k zmanjšanju emisij za 40 % do leta 2030. Poleg Idrije si je cilj za leto 2030 za enkrat zastavila še Mestna občina Novo mesto.

Vladimir Prebilič, župan Kočevja in član glavnega odbora SOS, je na okrogli mizi, na kateri je zastopal SOS izpostavil, da sta ključni težavi podnebnih investicij na lokalni ravni neenakost pri prejemanju sredstev, kjer so po njegovem mnenju mestne občine v veliki prednosti glede na druge, in pomanjkljivo sodelovanje med občinami. Poročilo Podnebno ogledalo Slovenije je predstavil Institut Jožef Stefan v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, ki so poudarili, da je sredstev za tovrstne investicije iz leta v leto več. Tanja Bolte z okoljskega ministrstva je poudarila, da so občinam in občanom na voljo sredstva iz podnebnega sklada za ureditev kolesarskih infrastruktur, polnilnih postaj in subvencij nakupov okolju prijaznih vozil.

Bojan Suvorov iz vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko pa je ob tem poudaril, da se pripravlja novo finančno obdobje financiranja s sredstvi EU-ja, kjer bo verjetno na voljo manj sredstev kot v obdobju 2014-2020, saj končna številka sredstev še ni znana. Po trenutnih načrtih bi Slovenija v prihodnjih sedmih letih lahko prejela do 2,8 milijarde evrov evropskih sredstev.

Vladimir Prebilič je  poudaril, da je bil napredek na področju trajnostnih naložb na občinski ravni storjen, a je še veliko prostora za izboljšave. Izpostavil je tudi težave na področju obremenjenosti s trdimi delci, kjer je periferija zaradi priseljevanja ljudi bolj obremenjena z njimi kot mesta.

Tanja Bolte je ob tem poudarila, da ima Slovenija že opredeljena območja z večjo obremenitvijo z delci PM10, za katera se že sprejemajo določeni ukrepi, ki bi občinam pomagali pri regulaciji te obremenitve. Dodala je še, da so v letošnjem letu  povečali subvencije za ta območja, ki so bolj izpostavljena. Prav tako je povedala, da so občine tiste, ki lahko predvidene ukrepe približajo občanom.

Glede medobčinskega dialoga je Prebilič dejal, da gre za področje, kjer je ogromno težav. “Občine so različno hitre pri pridobivanju zemljišč za projekte,” zato meni, da bi bila tu tudi primerna pomoč občinam. Prav tako pa meni, da bi morali biti ukrepi celostno zastavljeni in se ne izvajati stihijsko. Kot primer je navedel energetsko sanacijo javnih objektov, po kateri se je sicer zmanjšala poraba energije, ampak “potem se nam je energija podražila in se ljudje odklapljajo s centralnega ogrevanja”, je poudaril. Prebilič je kot projekte prihodnosti omenil oskrbo z bioplinom, predlagal je tudi prenos financiranja eko sklada na občine, saj nekatere občine že izdajajo svoja sredstva za subvencije pri menjavi kurilnih naprav in te občine bi morale po njegovem mnenju prejeti kaka sredstva iz eko sklada.

Več v Sporočilu za medije 

POVPRAŠEVANJE

Povpraševanje glede volilnih enot 2/1

Na nas se je obrnila občina članica s prošnjo za posredovanje izkušenj ostalih občin. Občina pristopa k pripravi novega Odloka o volilnih enotah, pri čemer bi namesto dosedanjih treh volilnih enot imeli samo eno volilno enoto. Volilni sistem je proporcionalni, voli se 17 svetnikov.

Občino zanimajo izkušnje ostalih občin, ki ste pristopile k takšni spremembi oziroma prednosti in slabosti sistemov z eno in več volilnimi enotami.

Prilagamo prejete odgovore občin, ki so se odzvale na povpraševanje: TUKAJ.

ZAKONODAJNE AKTIVNOSTI SOS

Obračun in plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje- zamudne obresti 3/2

V zvezi s predlaganjem obračuna prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje brezposelnih oseb je Skupnost občin Slovenije Ministrstvo za finance, dne 24. 5. 2019, zaprosila za pripravo navodila o pravilnem postopanju občin za primere, ko občina prepozno prejme podatke ali prejme podatke, ki so popravljeni za nazaj oziroma če občina ni bila pravočasno obveščena o spremembah pri zavarovancih.

Prilagamo prejeta  navodila MF: tukaj.

Predlog vladnega gradiva o informaciji o pričetku postopka priprave programskih dokumentov za izvajanje EKP 2021-2027 3/3

SVRK je na Skupnost občin Slvoenije v pregled in obravnavo posredoval predlog vladnega gradiva o informacijah o pričetku postopka priprave programskih dokumentov za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027.

Na tej povezavi si lahko preberete informacijo o pričetku postopka pripave programskih dokumentov za izvajanje evropske kohezijske politike. 

Prosimo, da nam vaše pripombe in predloge pošljete najkasneje do srede 19. junija 2019 na naslov miha.mohor@skupnostobcin.si.

Spremembe in dopolnitve Gradbenega zakona ter Zakona o urejanju prostora – javna obravnava 3/4

Ministrstvo za okolje in prostor je v javno obravnavo podalo spremembe in dopolnitve Gradbenega zakona ter Zakona o urejanju prostora. Več o namenu sprememb in dopolnitev zakonov lahko preberete v pojasnilih MOP – tukaj.

Nekatere poglavitne spremembe v Gradbenem zakonu

  • Realizacija ustavne odločbe v zvezi s spoštovanjem pravice do doma ob odrejeni inšpekcijski odstranitvi objekt;
  • sprememba člena, ki se nanaša na prepoved sklepanja pravnih poslov (npr. prodaja), priključevanja na komunalne naprave in podobno za nelegalne objekte;
  • predlaga se uvedba večjih vzdrževalnih del, s katerimi bi se brez gradbenega dovoljenja lahko izvedla tudi malo večja dela, kot samo vzdrževanje;
  • prijava začetka gradnje naj bi bila obvezna tudi za večja vzdrževalna dela in za vzdrževalna dela v javno korist, s čimer se želi večji nadzor nad izvajanjem teh del, ki so zelo pogosto taka, da bi bilo zanje dejansko potrebno gradbeno dovoljenje.

Besedilo: Gradbeni zakon, čistopis ; Gradbeni zakon, predlog za obravnavo.

Nekatere poglavitne spremembe v Zakonu o urejanju prostora

  • Pri lokacijski preveritvi, novemu instrumentu povečanja prožnosti prostorskega načrtovanja, se obstoječim namenom dodaja še lokacijsko preveritev za namen legalizacije;
  • pri lokacijski preveritvi za namen preoblikovanja in povečanja stavbnih zemljišč, kot tudi pri rednih spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta se predlaga zvišanje možnega povečanja na 1200 m2 in dvig omejitve na 50 %;
  • uvajajo se postopkovne olajšave za sprejemanje občinskih prostorskih izvedbenih z združitvijo faze prvega in drugega mnenja, kadar v postopku ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje;
  • na področju opremljanja stavbnih zemljišč se povečuje jasnost glede tega, kaj predstavlja opremljeno stavbno zemljišče in kdaj je mogoča samooskrba objektov.

Besedilo: ZUreP-2, čistopis ; ZUreP-2, predlog za obravnavo.

Pripombe in predloge na predloga zakonov nam pošljite do petka, 28.6.2019 na naslov alja.babic@skupnostobcin.si, da bomo lahko v roku usklajene posredovali na Ministrstvo za okolje in prostor.

Predloga zakona o spremembah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS-I 3/5

Obveščamo, da je na Državnem zboru v obravnavi Predloga zakona o spremembah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS-I.

Cilj spremembe in dopolnitve:

Ukinitev fiktivnega izračuna pravice, do katere bi posameznik oziroma družina lahko bila upravičena, če bi jo uveljavljala v skladu z vrstnim redom, se predlaga s ciljem poenostaviti postopke odločanja pravicah iz javnih sredstev ter zagotoviti lažje in učinkovitejše odločanje o pravicah iz javnih sredstev.

Sprememba v hrambi podatkov iz centralne zbirke podatkov se predlaga s ciljem, da se omogoči dostop do osebnih podatkov, ki so potrebni za odločanje v sodnih postopkih (odločanje o pravicah iz javnih sredstev), zapuščinskih postopkih, ki trajajo več kot pet let, načrtovanje politike socialnega vključevanja, spremljanje stanja ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene.

Besedilo predloga najdete TUKAJ.

Vaše morebitne pomisleke na predlog nam lahko posredujete najkasneje do četrtka, 27.6.2019 na naslov info@skupnostobcin.si.

Anketni vprašalnik MIZŠ o pomembnosti različnih razvojnih ukrepov v naslednji finančni perspektivi 3/6

S strani MIZŠ smo prejeli povabilo k sodelovanju v anketi, s katero želijo definirati razvojne ukrepe, ki lahko preko sredstev evropske kohezijske uspešno in učinkovito odgovorijo na razvojne izzive v okviru pristojnosti in delovnega področja MIZŠ v obdobju 2021—2027.

Zato so pripravili Anketo o stališčih/percepciji deležnikov o pomembnosti razvojnih ukrepov MIZŠ v okviru evropske kohezijske politike 2021—2027 (v nadaljevanju: anketa), ki je prvi korak MIZŠ v procesu posvetovanja z deležniki.

Namen ankete je pridobitev mnenj različnih deležnikov, posameznikov in organizacij, o pomembnosti različnih razvojnih ukrepov MIZŠ v okviru evropske kohezijske politike po letu 2020. Anketa ne opredeljuje vseh razvojnih področij in ukrepov MIZŠ, temveč le tiste, ki jih MIZŠ vidi kot tiste, ki so skladne z naložbenimi smernicami Evropske Komisije in zakonodajnim ter strateškim okvirom EU za področje evropske kohezijske politike 2021—2027, ki je v pripravi. Predlagane razvojne ukrepe v okviru ankete je tako treba presojati v kontekstu namena ankete.

Vljudno vas vabijo k izpolnjevanju anonimne ankete, ki vam bo vzela približno 20 minut časa. Anketa je dostopna na povezavi https://www.1ka.si/a/217533 in je odprta do 30. 6. 2019. Priporočamo, da jo odprete v Google Chrome.

Z vašimi odgovori, bodo na MIZŠ lahko učinkovito in uspešno odgovorili na razvojne izzive evropske kohezijske politike po letu 2020.

Zakon o varstvu okolja v javni obravnavi 3/7

Ministrstvo za okolje in prostor je v javno razpravo podalo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja.

Zakon se spreminja v delu, ki se nanaša na proizvajalčevo razširjeno odgovornost. S predlagano zakonsko ureditvijo se želi zagotoviti večjo učinkovitost 8 skupin proizvodov (motorna vozila, električna in elektronska oprema, baterije in akumulatorje, embalaža, izrabljene gume za motorna vozila, zdravila, fitofarmacevtska sredstva in nagrobne sveče ), zaradi doseganja predpisanih okoljskih ciljev v prihodnosti ter težav, s katerimi se Slovenija sooča pri že vzpostavljenih sistemih. Obenem gre tudi za prenos zahtev Direktive (EU) 2018/851. Predlagani zakon določa obveznost proizvajalcev določenih vrst proizvodov, da so finančno in organizacijsko odgovorni za svoje izdelke, tudi, ko iz njih nastanejo odpadki. To odgovornost lahko izpolnjujejo samostojno ali pa skupinsko v organizaciji. Zakon določa pogoje za samostojno in za skupinsko izpolnjevanje predpisanih obveznosti. Organizacijo bodo lahko ustanovili le proizvajalci odpadkov, organizacija pa bo za njih in za pridružene proizvajalce zagotavljala obveznosti glede zbiranja in predelave ter odstranjevanja odpadkov. Če bo na enem toku odpadkov vzpostavljenih več organizaciji, bodo morale ustanoviti ali se dogovoriti o koordinacijskem telesu, ki bo usklajeval izpolnjevanje njihovih obveznosti. Predlagani zakon določa, da se morajo vsi proizvajalci določenih vrst proizvodov registrirati in registru sporočati določene podatke. Zakon vzpostavlja tudi informacijski sistem, v katerem bodo podatki o količini proizvodov, danih na trg in količini odpadkov, zbranih in predelanih. Te podatke bo lahko uporabljalo tudi koordinacijsko telo za usklajevanje obveznosti med več organizacijami.

Predlagani zakon vsebuje tudi spremembe veljavnega zakona, ki urejajo sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v EU, večinoma gre za spremembe zaradi prenosa direktiv EU.

Pripombe in predloge za izboljšavo predloga zakona lahko posredujete do 1. 7. 2019 na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si.

Osnutek Uredbe o embalaži in odpadni embalaži 3/8

V javni razpravi je Osnutek Uredbe o embalaži in odpadni embalaži.

Namen sprememb in dopolnitev sistema razširjene odgovornosti proizvajalca v tej uredbi je, da vsi proizvajalci plačajo vse predpisane stroške ravnanja z odpadno embalažo (in ne več ali manj), pri čemer pa so stroški na enoto embalaže za proizvajalce, ki dajejo na trg RS bolj reciklabilno embalažo, manjši kot stroški za proizvajalce, ki dajejo na trg RS manj reciklabilno embalažo in embalažo, ki sploh ni primerna za predelavo. Na ta način se gospodarske subjekte spodbuja, da za proizvodnjo embalaže in embaliranje izdelkov uporabljajo bolj okoljsko sprejemljive materiale.

V zadnjih letih smo bili pogosto priča kopičenju odpadne embalaže v zbirnih centrih izvajalcev javne službe zbiranja komunalnih odpadkov ter več požarom teh odpadkov. Da bi prekinili z obstoječo prakso nerednega prevzemanja odpadne embalaže ali celo ustavitvi prevzemanja teh odpadkov, so v uredbi določeni ukrepi, s katerimi naj bi se zagotovilo bolj redno prevzemanje odpadne embalaže, tako da ne bi bili več potrebni interventni ukrepi države za preprečevanje negativnih vplivov skladiščene odpadne embalaže na okolje in zdravje ljudi.

Uredba vsebuje tudi določbe za izvrševanje 104. člena Zakona o varstvu okolja, ki ureja določbe o registru varstva okolja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za okolje, ter določbe o finančnem jamstvu iz 115. člena Zakona o varstvu okolja.

Prosimo vas, da nam na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si, najkasneje do 5. 7. 2019 sporočite vaše pripombe in predloge za izboljšavo zakonodaje.

Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah 3/9

Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah.

S predlaganim zakonom se naloge, pravice in obveznosti, ki so nastale v zvezi s poslovanjem Inštituta RS za vode, prenašajo na ministrstvo, pristojno za okolje in prostor. Prav tako se s predlaganim zakonom dopolnjuje in spreminja tretji odstavek 162. člena Zakona o vodah, ki določa namene porabe sredstev Sklada za vode.

Z dopolnitvijo 1. točke tretjega odstavka 162. člena Zakona o vodah se jasno opredeli namen porabe sredstev in sicer za gradnjo vodne infrastrukture, kar vključuje, v skladu z opredelitvijo pojma »gradnja«, tudi financiranje vzdrževanja objektov in vzdrževalnih del v javno korist, ki se izvajajo na vodni infrastrukturi. Namen dopolnitve v 3. točki tretjega odstavka 162. člena Zakona o vodah z določbo o možnosti financiranja izvajanja izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda in izrednih ukrepov po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda je zagotavljanje financiranja izvedbe izrednih ukrepov iz sredstev Sklada za vode. S predlagano dopolnitvijo bodo v okviru Sklada za vode zagotovljena finančna sredstva v zadostnem obsegu, ki bodo v nadaljevanju omogočala takojšen pristop k izvedbi izrednih ukrepov, ki izhajajo iz Zakona o vodah, za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja.

Določba tretjega odstavka 162. člena Zakona o vodah (nove 8. do 10. točka) je dopolnjena z možnostjo: sofinanciranja oziroma financiranja celovitih občinskih projektov izgradnje ali obnove sistemov za oskrbo s pitno vodo za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo, ki jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in ni mogoče pridobiti kreditov v ta namen, nakupa obstoječih zasebnih vodovodov s strani lokalnih skupnosti zaradi zagotovitve javne oskrbe s pitno vodo in občinskih projektov izgradnje ali obnove javne kanalizacije v aglomeracijah s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, če jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov in pridobiti kreditov v ta namen. S predvidenimi možnostmi sofinanciranja oziroma financiranja navedenih projektov se ne posega v zagotavljanje financiranja obstoječih osnovnih nalog, ki izhajajo iz Zakona o vodah. Sredstva za financiranje in sofinanciranje bo mogoče nameniti v okviru razpoložljivih predvidenih sredstev Sklada za vode v posameznem letu. Namen dopolnitve zakona je zagotoviti pomoč posameznim lokalnim skupnostim, če javne oskrbe s pitno vodo niso zmožne zagotavljati v navedenih primerih oziroma zagotoviti izgradnje ali obnove javne kanalizacije v manjših aglomeracijah, za katere tudi ni mogoče pridobiti sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov in pridobiti kreditov v ta namen, in predstavlja dopolnitev možnosti financiranja k obstoječemu sistemu financiranja občin.

Vljudno vas prosimo, da dokument pregledate in nam na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si sporočite vaše predloge in pripombe do 5. 7. 2019.

DOGODKI SOS

17.6. / Interaktivni dogodek “World cafe – IZLET K REŠITVI” 4/1

Bliža se čas dopustov in preden se čisto predate poletnim užitkom vas vabimo na krajše popotovanje družbenega inoviranja. Pridružite se nam na interaktivnem dogodku

“World cafe – IZLET K REŠITVI”,

ki ga organiziramo v sklopu projekta Interreg central Europe in bo potekal v ponedeljek, 17.6.2019 v Orehovem gaju v Ljubljani.

Vsaka abeceda se začne pri A, socialno inoviranje pa pri družbenih izzivih, zato bodo le-ti rdeča nit našega dogodka. In ker gre pri družbenem inoviranju za proces, se bomo tudi sami premikali in spotoma razpravljali o družbenih problemih, ki nas pestijo ter pripravili iztočnice za iskanje rešitev. Z mobilnostjo lokacije dogodka bomo simbolizirali pot družbene inovacije, ki se prične s prepoznavanjem družbenih problemov. Naše popotovanje bomo pričeli na naslednjih lokacijah:

  • MARIBOR (vstop RUTAR) 
  • CELJE (vstop Dvorana Zlatorog)
  • JESENICE (vstop glavna avtobusna postaja) 
  • KRANJ (vstop avtobusna postaja pri Mercator centru Primskovo) 

Vabilo s programom.

Do skorajšnjega snidenja na kreativni  počitniški delavnici v prijetni družbi in z dobro hrano vas lepo pozdravljamo!

19.6. / Regijska konferenca o sodelovanju z občani v Mariboru 4/2

Zavod PIP, Skupnost občin Slovenije, CNVOS organiziramo regijsko konferenco z naslovom “S skupnimi močmi za boljšo občino in bolj zadovoljne občane”, ki bo potekala 19. junija 2019 ob 9.30. uri, v Vetrinjskem dvoru, Vetrinjska ulica 30, Maribor.

Na konferenci bomo z izmenjavo dobrih praks naredili korak naprej k boljšemu sodelovanju občin in občanov. Nanjo vabimo županje, župane, občinske uradnike in svetnike, seveda pa tudi vse ostale, ki vas tema zanima. Na konferenci bomo predstavili 1001 način sodelovanja z občani v občini Ajdovščina, odgovorili na vprašanje kako država spodbuja sodelovanje javnosti na lokalni ravni, predstavili bomo osredotočenost na proces in rezultate Prenova soseske Planina v Kranju in se seznanili s primeri dobrih praks sodelovanja z občani v Mestni občini Ljubljana in projekta Izboljšajmo Maribor v Mariboru.

Udeležba na konferenci je brezplačna, prosimo vas, da se nanjo prijavite najkasneje do 14. junija na tej povezavi

Program dogodka lahko najdete tukaj

1.10. - 2.10. / 3. kongres slovenskih občin 4/3

Na letošnjem kongresu bomo pogled usmerili v prihodnost. Zavedamo se namreč, da ima vsaka generacija dolg do prihodnosti. Prvi dan kongresa bomo razpravljali o problemih, ki so ključni za prihodnost slovenskih občin. Dr. Boštjan Udovič, Franc Bogovič, dr. Mihael J. Toman in Leo Kremžar bodo poskušali odgovoriti na vprašanja, kako vplivajo občine na državno in evropsko politiko, kdo je mačeha v krogu občina, država, EU, kakšno Slovenijo in kakšen planet bomo pustili našim zanamcem, ter v nadaljevanju kritično spregovorili o občinah in državni politiki.

Ne zamudite popoldanske okrogle mize, ki jo bomo namenili vedno znova aktualnemu vprašanju regionalnega razvoja in dilemi, kdaj pokrajine, če sploh, in kakšne. Po logiki nalog, željah in navadah ljudi ali po logiki in potrebah političnih strank, centrističnih ali anarhističnih možganov? V pogovoru bodo sodelovali minister Rudi Medved, dr. Ivan Žagar, dr. Boštjan Brezovnik ter dr. Aleksander Jevšek. Obeta se zanimiva in kritična razprava, čas pa bo namenjen tudi vašim pogledom in izmenjavi mnenj o oblikovanju pokrajin.

Ne prezrite strokovno bogate in tematsko aktualne vsebine, ki jo ponuja drugi dan kongresa. Namenjena je vsem zaposlenim v občinskih upravah in tudi vsem tistim, ki tako ali drugače delujejo na lokalnem področju. V treh tematskih sklopih bomo:

  • spraševali in odgovorili, ali je javni interes v službi kapitala, ali obratno, in kako v času zapiranja bančnih in poštnih poslovalnic, krajevnih uradov in krčenja železniških in cestnih povezav zagotoviti občanom ustrezne javne storitve;
  • opozorili, da katastrofa podnebne krize trka tudi na občinska vrata in spregovorili o tem, kako bo vplivala na naše življenje in kako se nanjo pravočasno pripraviti;
  • izpostavili, kako bomo zagotovili potrebno komunalno infrastrukturo in cenovno dostopne javne storitve ter kakšne so možnosti za financiranje občinskih infrastrukturnih projektov.

Vsakemu tematskemu sklopu bo sledila okrogla miza, kjer bo priložnost za izmenjavo mnenj, stališč in pogledov na problematiko.

Posebej smo veseli, da se nam bo že tretjič pridružil predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, častni pokrovitelj kongresa, politik, ki se še kako zaveda nujnosti srečevanja s predstavniki slovenskih občin.

Razlogov, da se nam pridružite, je torej veliko. Priložnost, da lahko na enem mestu izbirate med tako številnimi strokovnimi vsebinami, je redka in je ne gre zamuditi. Ne nazadnje bo kongres tudi priložnost za druženje in pogovore med udeleženci, kar daje dogodku še posebno vrednost. Da bi vam omogočili udeležbo na vseh tematskih sklopih, smo pripravili dodatne ugodnosti za več udeležencev iz posamezne občine.

Svoje prijave nam pošljite do 28. septembra 2019, najhitreje preko e-prijavnice. Na spletni strani kongresa so objavljene tudi podrobnejše informacije o programu, kotizaciji in posebnih ugodnostih ter možnosti nastanitve.

Vabljeni, da se nam pridružite 1. in 2. oktobra v Rimskih Toplicah.

(Piše: Leo Kremžar, predsednik programskega sveta)

DOGODKI DRUGIH

17.6. / OVE IN URE ZA SLOVENIJO DO 2030 5/1

17. junija 2019 ob 9.30 bo v dvorani Državnega sveta na Šubičevi 4 v Ljubljani posvet v organizaciji Zveze društev za biomaso Slovenije z naslovom OVE IN URE za Slovenijo. Obvezne prijave na dogodek v vabilu  sprejemajo do petka, 14. junija 2019 do 12. ure.

Vabljeni župani in županje slovenskih občin, predstavniki lokalne in nacionalne oblasti, stroke in gospodarstva, vzgoje in izobraževanja ter znanstveno-raziskovalnih institucij.

Vabilo in program

 

19.6./ Posvet JAVNO IN ZASEBNO ŠOLSTVO 5/2

Državni svet vas vabi na posvet JAVNO IN ZASEBNO ŠOLSTVO v sredo, 19. junija, ob 10. uri, dvorana Državnega sveta, Šubičeva 4, Ljubljana.

Vabilo s programom.

Za udeležbo na posvetu ni kotizacije, treba pa se je predhodno prijaviti.

Prosimo vas, da svojo udeležbo na posvetu potrdite do torka, 18. 6. 2019, do 12. ure, preko spletne strani in pri tem navedete ime, priimek in naslov stalnega bivališča (zaradi olajšanja postopka registracije v recepciji parlamenta).

19.6./  Delavnico soustvarjanja NPK 2020–2027 5/3

Ministrstvo za kulturo pripravlja ključni strateški dokument, ki bo opredelil razvoj kulture in umetnosti. Resolucija nacionalnega programa za kulturo 2020–2027 je dokument z dolgoročno vizijo za obdobje 8 let in akcijskim načrtom za prihodnja 4 leta, zato ga želijo sooblikovati v sodelovanju s širokim krogom zainteresirane javnosti.

Vabijo vas na uvodno delavnico soustvarjanja NPK 2020–2027, ki bo potekala 19.6. 2019, v sejni sobi v pritličju Ministrstva za kulturo od 9.00 do 14.00.

Vabilo.

Svojo udeležbo potrdite na e-naslov eva.zorko@gov.si najkasneje do ponedeljka, 17. 6. 2019, do 13.00.

20.6./ Posvet o dolgoročni podnebni strategiji za Slovenijo 5/4

Focus, društvo za sonaraven razvoj, in Institut »Jožef Stefan« vas vabita na javni posvet pred pripravo dolgoročne podnebne strategije za Slovenijo. Dogodek bo potekal v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050.

Na posvetu bo Ministrstvo za okolje in prostor predstavilo Okvir dolgoročne podnebne politike Slovenije – »Slovenija in zdrav planet«, ki je v pripravi. V tem okviru bo pripravljena tudi dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050 za doseganje ciljev Pariškega sporazuma. Možnosti za podnebno nevtralnost EU do leta 2050 nam bodo predstavili naročniki študije z naslovom Od vprašanja “ali” k vprašanju “kako” iz European Climate Foundation.

Vabilo.

Udeležba na posvetu je brezplačna. Obvezne prijave zbirajo preko prijavnice.

 

 

21.6./ Predstavitev in razprava o predlogu Uredbe o embalaži in odpadni embalaži 5/5

V petek, 21. junija 2019 bo ob 9. uri potekala predstavitev in razprava o predlogu Uredbe o embalaži in odpadni embalaži, in sicer v prostorih Centra za poslovno usposabljanje (CPU), Kardeljeva ploščad 27 a, 1000 Ljubljana (za poslovno stavbo GZS).

Osnutek uredbe bodo predstavili predstavniki Ministrstva za okolje in prostor. Dokument je dostopen na spletni povezavi TU.

Kotizacije ni.

Predhodna prijava preko spletnega obrazca je obvezna.

29.6./ Mednarodna konferenca "Evropske manjšine: včeraj, danes, jutri…" 5/6

Občina Železniki organizira v soboto, 29. junija 2019, ob 9. uri v DVORANI IVANA GROHARJA V SORICI mednarodno konferenco z naslovom »Evropske manjšine: včeraj, danes, jutri. Dogodek poteka v okviru evropskega projekta »Evropske manjšine: pozabljena dediščina, jezik in tradicija bogatijo našo skupno evropsko kulturo (MI4EU) – program Evropa za državljane.

Podrobnosti o dogodku najdete v vabilu.

Več o samem projektu je objavljeno na spletni strani www.td-zelezniki.si.

VLADA RS

35. redna seja Vlade RS 6/1

Hitrejše reševanja vlog za državne štipendije in tudi do več štipendij

Vlada je obravnavala in sprejela predlog Zakona o spremembah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Sprejetje predloga zakona se predlaga po nujnem postopku, da bi  od 1. avgusta 2019 dalje zagotovili hitrejše reševanje vlog o pravicah iz javnih sredstev, predvsem o pravici do državne štipendije, in s tem posledično zmanjšali zaostanke pri reševanju vlog za t. i. letne pravice iz javnih sredstev v mesecu avgustu in septembru. Z novelo se namreč predlaga črtanje pravila glede izračuna fiktivnega izračuna pravic, s čimer se bo postopek poenostavil, večja bo tudi avtomatizacija postopkov uveljavljanja pravic iz javnih sredstev – predvsem pravice do državne štipendije. Ker se fiktivna denarna socialna pomoč ne bo vštela v državno štipendijo, se bo povečala višina državne štipendije oziroma povečal se bo krog upravičencev, ki sedaj zaradi fiktivne denarne socialne pomoči do državne štipendije niso bili upravičeni.

Predlog bo imel za državni proračun določene finančne posledice in sicer dodatna obremenitev v višini 300.000 EUR (100.000 eur na mesec) v letu 2019 in 1,2 mio. EUR v letu 2020. Ker se fiktivna denarna socialna pomoč ne bo vštela v državno štipendijo, se bo povečala višina državne štipendije oziroma povečal se bo krog upravičencev, ki sedaj zaradi fiktivne denarne socialne pomoči do državne štipendije niso bili upravičeni.

Novo osrednje spletno mesto državne uprave GOV.SI

Na seji je vlada določila, da 1. julija 2019 začne delovati novo osrednje spletno mesto državne uprave GOV.SI, ki bo na enem mestu združevalo predstavitvene vsebine ministrstev, vladnih služb, organov v sestavi in upravnih enot.

Novo osrednje spletno mesto GOV.SI bo na prenovljen in uporabniku prijazen način na enem mestu zagotavljalo vsebine organov državne uprave. Trenutno obstoječa spletna mesta ministrstev, vladnih služb, organov v sestavi in upravnih enot bodo postopoma ukinjena, organi pa bodo vsebine predstavljali le še na GOV.SI.

Vzpostavitev osrednjega spletnega mesta državne uprave GOV.SI je ključni rezultat projekta Prenova in optimizacija spletnih mest državne uprave, ki se izvaja od leta 2016. Vodi ga Ministrstvo za javno upravo v sodelovanju z Uradom vlade za komuniciranje. Ključni namen projekta je izboljšanje uporabniške izkušnje, zmanjšanje števila spletnih mest državne uprave in enotnejši nastop državne uprave na spletu.

Vlada sprejela Predlog Zakona o interventnem odvzemu medveda in volka iz narave

Vlada RS je na dopisni seji določila besedilo predloga Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave.

Zakon je pripravljen zaradi sodnega zadržanja odstrela, in sicer z namenom uravnavanja populacije. Povečanje gostote obeh vrst (rjavi medved in volk) je povzročilo, da so  te živali v zadnjem obdobju spremenile način obnašanja, in tako predstavljajo neposredno grožnjo za prebivalce in njihovo premoženje.

S tem predlogom zakona se določa število medvedov in volkov, ki se jih sme odvzeti iz narave, in sicer je predvideni odvzem 200 medvedov (175 odstrel in 25 predvidene izgube) v obdobju do konca aprila 2020 in odvzem 11 volkov v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. 1. 2020 ter v obdobju 1. 9. – 30. 9. 2020. Takšna časovna dinamika odvzema iz narave upošteva obdobja, ki so najbolj kritična za razmnoževanje (parjenje in poleganje ter vzgoja mladičev) zadevnih vrst. Predviden odvzem živali s tem zakonom se lahko preseže le zaradi izjemnega odstrela ali izgub. Odstrel medvedov se sicer izvaja prednostno okoli naselij in na območjih, kjer so škodni primeri zaradi medveda pogostejši. Odstrel volkov se v primerih ponavljajočih škod prednostno izvaja na pašnikih ali v njihovi neposredni bližini.

(Vir: Vlada RS, ur)

AKTUALNI RAZPISI

Posojila za spodbujanje urbanega razvoja 7/1

Na spletni strani SID banke d.d. je objavljen nov program Sklada skladov SID banke »EKP posojila za urbani razvoj (2014-2020)« za financiranje končnih prejemnikov v enajstih mestnih občinah. Razvoj tovrstnega inštrumenta je nastal v sodelovanju SID banke, d.d. in Ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno za izvajanje dela Operativnega programa evropske kohezijske politike 2014 – 2020, ki podpira ukrepe za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest in sanacijo degradiranih območij v mestih.

Z ukrepi programa ugodnih posojil kohezijske politike 2014-2020 se zagotavlja spodbude za ponovno aktivacijo opuščenih in premalo izkoriščenih površin in stavb v mestih in mestnih območjih v enajstih slovenskih mestnih občinah V okviru programa se zagotavlja povratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v obliki posojil v višini 5 mio EUR (z obveznim vzvodom, ki ga zagotavlja SID banka, d.d. pa okoli 7,5 mio EUR).

Rok za oddajo vloge: do porabe sredstev oziroma do 31. 12. 2023.

Občina Kočevje išče projektnega partnerja 7/2

Občina Kočevje pripravlja projekt za razpis LIFE – Okoljsko upravljanje in informiranje. Išče občino v Sloveniji, ki bi bila pripravljena ustanoviti partnerstva za vodo v svoji občini. Partnerstvo za vode je posvetovalno telo, s pomočjo katerega lahko lokalne skupnosti bolje obvladujejo svoje težave z onesnaževanjem oz. kvaliteto podzemne vode. Vanj se vključijo predstavniki vodnogospodarskih podjetij, lokalnih onesnaževalcev, kmetov itd. Pri tem gre za prenos znanja. V okviru projekta bo izvedeno svetovanje in delavnice na temo partnerstva za vodo. Več informacij najdete tukaj.

Zainteresirana občina naj se javi čim prej, saj je rok za oddajo projekta 19. 6. 2019.

Na Eko skladu prenovljene spodbude občinam za nakup vozil za prevoz potnikov ter komunalnih vozil 7/3

V petek, 24. 5. 2019, je Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, v Uradnem listu RS in na spletni strani www.ekosklad.si objavil nova javna poziva za dodeljevanje spodbud občinam za nakup vozil za prevoz potnikov ter komunalnih vozil.
Nepovratne finančne spodbude občinam za nakup vozil za prevoz potnikov se bodo po novem dodeljevale na območju celotne Slovenije; ne le na območju občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka, kot doslej. Po novem bodo spodbude namenjene le za nakup novih vozil za cestni promet na električni pogon ali na vodik; ne več za avtobuse na plin in priključne hibridne avtobuse. Novi javni poziv poleg vozil kategorij M2 in M3 vključuje tudi vozila kot so kombiji, minibusi in cestni turistični vlakci.
Nepovratna finančna spodbuda bo znašala do 80 % vrednosti cene posameznega vozila, vendar ne več kot 300.000 EUR za električno in 500.000 EUR za vozilo na vodik.
Nov javni poziv za dodeljevanje spodbud občinam za nakup novih komunalnih vozil na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka poleg spodbud za komunalna vozila pa po novem vključuje še spodbude za delovna vozila oziroma stroje, namenjene vzdrževanju javnih površin.
Informacije o javnih pozivih so na voljo na telefonski številki 01 241 48 20 vsak ponedeljek, sredo in petek med 12. in 14. uro ali po elektronski pošti na naslovu ekosklad@ekosklad.si.

Nov Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam 7/4

Slovenski regionalno razvojni sklad vas obvešča, da je nov Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1 2019, objavljen v Ur. l. RS, št. 35 z dne 31. 5. 2019. V novem javnem razpisu, za občine ponujajo še atraktivnejšo obrestno mero ter minimalistične stroške pri sklepanju posojilne pogodbe.

Prijava je mogoča  kadarkoli od 01. 7. 2019 do 30. 9. 2019 oz. do porabe sredstev.

Več informacij pridobite na spletni povezavi:  http://www.regionalnisklad.si/obcine.

***

Še vedno je aktualen tudi objavljen Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1 2018.

Rok za oddajo vlog je od 1. 4. 2019 do 30. 9. 2019.

Javni razpis in razpisna dokumentacija sta prav tako dostopna na povezavi http://www.regionalnisklad.si/obcine.

Odprt je 4. razpis programa Interreg CENTRAL EUROPE 7/5

Program Interreg CENTRAL EUROPE je objavil specifičen kapitalizacijski razpis, ki bo odprt do 5. julija 2019 v skupni vrednosti cca. 10 mio sredstev iz ESRR.

4. razpis povezuje izbrane projekte programa Interreg CENTRAL EUROPE iz 1. in 2. razpisa s projekti drugih evropskih programov, predvsem centralno vodenih (HORIZON 2020, LIFE, Connecting Europe Facility, itd.). Namen je priprava novih outputov in njihov prenos k nosilcem razvojnih politik, v nove regije in k razširjenim ciljnim skupinam.

Poleg nosilnih projektov so omejene tudi teme.

7 TEM SC SPECIFIČNI CILJI (SC)
1.        Industrija 4.0/ napredna proizvodnja 1.1.        Trajnostne povezave med inovacijskimi sistemi za jačanje regionalnih inovacijskih sposobnosti
2. Socialno podjetništvo 1.2 Izboljšanje podjetniških kompetenc za razvoj gospodarskih in socialnih inovacij
3. Energetsko učinkovita obnova javnih zgradb 2.1 Večanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi
4. Nizkoogljična mobilnost in kvaliteta zraka v urbanih območjih 2.3 Krepitev zmogljivosti za planiranje mobilnosti v funkcionalnih urbanih območjih za zmanjševanje izpustov CO2
5.Prilagoditev na podnebne spremembe in preprečitev tveganj 3.1 Integralno okoljsko upravljanje varovanja in trajnostne rabe naravne dediščine in virov
6. Ogrožena kulturna dediščina (najdišča in zgradbe) 3.2 Izboljšanje zmogljivosti za trajnostno rabo kulturne dediščine in virov
7. Dostopnost odročnih in mejnih območij za  povezave s TEN-T TNC koridorji in vozlišči 4.1 Izboljšanje planiranja in koordiniranja regionalnih potniških sistemov za boljše povezave z nacionalnimi in evropskimi omrežji

Priporočamo, da si natančno preberete razpisno dokumentacijo, ker je razpis zelo ozko profiliran.

Razpis za pridobitev naziva Branju prijazna občina za leto 2019 7/6

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije ponovno objavljamo javni natečaj, na katerem se bodo občine potegovale za naziv ″Branju prijazna občina ″. Javni natečaj bo odprt med 8. februarjem in 30. oktobrom 2019, podelitev nazivov  ″Branju prijazna občina ″ pa bo na podlagi ocene strokovne komisije potekala 3. decembra 2019.

Častna ambasadorka letošnjega natečaja Branju prijazna občina je novinarka in pisateljica, Mojca Širok, ki takole opiše svoj pogled na branje in knjige : ″Pisana beseda je kot glasba. Pričara podobe, ljudi, svetove, lahko nas odnese drugam, lahko druge pripelje k nam, zajame nas v svoje zgodbe, zasanja nas, razburi, poučuje, tolaži in vznemirja. Zgodb in znanj, ki se skrivajo v knjigah, brez nas ni. Umrejo, če knjige – iz papirnatih listov in trdih platnic ali tiste s svetlečega elektronskega ekrana – ne odpremo. In brez njih smo manj živi tudi mi.«

Natečaj za pridobitev naziva Branju prijazna občina je objavljen od 8. februarja 2019 na spletnih straneh Združenja splošnih knjižnic, Skupnosti občin Slovenije in Ministrstva za kulturo RS ter na spletnih straneh splošnih knjižnic.

RAZPISNO BESEDILO S PRIJAVNIM OBRAZCEM

Dodatne informacije lahko prejmete pri Vesni Horžen, predsednici Združenja splošnih knjižnic (041 577 273, E-pošta: vesna.horzen@zdruzenje-knjiznic.si) ali Barbari Horvat v sekretariatu SOS (02 234 15 05, barbara.horvat@skupnostobcin.si).

Evropska prestolnica kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji 7/7

Skladno s sklepom št. 51000-11/2018/3, s katerim je Vlada RS Ministrstvo za kulturo pooblastila za izvedbo postopka izbora mesta za naslov Evropska prestolnica kulture 2025, so objavili razpis za aktivnost Unije za oddajo prijav za Evropsko prestolnico kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji.
Splošni cilji aktivnosti evropska prestolnica kulture so naslednji: ohranjati in spodbujati raznolikost kultur v Evropi in poudarjati njihove skupne značilnosti ter povečati občutek državljanov, da pripadajo skupnemu kulturnemu prostoru na eni strani ter spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest v skladu z njihovimi strategijami in prednostnimi nalogami  na drugi strani.
V skladu s temi cilji bodo dejavnosti, ki jih bo razvilo mesto, imenovano za evropsko prestolnico kulture, usmerjene v krepitev obsega, raznolikosti in evropske razsežnosti njegove kulturne ponudbe, vključno z nadnacionalnim sodelovanjem; v razširitev dostopa do kulture in sodelovanje v njej; v okrepitev zmogljivosti njegovega kulturnega področja in njegovih povezav z drugimi področji ter v povečanje njegove mednarodne prepoznavnosti prek kulture.

Cilj tega razpisa je spodbuditi prijave iz mest v Sloveniji, ki se želijo potegovati za naziv Evropska prestolnica kulture za leto 2025, in imenovanje enega od teh mest, ki se mu lahko podeli nagrada Meline Mercouri, financirana iz programa Unije za podporo kulture v času njene podelitve.
Vse podrobnejše informacije, postopek za podelitev naziva Evropska prestolnica kulture, merila za izbor in navodila za prijavo so objavljeni na naslednji povezavi.
Razpis je odprt do 31. 12. 2019.

Predstavnike mest, ki se zanimajo za naziv, in predstavnike medijev vabijo, da se udeležite informativnega dneva Evropska prestolnica kulture za leto 2025, ki bo potekal v ponedeljek, 18. marca 2019 na Ministrstvu za kulturo, na katerem bodo lahko pridobili dodatne informacije. Vabilo in program bomo objavili na spletni strani ministrstva.

Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1 2018 7/8

Slovenski regionalno razvojni sklad obvešča, da so dne 28.12.2018 v uradnem listu RS objavili Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1 2018.

Področje Odprt dne 1. rok 2. rok 3. rok 4. rok Trenutna sredstva Uradni list RS Dokumentacija
28.12.2018 odprti roki od 1.4.19 do 30.9.19 odprti roki od 1.4.19 do 30.9.19 odprti roki od 1.4.19 do 30.9.19 odprti roki od 1.4.19 do 30.9.19 6.000.000,00€ 84 z dne 28.12.2018 » JR OBČINE XC
» Povabilo k oddaji vloge
» Prijavni obrazec
» Priloga k dokumentaciji
» Koeficient raz. občine 2018, in 2019
» zadolženost občin

Več informacij najdete na povezavi http://www.regionalnisklad.si/obcine

NOVICE DRUGIH

MOP začel s pripravo prvega slovenskega Pomorskega prostorskega načrta 8/1

Pomorski prostorski načrt Slovenije (PPN) bo prvi tovrstni prostorski načrt, saj je načrtovanje na morju do sedaj potekalo z državnimi prostorskimi načrti, predvsem za dejavnosti in rabe, ki so v neposredni povezavi s kopnim (na primer pristanišče). Drugih prostorskih načrtov za morje, ki bi določali namensko rabo morja, se do zdaj ni pripravljalo.

Več…

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.