V PRIHODNJEM TEDNU PRAZNUJEJO OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ČLANICE BISTRICA OB SOTLI, CERKVENJAK, GORNJI GRAD, GROSUPLJE, KIDRIČEVO, KOSTEL, MISLINJA, MUTA, NAKLO,

PREBOLD, PREVALJE, RAZKRIŽJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠKOFJA LOKA, ŠMARJE PRI JELŠAH, VITANJE, TIŠINA, ŽELEZNIKI IN ŽIRI.

ISKRENE ČESTITKE!

SEKRETARIAT SOS

PREDSEDSTVO SOS

2. seja predsedstva SOS v Cerkljah na Gorenjskem 1/1

V četrtek, 20. 6. 2019 je v prostorih občine Cerklje na Gorenjskem potekala 2. seja predsedstva Skupnost občin Slovenije. Županje in župani so obravnavali naslednje teme:

  • Predlagane spremembe in dopolnitve zakona o vrtcih (ZVrt-G)

Predsedstvo SOS je podprlo intenco ministrstva po spremembah na področju zasebnih vrtcev. Pri tem je predsedstvo izhajalo iz zahteve, da morajo občine imeti možnost avtonomnega odločanja na vseh izvirnih področjih svojega delovanja. Predlagana rešitev daje vodstvom občin v roke pomembni instrument odločanja o financiranju, pa tudi nadzor delovanja zasebnih vrtcev. Predlagana rešitev ničesar ne ukinja, tudi zasebnim vrtcem ne ukinja financiranja, zasebne vrtce pa usmerja k pogovorom, dogovorom in usklajevanjem z občinami, saj bodo te njihovo dejavnost tudi financirale.

  • Problematika urejanja lastništva javnih cest

Luka Ivanič iz službe za sistem prostora in okolja na Ministrstvu za okolje in prostor je uvodoma povzel novost Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), ki se je začel uporabljati s 1.6.2018 v delu, ki se nanaša na 4. odstavek 199. člena. V njem je navedeno, da lahko lastnik nepremičnine po kateri poteka grajeno javno dobro sam sproži postopek razlastitve v kolikor ima lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremičnini omejeno. Ob tem je v 192. členu navedeno, da se lastninska pravica lahko odvzame z odškodnino ali z nadomestilom v naravi.

Na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra (do sedaj edina evidenca) imajo občine zemljiško neurejenih oziroma neodmerjenih 23.000 km kategoriziranih cest. Po zadržani oceni SOS bi občine za odkupe/odškodnine potrebovale najmanj 1,15 milijarde evrov, teh sredstev pa ne morejo zagotoviti ne občine ne država. Županje in župani pa so opozorili še na problem zelo različnih cenitev zemljišč s strani sodnih cenilcev, ki se za isto zemljišče razlikujejo tudi za več kot 100 odstotkov, kar je z vidika strokovnosti vprašljivo, z vidika stroškov pa nesprejemljivo. Zato so županje in župani predlagali, da se v sklopu delovne skupine za zniževanju stroškov občin, skupaj z relevantnimi ministrstvi najde novo zakonodajno rešitev in enotno metodologijo cenitve, ki bo omogočila boljšo sistemsko in finančno vzdržno ureditev tega področja.

  • Zaključno poročilo delovne skupine za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin

Igor Žavbi iz kabineta ministra na Ministrstvu za javno upravo je predstavil rezultate Delovne skupine za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občinam. Skupno 25 zakonov od prvotnih 61 predlogov je razdeljenih v tri skupine, odvisno od tega, ali bodo spremenjeni v letu 2019 ali so že v pripravi in usklajevanju ali pa bodo pripravljeni naknadno, ker zahtevajo večje sistemske spremembe. V skupini predpisov je povedal, s katerimi se prenašajo pristojnosti iz občin na državo z uveljavitvijo s 1. 1. 2020 je 11 zakonov. Prvi štirje vsebujejo nalogo ali pristojnost občin, ki ne izpolnjujejo ustavnega pogoja, da gre za lokalno pristojnost. Na podlagi podatkov o odhodkih občin za leto 2018 gre pri štirih naštetih nalogah za skupno 31.079.987 evrov, ki jih bodo s proračunskim letom 2020 morale zagotoviti druge javne blagajne.

Predsedstvo je poročilo s predlogi za spremembe podprlo in izrazilo zadovoljstvo, da bo delovna skupina s svojim delom nadaljevala tudi po preteku dogovorjenega 6 mesečnega roka za implementacijo tega dela dogovora o povprečnini.

Dr. Roman Lavtar, vodja službe za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo pa je predstavil analizo ocene finančnega učinka spremenjenih izhodiščnih plačnih razredov delovnih mest in nazivov, ki so bili dogovorjeni z aneksi h kolektivnim pogodbam v decembru 2018. Analiza je pokazala, da naj bi odhodki občinskih proračunov zaradi učinkov povišanja plač znašali 19,6 mio evrov. Ministrstvo ocenjuje dodatne stroške cca. 2,5 mio. € zaradi plač zaposlenih v oddelkih vrtcev, ki so del osnovnih šol, plačujejo pa jih občine; tega sistem ISPAP ne zajema in jih je potrebno prišteti.

Analiza je potrdila domnevo županov, da bo precejšni del povečane povprečnine (skoraj polovico) potrebno v letu 2019 nameniti za izplačila plač zaposlenih v javnem sektorju na lokalni ravni.

  • Ustanovitev in načrti delovne skupine za pripravo predloga pokrajinske zakonodaje

Predsedstvo SOS se je informiralo o ustanovitvi strokovne delovne skupine za pripravo predloga pokrajinske zakonodaje. Podporo projektu so dali predsednik Republike Slovenije, predsednik Državnega sveta RS, Združenje mestnih občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije. Z namenom obveščanja širše javnosti in izmenjavi mnenj bo pripravljena spletna stran (www.pokrajina.si), ki bo omogočala sodelovanje članov skupine in širše javnosti pri oblikovanju predloga pokrajinske zakonodaje.

  • Problematika nespoštovanja pravil javnega naročanja  v javnih lekarniških zavodih

Predsedstvo je obravnavalo tudi problematiko nespoštovanja pravil javnega naročanja  v javnih lekarniških zavodih. Opozorjeno je bilo, da javni lekarniški zavodi že vrsto let ne spoštujejo predpisov o javnem naročanju, zdravila pa nabavljajo z neposrednimi pogodbami z določenimi dobavitelji. Samo v letu 2018 je 24 lekarniških zavodov s štirimi največjimi dobavitelji zdravil, medicinskih pripomočkov in prehranskih dopolnil brez razpisa ustvarilo 481 milijonov evrov prometa.

Večletna kršitev veljavnih predpisov s strani javnih lekarniških zavodov je poznana vsem inštitucijam, vendar nihče ne ukrepa. Zato je predsedstvo sprejelo sklep, da se naj problematiko nespoštovanja pravil javnega naročanja v javnih lekarniških zavodih v Sloveniji obravnava na pristojnih komisijah SOS, v Interesni skupini lokalnih interesov in Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Državnega sveta ter v vseh občinah, ki so ustanoviteljice javnih lekarniških zavodov in jih poziva, da preko svojih predstavnikov v organih upravljanja javnih zavodov nemudoma izvedejo potrebne ukrepe za odpravo nepravilnega poslovanja javnih lekarniških zavodov.

  • Pobuda za vključitev geotermalne energije v Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) in za ureditev zakonodajnega okvira

Predsedstvo SOS je tudi obravnavalo pobudo za vključitev geotermalne energije v Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) in potrebo po ureditvi zakonodajnega okvira, saj Slovenija leži na območju z relativno visokim potencialom geotermalne energije. Podprlo je pobudo Kluba Slovenskih podjetnikov (GIZ), da se geotermalna energija vključi in strateško umesti v Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), enotno uredi zakonodaja, vključi v shemo obnovljivih virov energije in da se zaradi varstva voda in vodonosnikov s strani države zagotovi spodbude za ekonomsko izkoriščanje geotermalne energije za namen ogrevanja kot tudi za namen pridobivanja električne energije, kjer je za to potencial.

  • Imenovanje komisij in delovnih skupin SOS in odprtje evidentiranja za skupno pripravo odloka o urejanju podobe naselij in krajine

Predsedstvo se je seznanilo, da se je evidentiralo v komisije in delovne skupine 228 članic in članov iz 52 občin članic SOS. Predsedstvo je potrdilo imenovane članice in člane komisij in delovne skupine SOS, ter sprejelo sklep za odprtje evidentiranja z namenom vzpostavitve mreže občin zainteresiranih za skupno pripravo odloka o urejanju podobe naselij in krajine.

Galerija slik.

NOVICE SOS

Zaključni sestanek Delovne skupine za nižanje stroškov z ministrom 2/1

Minister za javno upravo Rudi Medved je na sestanku vseh članic, članov delovne skupine (tudi državnih sekretarjev ter ostalih predstavnikov vseh ministrstev) sklical sestanek z namenom obravnave zaključnega poročila o opravljenem delu delovne skupine in izvršitvi zavez, ki jih je Vlada RS sprejela in zapisala v dogovor o višini povprečnine za leto 2019. Minister je pohvalil veliko delo, ki ga je opravila delovna skupina, asociacije, ministrstva, Pregledanih je bilo čez 60 zakonov, kar predstavlja skoraj polovico vseh zakonov, ki določajo delovanje, organiziranje in financiranje občin. V zadnji izbor je prišlo 25 zakonov, ki bo občinam ali znižali stroške ali odpravili administrativne ovire, ki občine bremenijo. Sprememba prve skupine zakonov bo uveljavljena še v tem letu in spremembe bodo začele veljati s 1.1. 2020. V drugi skupini so zakoni, katerih spremembe ministrstva že pripravljajo. V tretji skupini, skupini c, pa so predlogi občin, ki zahtevajo večje sistemske spremembe, zato je zanje potrebno nekaj več časa. Minister je pobudo SOS iz prvega sestanka, da se delo DS nadaljuje, sprejel in zato bo tudi na sestanku Vlade RS v četrtek predlagal, da se članicam in članom DS mandat za delo v skupini podaljša. V imenu SOS je bilo izraženo zadovoljstvo nad opravljenim delom. Razlika med prvim procesom nižanja stroškov iz leta 2015 in tem sedanjim je v očitni podpori Ministrstva za javno upravo in seveda predsednika Vlade RS, saj je bilo mogoče dogovoriti spremembe, ki jih pred tem ni bilo mogoče premakniti 10, 15 let. 4 zelo obremenjujoče naloge bodo iz občin prenesene na državo (obvezno zdravstveno zavarovanje, družinski pomočnik, mrliško pregledna služba in pogrebnine umrlih brez dedičev), višina sredstev povezana z njimi znaša nekaj čez 31 milijonov. Nadaljevanje dela delovne skupine je potrebno, saj so ostala odprta še številna področja, ki zahtevajo spremembe in nove razmisleke (področje domov za starejše in celoten sistem dolgotrajne oskrbe, šolski prevozi, uskladitev služnosti, koncesij,…). Predlog poročila bo obravnavalo tudi predsedstvo SOS, na seji 20.6.2019.

 

DS za nižanje stroškov občinam glede zaščite živali in Sklada kmetijskih zemljišč 2/2

V torek, 18. junija 2019 se je vladna delovna skupina sestala z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede celotnega sistema skrbi za zaščito zapuščenih živali. Skupnost občin Slovenije že nekaj let opozarja in vztraja, da je področje nujno potrebno sistemsko preoblikovati, saj je obstoječi sistem organiziranja zavetišč in oskrbe zapuščenih živali ne-transparenten in v nekaterih okoljih izrazito finančno obremenjujoč. Tudi zato, ker država do sedaj ni bila pripravljena oblikovati temeljnih standardov in normativov in metodologije za oblikovanje cen, se te med posameznimi območji izrazito razlikujejo. Nepreglednost sistema pa omogoča izigravanja, na katere pogosto opozarjajo občine. Ob tem podatki kažejo, da se zavetišča in posledično občine vedno pogosteje ukvarjajo tudi z drugimi, eksotičnimi vrstami živali, ki jih ljudje nekritično kupujejo ali prinašajo iz tujine, se jih hitro naveličajo in nato pa bi morala zanje poskrbeti zavetišča oz. jih financirati občine. Kot že leta opozarjamo, gre v primeru zavetišč za zapuščene živali za izrazito regijsko nalogo, lastniki pogosto odvržejo živali prav v občinah, ki imajo organizirana zavetišča. Po daljši razpravi je bil sprejet predlog SOS, da ministrica za kmetijstvo ustanovi posebno delovno skupino, katere naloga bo sprememba obstoječega sistema zaščite za zapuščene živali, ta naj gre v smeri regijskih zavetišč, oblikovanja protokola delovanja ter enotne metodologije za izračun cene. Prav tako so bili prisotni enotni, da je oskrba zapuščenih živali vrednota, vendar pa je k temu potrebno močneje zavezati lastnike živali. Temu naj bi bil namenjen tudi predlog o obveznem čipiranju in registru lastniških mačk, pa tudi končno oblikovana pravila o dovoljenih domačih živalih (hišnih ljubljenčkih).

V nadaljevanju so se članice in člani sestali tudi z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč, Ireno Majcen in njenimi sodelavci ter predstavniki pristojnega ministrstva. Govorili so o predlogih občin kot o prenosu nezazidanih stavbnih zemljiščih na občine, o odkupu kmetijskih zemljišč, ki preidejo v lastništvo občin zaradi dedovanja, kot posledica subvencioniranja občin bivanja v domovih za starejše, stroških parcelacije ter stroških pogodb med občinami in skladom. Uvodoma je državna raven povedala, da imajo še 180.000 nerešenih zadev (od cca. 1.000.000), ki jih rešujejo glede na kadrovske kapacitete, s katerimi razpolagajo. Predstavnik ministrstva je povedal, da na ministrstvu niso naklonjeni kar splošnemu prenosu nezazidanih stavbnih zemljišč, da pa zakon omogoča tak prenos, kadar gre za javni interes. Direktorica je povedala, da se je sodelovanje med skladom in občinami zelo izboljšalo, saj je v preteklosti manjkal predvsem večji dialog med obema stranema. Dogovorili smo se, da se pospeši prenos zemljišč v obe smeri, da bi končno rešili še tistih 1% nerazporejenih zemljišč. Rok za končno ureditev je leto dni. V zvezi s stroški pogodb, pa se je oblival predlog, da bi bilo prvih 5 pogodb brezplačnih, ostale pa plačljive. Na ta način bi usmerjali k združevanju urejanja zemljišč in služnosti.

Obvestilo – Uskladitev plač funkcionarjev 2/3

Obveščamo, da je v četrtek, 13. 6. 2019 potekala seja glavnega odbora Skupnosti občin Slovenije, kjer so članici in člani obravnavali tudi predlog, da se ponovno na predsednika Vlade RS pošlje pobuda za srečanje glede uskladitve plač funkcionarjev. Skupnost občin Slovenije je namreč že v prejšnjem mandatu predsedstva SOS pripravila mednarodno primerjalno analizo plač funkcionarjev in sistema njihove finančne kompenzacije ter na podlagi sklepa predsedstva (v sodelovanju z ostalimi združenji občin) na predsednika Vlade Marjana Šarca naslovila ustrezno pobudo. Glavni odbor SOS je izrazil prepričanje, da je sedaj nastopil pravi čas, da se pričnejo pogovori za ponovno vzpostavitev ustreznih razmerij med uvrstitvami funkcionarjev v plačne razrede v odnosu do zaposlenih v drugih plačnih skupinah.

Pobuda je bila posredovana Kabinetu predsednika Vlade RS, ki je zadevo odstopil pristojnemu Ministrstvu za javno upravo, vendar v odstopu navaja, da bodo pogovori o morebitnih popravkih uvrstitev funkcionarjev v plačne razrede potekali ob robu pogajanj o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

O nadaljnjih aktivnostih bomo obveščali.

Energetsko najbolj prodorne občine v letu 2019 2/4

Na konferenci En.občina & En.management 019, ki jo je organizirala Energetika.NET, so po dveh letih ponovno razglasili energetsko najbolj prodorne občine v Sloveniji. Podelitev naziva podpira tudi Skupnost občin Slovenije. V kategoriji malih občin je zmagala Občina Poljčane, v kategoriji srednje velikih Občina Bled, v kategoriji mestnih občin pa Mestna občina Ljubljana. Z uvrstitvijo na drugo in tretje mesto glede na velikost občin se lahko pohvalijo še občine Kobarid, Ribnica na Pohorju, Idrija, Logatec, MO Novo mesto in MO Nova Gorica. Vsem prejemnicam laskavega naziva iskreno čestitamo!

Izlet k rešitvi družbenih izzivov 2/5

V ponedeljek, 17.6.2019 je v Orehovem gaju v Ljubljani potekal interaktivni dogodek “World cafe – IZLET K REŠITVI”, ki je bil organiziran v sklopu projekta Interreg central Europe. Dogodek je bil zastavljen kot krajše popotovanje družbenega inoviranja. Del udeležencev se je pripeljal na dogodek z avtobusoma iz smeri Maribora in Jesenic, drugi del pa se je udeležil delavnice na sami lokaciji.

Vožnjo so udeleženci izkoristili za razpravo o najbolj perečih družbenih problemih / izzivih. Preostali udeleženci, ki niso potovali z avtobusom, so prišli na sam kraj dogodka in tam razpravljali o temah družbenih izzivov. Ko sta mobilni delovni skupini prispeli na dogodek, so skupine predstavile prepoznane izzive na avtobusu / lokaciji, ocenile predloge in udeleženci so glasovali za tiste družbene izzive, ki so jih prepoznali kot tiste, ki potrebujejo največ pozornosti. Udeleženci so med izzivi današnjega časa najbolj izpostavili staranje prebivalstva in s tem povezane izzive. Kot izredno pereče so izpostavili tudi revščino, brezposelnost, brezdomstvo, onesnaževanje okolja, netrajnostno rabo energije, motnje hranjenja, podnebne spremembe, migracije,…

Kot primer dobre prakse je bil predstavljen tudi projekt Razkrite roke. Projekt Razkrite roke je bil namenjen skupini žensk, živečih na Jesenicah – priseljenkam iz Bosne in Hercegovine, Makedonije in Kosova, ki so jih v Slovenijo pripeljale različne življenjske zgodbe, naključja ter razmere v domovini. Oblikovalska skupina je skupaj z udeleženkami projekta soustvarila kolekcijo sodobno oblikovanih ročno izdelanih tekstilnih izdelkov, kjer pa so tudi same sodelujejo pri prodaji.

Podnebni poziv 2/6

Široka skupina množičnih organizacij s področij trajnostnega razvoja, človekovih pravic, kulture, pravic potrošnikov, mladine, kmetijstva, delavskih pravic, občin in drugih na Vlado Republike Slovenije naslovila nujni poziv, s katerim jo je pozvala, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati. V času, ko država sprejema ključne odločitve za naslavljanje podnebnih sprememb, podporniki poziva od vlade pričakujejo, da z odločnim ukrepanjem in zavezujočim načrtom izpolni pravico vseh do zdravega življenjskega okolja. Posamezniki in organizacije lahko poziv podprejo na spletni strani www.podnebnakriza.si.

Občine že izvajajo številne ukrepe tako za prilagajanje, kot tudi za blaženje podnebnih sprememb. Verjamemo, da bi lahko naredili še veliko več z dodatnimi razpoložljivimi resursi, ki zahtevajo politično odločnost in primerno pozicioniranje v strateških dokumentih. Zato se je Skupnost občin Slovenije pridružila široki skupini množičnih organizacij v skupnem nujnemu pozivu Vladi, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati.

POZIV OBČINAM

  1. Vabimo občine, da poziv podprete tudi v imenu vaše občine. To storite tako, da pošljete izraz podpore na elektronski naslov info@podnebnakriza.si in priložite logo/grb občine.
  2. Nadalje lahko preko svojih komunikacijskih kanalov obvestite svoje občane in predvsem mlade, ki so s petkovovimi protesti ustvarili množično globalno gibanje z jasno izraženimi stališči in pričakovanji v zvezi s podnebno krizo, da si na portalu www.podnebnakriza.si lahko ogledajo vse podpornike in oddajo svoj individualni podpis.
  3. Poziv lahko podprete tudi v svojem lastnem, individualnem imenu na www.podnebnakriza.si.

Več o tem: na tej povezavi Nujni poziv Vladi RS: Večina pričakuje ukrepe za naslovitev podnebne krize

Predstavitev GOŠO 4 2/7

Ministrstvo za javno upravo je 19.6.2019 združenjem občin, SOS, ZMOS in ZOS predstavilo predlog javnega razpisa za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije »GOŠO 4«. Po dveh neuspelih razpisih, je tretji hkrati tudi zadnja možnost za črpanje strukturnih sredstev tej finančni perspektivi. Na voljo bo 29.471.228,00 €. Več informacij in gradivo najdete na tej povezavi: https://skupnostobcin.si/novica/prestavitev-goso-4/.

POVPRAŠEVANJE

Sklepanje pogodb z investitorjem po ZUreP-2 3/1

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica z zaprosilom po izvedbi povpraševanja v zvezi s sklepanja pogodb z investitorjem glede priprave OPPN-jev po novem Zakonu o urejanju prostora.

Četrti odstavek 118. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Ur. l. RS, št. 61/2017) določa:

»(4) Če se OPPN pripravlja na pobudo investitorja priprave prostorskega akta, občina z njim sklene pogodbo o medsebojnih obveznostih, zlasti glede finančnih in rokovnih vidikov priprave OPPN, lahko pa se s pogodbo tudi dogovori obveznost investitorja priprave prostorskega akta glede rokov izgradnje v OPPN predvidenih gradenj ali obveznost izgradnje v njem predvidenih objektov, ki so v javno korist.«

V zvezi s tem določilom občino zanima, ali imate občine članice že kakšne izkušnje s sklepanjem teh pogodb oziroma ali obstajajo kakšni vzorci teh pogodb.

Vaše izkušnje in morebitne vzorce nam lahko posredujete najkasneje do četrtka, 27. 6. 2019 na naslov info@skupnostobcin.si.

ZAKONODAJNE AKTIVNOSTI SOS

Predloga zakona o spremembah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS-I 4/1

Obveščamo, da je na Državnem zboru v obravnavi Predloga zakona o spremembah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS-I.

Cilj spremembe in dopolnitve:

Ukinitev fiktivnega izračuna pravice, do katere bi posameznik oziroma družina lahko bila upravičena, če bi jo uveljavljala v skladu z vrstnim redom, se predlaga s ciljem poenostaviti postopke odločanja pravicah iz javnih sredstev ter zagotoviti lažje in učinkovitejše odločanje o pravicah iz javnih sredstev.

Sprememba v hrambi podatkov iz centralne zbirke podatkov se predlaga s ciljem, da se omogoči dostop do osebnih podatkov, ki so potrebni za odločanje v sodnih postopkih (odločanje o pravicah iz javnih sredstev), zapuščinskih postopkih, ki trajajo več kot pet let, načrtovanje politike socialnega vključevanja, spremljanje stanja ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene.

Besedilo predloga najdete TUKAJ.

Vaše morebitne pomisleke na predlog nam lahko posredujete najkasneje do četrtka, 27.6.2019 na naslov info@skupnostobcin.si.

Spremembe in dopolnitve Gradbenega zakona ter Zakona o urejanju prostora – javna obravnava 4/2

Ministrstvo za okolje in prostor je v javno obravnavo podalo spremembe in dopolnitve Gradbenega zakona ter Zakona o urejanju prostora. Več o namenu sprememb in dopolnitev zakonov lahko preberete v pojasnilih MOP – tukaj.

Nekatere poglavitne spremembe v Gradbenem zakonu

  • Realizacija ustavne odločbe v zvezi s spoštovanjem pravice do doma ob odrejeni inšpekcijski odstranitvi objekt;
  • sprememba člena, ki se nanaša na prepoved sklepanja pravnih poslov (npr. prodaja), priključevanja na komunalne naprave in podobno za nelegalne objekte;
  • predlaga se uvedba večjih vzdrževalnih del, s katerimi bi se brez gradbenega dovoljenja lahko izvedla tudi malo večja dela, kot samo vzdrževanje;
  • prijava začetka gradnje naj bi bila obvezna tudi za večja vzdrževalna dela in za vzdrževalna dela v javno korist, s čimer se želi večji nadzor nad izvajanjem teh del, ki so zelo pogosto taka, da bi bilo zanje dejansko potrebno gradbeno dovoljenje.

Besedilo: Gradbeni zakon, čistopis ; Gradbeni zakon, predlog za obravnavo.

Nekatere poglavitne spremembe v Zakonu o urejanju prostora

  • Pri lokacijski preveritvi, novemu instrumentu povečanja prožnosti prostorskega načrtovanja, se obstoječim namenom dodaja še lokacijsko preveritev za namen legalizacije;
  • pri lokacijski preveritvi za namen preoblikovanja in povečanja stavbnih zemljišč, kot tudi pri rednih spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta se predlaga zvišanje možnega povečanja na 1200 m2 in dvig omejitve na 50 %;
  • uvajajo se postopkovne olajšave za sprejemanje občinskih prostorskih izvedbenih z združitvijo faze prvega in drugega mnenja, kadar v postopku ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje;
  • na področju opremljanja stavbnih zemljišč se povečuje jasnost glede tega, kaj predstavlja opremljeno stavbno zemljišče in kdaj je mogoča samooskrba objektov.

Besedilo: ZUreP-2, čistopis ; ZUreP-2, predlog za obravnavo.

Pripombe in predloge na predloga zakonov nam pošljite do petka, 28.6.2019 na naslov alja.babic@skupnostobcin.si, da bomo lahko v roku usklajene posredovali na Ministrstvo za okolje in prostor.

Anketni vprašalnik MIZŠ o pomembnosti različnih razvojnih ukrepov v naslednji finančni perspektivi 4/3

S strani MIZŠ smo prejeli povabilo k sodelovanju v anketi, s katero želijo definirati razvojne ukrepe, ki lahko preko sredstev evropske kohezijske uspešno in učinkovito odgovorijo na razvojne izzive v okviru pristojnosti in delovnega področja MIZŠ v obdobju 2021—2027.

Zato so pripravili Anketo o stališčih/percepciji deležnikov o pomembnosti razvojnih ukrepov MIZŠ v okviru evropske kohezijske politike 2021—2027 (v nadaljevanju: anketa), ki je prvi korak MIZŠ v procesu posvetovanja z deležniki.

Namen ankete je pridobitev mnenj različnih deležnikov, posameznikov in organizacij, o pomembnosti različnih razvojnih ukrepov MIZŠ v okviru evropske kohezijske politike po letu 2020. Anketa ne opredeljuje vseh razvojnih področij in ukrepov MIZŠ, temveč le tiste, ki jih MIZŠ vidi kot tiste, ki so skladne z naložbenimi smernicami Evropske Komisije in zakonodajnim ter strateškim okvirom EU za področje evropske kohezijske politike 2021—2027, ki je v pripravi. Predlagane razvojne ukrepe v okviru ankete je tako treba presojati v kontekstu namena ankete.

Vljudno vas vabijo k izpolnjevanju anonimne ankete, ki vam bo vzela približno 20 minut časa. Anketa je dostopna na povezavi https://www.1ka.si/a/217533 in je odprta do 30. 6. 2019. Priporočamo, da jo odprete v Google Chrome.

Z vašimi odgovori, bodo na MIZŠ lahko učinkovito in uspešno odgovorili na razvojne izzive evropske kohezijske politike po letu 2020.

Zakon o varstvu okolja v javni obravnavi 4/4

Ministrstvo za okolje in prostor je v javno razpravo podalo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja.

Zakon se spreminja v delu, ki se nanaša na proizvajalčevo razširjeno odgovornost. S predlagano zakonsko ureditvijo se želi zagotoviti večjo učinkovitost 8 skupin proizvodov (motorna vozila, električna in elektronska oprema, baterije in akumulatorje, embalaža, izrabljene gume za motorna vozila, zdravila, fitofarmacevtska sredstva in nagrobne sveče ), zaradi doseganja predpisanih okoljskih ciljev v prihodnosti ter težav, s katerimi se Slovenija sooča pri že vzpostavljenih sistemih. Obenem gre tudi za prenos zahtev Direktive (EU) 2018/851. Predlagani zakon določa obveznost proizvajalcev določenih vrst proizvodov, da so finančno in organizacijsko odgovorni za svoje izdelke, tudi, ko iz njih nastanejo odpadki. To odgovornost lahko izpolnjujejo samostojno ali pa skupinsko v organizaciji. Zakon določa pogoje za samostojno in za skupinsko izpolnjevanje predpisanih obveznosti. Organizacijo bodo lahko ustanovili le proizvajalci odpadkov, organizacija pa bo za njih in za pridružene proizvajalce zagotavljala obveznosti glede zbiranja in predelave ter odstranjevanja odpadkov. Če bo na enem toku odpadkov vzpostavljenih več organizaciji, bodo morale ustanoviti ali se dogovoriti o koordinacijskem telesu, ki bo usklajeval izpolnjevanje njihovih obveznosti. Predlagani zakon določa, da se morajo vsi proizvajalci določenih vrst proizvodov registrirati in registru sporočati določene podatke. Zakon vzpostavlja tudi informacijski sistem, v katerem bodo podatki o količini proizvodov, danih na trg in količini odpadkov, zbranih in predelanih. Te podatke bo lahko uporabljalo tudi koordinacijsko telo za usklajevanje obveznosti med več organizacijami.

Predlagani zakon vsebuje tudi spremembe veljavnega zakona, ki urejajo sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v EU, večinoma gre za spremembe zaradi prenosa direktiv EU.

Pripombe in predloge za izboljšavo predloga zakona lahko posredujete do 1. 7. 2019 na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si.

Osnutek Uredbe o embalaži in odpadni embalaži 4/5

V javni razpravi je Osnutek Uredbe o embalaži in odpadni embalaži.

Namen sprememb in dopolnitev sistema razširjene odgovornosti proizvajalca v tej uredbi je, da vsi proizvajalci plačajo vse predpisane stroške ravnanja z odpadno embalažo (in ne več ali manj), pri čemer pa so stroški na enoto embalaže za proizvajalce, ki dajejo na trg RS bolj reciklabilno embalažo, manjši kot stroški za proizvajalce, ki dajejo na trg RS manj reciklabilno embalažo in embalažo, ki sploh ni primerna za predelavo. Na ta način se gospodarske subjekte spodbuja, da za proizvodnjo embalaže in embaliranje izdelkov uporabljajo bolj okoljsko sprejemljive materiale.

V zadnjih letih smo bili pogosto priča kopičenju odpadne embalaže v zbirnih centrih izvajalcev javne službe zbiranja komunalnih odpadkov ter več požarom teh odpadkov. Da bi prekinili z obstoječo prakso nerednega prevzemanja odpadne embalaže ali celo ustavitvi prevzemanja teh odpadkov, so v uredbi določeni ukrepi, s katerimi naj bi se zagotovilo bolj redno prevzemanje odpadne embalaže, tako da ne bi bili več potrebni interventni ukrepi države za preprečevanje negativnih vplivov skladiščene odpadne embalaže na okolje in zdravje ljudi.

Uredba vsebuje tudi določbe za izvrševanje 104. člena Zakona o varstvu okolja, ki ureja določbe o registru varstva okolja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za okolje, ter določbe o finančnem jamstvu iz 115. člena Zakona o varstvu okolja.

Prosimo vas, da nam na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si, najkasneje do 5. 7. 2019 sporočite vaše pripombe in predloge za izboljšavo zakonodaje.

Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah 4/6

Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah.

S predlaganim zakonom se naloge, pravice in obveznosti, ki so nastale v zvezi s poslovanjem Inštituta RS za vode, prenašajo na ministrstvo, pristojno za okolje in prostor. Prav tako se s predlaganim zakonom dopolnjuje in spreminja tretji odstavek 162. člena Zakona o vodah, ki določa namene porabe sredstev Sklada za vode.

Z dopolnitvijo 1. točke tretjega odstavka 162. člena Zakona o vodah se jasno opredeli namen porabe sredstev in sicer za gradnjo vodne infrastrukture, kar vključuje, v skladu z opredelitvijo pojma »gradnja«, tudi financiranje vzdrževanja objektov in vzdrževalnih del v javno korist, ki se izvajajo na vodni infrastrukturi. Namen dopolnitve v 3. točki tretjega odstavka 162. člena Zakona o vodah z določbo o možnosti financiranja izvajanja izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda in izrednih ukrepov po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda je zagotavljanje financiranja izvedbe izrednih ukrepov iz sredstev Sklada za vode. S predlagano dopolnitvijo bodo v okviru Sklada za vode zagotovljena finančna sredstva v zadostnem obsegu, ki bodo v nadaljevanju omogočala takojšen pristop k izvedbi izrednih ukrepov, ki izhajajo iz Zakona o vodah, za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja.

Določba tretjega odstavka 162. člena Zakona o vodah (nove 8. do 10. točka) je dopolnjena z možnostjo: sofinanciranja oziroma financiranja celovitih občinskih projektov izgradnje ali obnove sistemov za oskrbo s pitno vodo za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo, ki jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in ni mogoče pridobiti kreditov v ta namen, nakupa obstoječih zasebnih vodovodov s strani lokalnih skupnosti zaradi zagotovitve javne oskrbe s pitno vodo in občinskih projektov izgradnje ali obnove javne kanalizacije v aglomeracijah s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, če jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov in pridobiti kreditov v ta namen. S predvidenimi možnostmi sofinanciranja oziroma financiranja navedenih projektov se ne posega v zagotavljanje financiranja obstoječih osnovnih nalog, ki izhajajo iz Zakona o vodah. Sredstva za financiranje in sofinanciranje bo mogoče nameniti v okviru razpoložljivih predvidenih sredstev Sklada za vode v posameznem letu. Namen dopolnitve zakona je zagotoviti pomoč posameznim lokalnim skupnostim, če javne oskrbe s pitno vodo niso zmožne zagotavljati v navedenih primerih oziroma zagotoviti izgradnje ali obnove javne kanalizacije v manjših aglomeracijah, za katere tudi ni mogoče pridobiti sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov in pridobiti kreditov v ta namen, in predstavlja dopolnitev možnosti financiranja k obstoječemu sistemu financiranja občin.

Vljudno vas prosimo, da dokument pregledate in nam na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si sporočite vaše predloge in pripombe do 5. 7. 2019.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih v cestnem prometu 4/7

S strani Ministrstva za infrastrukturo smo v pregled in obravnavo prejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih v cestnem prometu, ki ga lahko pregledate na tej povezavi.

Vaše pripombe in predloge na predlog Zakona nam posredujte na naslov miha.mohor@skupnostobcin.si najkasneje do četrtka 11. julija 2019.

 

V predlogu zakona se:

  • s predlogom spremembe 8. člena ZPrCP uzakonja domnevna odgovornost lastnika oziroma imetnika uporabe vozila za storjeni prekršek, in sicer na način, da v primerih ko ni mogoče ugotoviti kdo je storilec prekrška zoper varnost cestnega prometa, ki je storjen z vozilom, se domneva, da je storilec:
    • fizična oseba, ki je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, pri čemer se za imetnika pravice uporabe vozila šteje oseba, ki je imela ali ima, v času storitve prekrška, vozilo v posesti,
    • odgovorna oseba državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila državni organ ali samoupravna lokalna skupnost.

    Predlog spremembe tudi določa, če se zoper fizično, odgovorno ali pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika uveljavi domnevna oziroma nadomestna odgovornost, se jim za prekršek izreče le predpisana globa, pri čemer se kazenske točke ne izrečejo.

  • se omogoči uporaba modre luči za občinske redarje v primeru (uporabe prisilnih sredstev, predvsem ko pride do napada na redarje ali druge pooblaščene uradne osebe na javnem kraju, reševanja življenja ali premoženja v okviru nalog zaščite in reševanja, izvedbe zadržanja kršitelja ali storilca kaznivega dejanja, zavarovanje kraja izvedbe uradnega postopka ki se opravlja na cesti; neupoštevanja svetlobnih prometnih znakov (vožnja v rdečo luč);  vožnje s katero voznik ogroža druge udeležence v prometu; uporabe telefona med vožnjo; zavarovanja javnega kraja zaradi prometne nesreče, požara, kaznivih dejanj…; izločitve voznika iz prometa, ki kaže znake opitosti ali uporabe nedovoljenih substanc do prihoda policije; izločitve vozila iz prometa, kjer nesporno kaže na to, da lahko pride do prometne nesreče (napačno naložen tovor, slabe vremenske razmere, kjer obstaja možnost, da bo vozilo naredilo zastoj…); varnega izvajanja pooblastil in ukazov po ZCes-1.
  • ureja institut dnevne parkirnine
  • določajo pravila ravnanja v območju skupnega prometnega prostora
  • dvigujejo kazni za uporabo mobilnega telefona

 

 

Predlogi sprememb: ZDDPO, ZDoh, ZDDOIFI, ZDavP 4/8

Skupnost občin Slovenije je v usklajevanje prejela predloge Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2R), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2V), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI-A) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2M).

Do predlogov lahko dostopate na sledečih povezavah:

Vaše predloge in stališča na navedene predlogov zakonov nam lahko posredujete najkasneje do četrtka, 11. 7. 2019 na naslov info@skupnostobcin.si.

DOGODKI SOS

1.10. - 2.10. / 3. kongres slovenskih občin 5/1

Na letošnjem kongresu bomo pogled usmerili v prihodnost. Zavedamo se namreč, da ima vsaka generacija dolg do prihodnosti. Prvi dan kongresa bomo razpravljali o problemih, ki so ključni za prihodnost slovenskih občin. Dr. Boštjan Udovič, Franc Bogovič, dr. Mihael J. Toman in Leo Kremžar bodo poskušali odgovoriti na vprašanja, kako vplivajo občine na državno in evropsko politiko, kdo je mačeha v krogu občina, država, EU, kakšno Slovenijo in kakšen planet bomo pustili našim zanamcem, ter v nadaljevanju kritično spregovorili o občinah in državni politiki.

Ne zamudite popoldanske okrogle mize, ki jo bomo namenili vedno znova aktualnemu vprašanju regionalnega razvoja in dilemi, kdaj pokrajine, če sploh, in kakšne. Po logiki nalog, željah in navadah ljudi ali po logiki in potrebah političnih strank, centrističnih ali anarhističnih možganov? V pogovoru bodo sodelovali minister Rudi Medved, dr. Ivan Žagar, dr. Boštjan Brezovnik ter dr. Aleksander Jevšek. Obeta se zanimiva in kritična razprava, čas pa bo namenjen tudi vašim pogledom in izmenjavi mnenj o oblikovanju pokrajin.

Ne prezrite strokovno bogate in tematsko aktualne vsebine, ki jo ponuja drugi dan kongresa. Namenjena je vsem zaposlenim v občinskih upravah in tudi vsem tistim, ki tako ali drugače delujejo na lokalnem področju. V treh tematskih sklopih bomo:

  • spraševali in odgovorili, ali je javni interes v službi kapitala, ali obratno, in kako v času zapiranja bančnih in poštnih poslovalnic, krajevnih uradov in krčenja železniških in cestnih povezav zagotoviti občanom ustrezne javne storitve;
  • opozorili, da katastrofa podnebne krize trka tudi na občinska vrata in spregovorili o tem, kako bo vplivala na naše življenje in kako se nanjo pravočasno pripraviti;
  • izpostavili, kako bomo zagotovili potrebno komunalno infrastrukturo in cenovno dostopne javne storitve ter kakšne so možnosti za financiranje občinskih infrastrukturnih projektov.

Vsakemu tematskemu sklopu bo sledila okrogla miza, kjer bo priložnost za izmenjavo mnenj, stališč in pogledov na problematiko.

Posebej smo veseli, da se nam bo že tretjič pridružil predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, častni pokrovitelj kongresa, politik, ki se še kako zaveda nujnosti srečevanja s predstavniki slovenskih občin.

Razlogov, da se nam pridružite, je torej veliko. Priložnost, da lahko na enem mestu izbirate med tako številnimi strokovnimi vsebinami, je redka in je ne gre zamuditi. Ne nazadnje bo kongres tudi priložnost za druženje in pogovore med udeleženci, kar daje dogodku še posebno vrednost. Da bi vam omogočili udeležbo na vseh tematskih sklopih, smo pripravili dodatne ugodnosti za več udeležencev iz posamezne občine.

Svoje prijave nam pošljite do 28. septembra 2019, najhitreje preko e-prijavnice. Na spletni strani kongresa so objavljene tudi podrobnejše informacije o programu, kotizaciji in posebnih ugodnostih ter možnosti nastanitve.

Vabljeni, da se nam pridružite 1. in 2. oktobra v Rimskih Toplicah.

(Piše: Leo Kremžar, predsednik programskega sveta)

DOGODKI DRUGIH

29.6./ Mednarodna konferenca "Evropske manjšine: včeraj, danes, jutri…" 6/1

Občina Železniki organizira v soboto, 29. junija 2019, ob 9. uri v DVORANI IVANA GROHARJA V SORICI mednarodno konferenco z naslovom »Evropske manjšine: včeraj, danes, jutri. Dogodek poteka v okviru evropskega projekta »Evropske manjšine: pozabljena dediščina, jezik in tradicija bogatijo našo skupno evropsko kulturo (MI4EU) – program Evropa za državljane.

Podrobnosti o dogodku najdete v vabilu.

Več o samem projektu je objavljeno na spletni strani www.td-zelezniki.si.

2.7./ Posvet na temo prihodnje organizacije javnega potniškega prometa v Sloveniji 6/2

Na Ministrstvu za infrastrukturo so pred časom začeli s pripravo novega koncepta integriranega javnega potniškega prometa (IJPP), ki naj bi bil zaključen v prvi polovici leta 2020 z razpisom za podelitev novih koncesij za avtobusne linijske prevoze. Ker gre za koncept, ki bo oblikoval to področje za naslednje desetletje, bi želeli na to temo slišati tudi vaša mnenja, predloge, stališča in vprašanja.

Zato vas vabijo na posvet, ki bo v torek 2. julija 2019 med 9. in 13. uro na Ministrstvu za infrastrukturo (Langusova 4, Ljubljana; v veliki dvorani v prvem nadstropju).

Prosimo, da svojo prisotnost na dogodku sporočite na naslov mzi.dtmpp@gov.si najkasneje do petka 28. junija 2019.

VLADA RS

36. redna seja Vlade RS 7/1

Za še večjo uravnoteženost spola v lokalnih skupnostih

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o enakih možnostih žensk in moških.

Predlog sprememb zakona je pripravljen z namenom izboljšanja oziroma doseganja enakih možnosti žensk in moških oziroma povečanja deleža podzastopanega spola pri sestavi delovnih teles vlade ter organov upravljanja in nadzora oseb javnega prava ter pri imenovanju ali predlaganju predstavnic in predstavnikov samoupravne lokalne skupnosti in samoupravne narodne skupnosti v organe upravljanja in nadzora oseb javnega prava.

Določbe predloga zakona, ki zavezujejo Vlado RS so že v veljavnem Zakonu o enakih možnostih žensk in moških. Nova je določba, ki k spoštovanju načela uravnotežene zastopanosti spolov zavezuje tudi samoupravne lokalne skupnosti in samoupravne narodne skupnosti pri imenovanju ali predlaganju predstavnic in predstavnikov v organe upravljanja in nadzora oseb javnega prava ter določa izjeme od tega načela.

Uredba o določitvi bistvenih storitev in podrobnejši metodologiji za določitev izvajalcev bistvenih storitev

Vlada je izdala Uredbo o določitvi bistvenih storitev in podrobnejši metodologiji za določitev izvajalcev bistvenih storitev.

Predlagana uredba se izdaja na podlagi Zakona o informacijski varnosti (ZInfV). ZInfV ureja področje informacijske varnosti in ukrepe za doseganje visoke ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov v RS, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje države v vseh varnostnih razmerah ter zagotavljajo bistvene storitve za ohranitev ključnih družbenih in gospodarskih dejavnosti v RS. ZInfV predvideva, da so med zavezanci po tem zakonu tudi izvajalci bistvenih storitev (IBS), in določa osnovna merila za določitev IBS. Vlada Republike Slovenije najprej z uredbo določi seznam bistvenih storitev in podrobnejšo metodologijo za določitev posameznega IBS.

S predlagano uredbo vlada torej določa:

  • seznam bistvenih storitev in
  • podrobnejšo metodologijo za določitev IBS, vključno z vrednotenjem medpodročnih in področnih dejavnikov.

Uredba ovrednoti tudi medpodročne in področne dejavnike (ki sicer že izhajajo iz ZInfV), ki vplivajo na ugotovitev, ali bi incident imel pomemben vpliv na zagotavljanje bistvene storitve, kar je eno od meril za določitev IBS.

Poročilo o uresničevanju Akcijskega programa za invalide 2014–2021 v letu 2018

Vlada je sprejela poročilo o izvajanju Akcijskega programa za invalide 2014 – 2021 za leto 2018.

Poročilo o uresničevanju API 2014–2021 za letu 2018 je predvsem namenjeno pregledu novosti in kontinuiranih dejavnosti za invalide ter zrcali stanje invalidskega varstva v Republiki Sloveniji. Zaradi nemerljive narave ukrepov, izvedenih za doseganje posameznih ciljev, je težko oceniti, koliko je posamezni cilj uresničen.

Namen API je spodbujati, varovati in zagotavljati polnopravno in enakovredno uživanje človekovih pravic invalidov in spodbujati spoštovanje njihovega dostojanstva. Program obsega 13 temeljnih ciljev in 91 ukrepov, ki celovito urejajo vsa področja življenja invalidov in se nanašajo na obdobje 2014 –2021.

Cilji API 2014 – 2021 so: ozaveščanje in informiranje; bivanje in vključevanje; dostopnost; vzgoja in izobraževanje; delo in zaposlovanje; finančno-socialna varnost; zdravje in zdravstveno varstvo; kulturno udejstvovanje; šport in prostočasne dejavnosti; versko in duhovno življenje; samoorganiziranje invalidov; nasilje in diskriminacija; staranje z invalidnostjo.

(vir: Vlada RS, ur)

AKTUALNI RAZPISI

Posojila za spodbujanje urbanega razvoja 8/1

Na spletni strani SID banke d.d. je objavljen nov program Sklada skladov SID banke »EKP posojila za urbani razvoj (2014-2020)« za financiranje končnih prejemnikov v enajstih mestnih občinah. Razvoj tovrstnega inštrumenta je nastal v sodelovanju SID banke, d.d. in Ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno za izvajanje dela Operativnega programa evropske kohezijske politike 2014 – 2020, ki podpira ukrepe za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest in sanacijo degradiranih območij v mestih.

Z ukrepi programa ugodnih posojil kohezijske politike 2014-2020 se zagotavlja spodbude za ponovno aktivacijo opuščenih in premalo izkoriščenih površin in stavb v mestih in mestnih območjih v enajstih slovenskih mestnih občinah V okviru programa se zagotavlja povratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v obliki posojil v višini 5 mio EUR (z obveznim vzvodom, ki ga zagotavlja SID banka, d.d. pa okoli 7,5 mio EUR).

Rok za oddajo vloge: do porabe sredstev oziroma do 31. 12. 2023.

Na Eko skladu prenovljene spodbude občinam za nakup vozil za prevoz potnikov ter komunalnih vozil 8/2

V petek, 24. 5. 2019, je Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, v Uradnem listu RS in na spletni strani www.ekosklad.si objavil nova javna poziva za dodeljevanje spodbud občinam za nakup vozil za prevoz potnikov ter komunalnih vozil.
Nepovratne finančne spodbude občinam za nakup vozil za prevoz potnikov se bodo po novem dodeljevale na območju celotne Slovenije; ne le na območju občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka, kot doslej. Po novem bodo spodbude namenjene le za nakup novih vozil za cestni promet na električni pogon ali na vodik; ne več za avtobuse na plin in priključne hibridne avtobuse. Novi javni poziv poleg vozil kategorij M2 in M3 vključuje tudi vozila kot so kombiji, minibusi in cestni turistični vlakci.
Nepovratna finančna spodbuda bo znašala do 80 % vrednosti cene posameznega vozila, vendar ne več kot 300.000 EUR za električno in 500.000 EUR za vozilo na vodik.
Nov javni poziv za dodeljevanje spodbud občinam za nakup novih komunalnih vozil na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka poleg spodbud za komunalna vozila pa po novem vključuje še spodbude za delovna vozila oziroma stroje, namenjene vzdrževanju javnih površin.
Informacije o javnih pozivih so na voljo na telefonski številki 01 241 48 20 vsak ponedeljek, sredo in petek med 12. in 14. uro ali po elektronski pošti na naslovu ekosklad@ekosklad.si.

Eko sklad - spodbude za občine 8/3

Eko sklad razširja nabor upravičencev do spodbud za pravne osebe za naložbe učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije ter nadaljuje s spodbudami občinam za naložbe v gradnjo skoraj nič-energijskih stavb splošnega družbenega pomena. Oba nova javna poziva sta bila 21.6.2019 objavljena tudi v Uradnem listu RS.

Več o novih javnih pozivih si lahko preberete v sporočilu za javnost.

 

Nov Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam 8/4

Slovenski regionalno razvojni sklad vas obvešča, da je nov Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1 2019, objavljen v Ur. l. RS, št. 35 z dne 31. 5. 2019. V novem javnem razpisu, za občine ponujajo še atraktivnejšo obrestno mero ter minimalistične stroške pri sklepanju posojilne pogodbe.

Prijava je mogoča  kadarkoli od 01. 7. 2019 do 30. 9. 2019 oz. do porabe sredstev.

Več informacij pridobite na spletni povezavi:  http://www.regionalnisklad.si/obcine.

***

Še vedno je aktualen tudi objavljen Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1 2018.

Rok za oddajo vlog je od 1. 4. 2019 do 30. 9. 2019.

Javni razpis in razpisna dokumentacija sta prav tako dostopna na povezavi http://www.regionalnisklad.si/obcine.

Odprt je 4. razpis programa Interreg CENTRAL EUROPE 8/5

Program Interreg CENTRAL EUROPE je objavil specifičen kapitalizacijski razpis, ki bo odprt do 5. julija 2019 v skupni vrednosti cca. 10 mio sredstev iz ESRR.

4. razpis povezuje izbrane projekte programa Interreg CENTRAL EUROPE iz 1. in 2. razpisa s projekti drugih evropskih programov, predvsem centralno vodenih (HORIZON 2020, LIFE, Connecting Europe Facility, itd.). Namen je priprava novih outputov in njihov prenos k nosilcem razvojnih politik, v nove regije in k razširjenim ciljnim skupinam.

Poleg nosilnih projektov so omejene tudi teme.

7 TEM SC SPECIFIČNI CILJI (SC)
1.        Industrija 4.0/ napredna proizvodnja 1.1.        Trajnostne povezave med inovacijskimi sistemi za jačanje regionalnih inovacijskih sposobnosti
2. Socialno podjetništvo 1.2 Izboljšanje podjetniških kompetenc za razvoj gospodarskih in socialnih inovacij
3. Energetsko učinkovita obnova javnih zgradb 2.1 Večanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi
4. Nizkoogljična mobilnost in kvaliteta zraka v urbanih območjih 2.3 Krepitev zmogljivosti za planiranje mobilnosti v funkcionalnih urbanih območjih za zmanjševanje izpustov CO2
5.Prilagoditev na podnebne spremembe in preprečitev tveganj 3.1 Integralno okoljsko upravljanje varovanja in trajnostne rabe naravne dediščine in virov
6. Ogrožena kulturna dediščina (najdišča in zgradbe) 3.2 Izboljšanje zmogljivosti za trajnostno rabo kulturne dediščine in virov
7. Dostopnost odročnih in mejnih območij za  povezave s TEN-T TNC koridorji in vozlišči 4.1 Izboljšanje planiranja in koordiniranja regionalnih potniških sistemov za boljše povezave z nacionalnimi in evropskimi omrežji

Priporočamo, da si natančno preberete razpisno dokumentacijo, ker je razpis zelo ozko profiliran.

Javni razpis za pred-financiranje projektov z odobrenimi EU sredstvi, sredstva za kmetijstvo in gospodarstvo ter neprofitne organizacije 8/6

Slovenski regionalno razvojni sklad je v U. l. RS, št. 35 z dne 31. 5. 2019 objavil nova javna razpisa in sicer Javni razpis za pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi – PF 2019 in Javni razpis za ugodna posojila za kmetijske in gozdarske projekte – A 2019.

Javni razpis (pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi) PF 2019

Namen javnega razpisa je omogočiti hitrejšo in lažjo izvedbo projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi prejemnikom na območju Republike Slovenije.

Vlagatelji lahko oddajo vlogo do datuma zaprtega razpisnega roka in sicer:

  1. rok do 15. 7. 2019,
  2. rok do 26. 8. 2019,
  3. rok do 21. 10. 2019,
  4. rok do 25. 11. 2019.

Po podprogramu PF1.2 (Projekti neprofitnih organizacij) se lahko na razpis prijavijo:

  • pravne osebe, katerih (so)ustanovitelj je država, občina ali samoupravna narodna skupnost (raziskovalne in razvojne ustanove, ustanove za izobraževanje in usposabljanje, ustanove zdravstvenega varstva, ustanove za varstvo naravne in kulturne dediščine, lokalne in regionalne razvojne agencije, lokalne akcijske skupine, drugo),
  • nevladne organizacije (združenja, fundacija, gospodarske, kmetijske, obrtne in industrijske zbornice, društva, drugo),
  • pravne osebe javnega in zasebnega prava, ki izkazujejo neprofitni status in namen delovanja (lokalne in regionalne razvojne agencije, lokalne turistične organizacije, organizacije za usposabljanje, drugo),
  • javne ustanove za gospodarski razvoj,
  • javna podjetja z lastništvom države, občine ali samoupravne narodne skupnosti,
  • samoupravne narodne skupnosti (italijanska narodna skupnost, madžarska narodna skupnost).

Po podprogramu PF2.2 (Projekti kmetijskih gospodarstev) se lahko na razpis prijavijo (prijavitelji morajo biti registrirani pred 1. 7. 2018):

  • kmetijska gospodarstva, kot so opredeljena v Zakonu o kmetijstvu in so vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev, organizirana kot pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, kmetija, ki ni pravna oseba ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost.

Po podprogramu PF3.2 (Projekti v gospodarstvu) se lahko na razpis prijavijo (prijavitelji morajo biti registrirani pred 1. 7. 2018):

  • subjekti, kot so opredeljeni v Zakonu o gospodarskih družbah, registrirani kot pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost,
  • subjekti, kot so opredeljeni v Zakonu o zadrugah, registrirani kot zadruga, zadružna zveza.

Vlagatelji na sklopu PF3.2 ne smejo opravljati dejavnost oz. izvajati projekt s področja kmetijstva oz. gozdarstva.

Več informacij na http://www.regionalnisklad.si/podjetnistvo/ugodna-posojila-pred-financiranje in http://www.regionalnisklad.si/kmetijstvo/pred-financiranje-kg.

Javni razpis za ugodna posojila za kmetijske in gozdarske projekte

Namen javnega razpisa je spodbujanje investicijskih projektov v kmetijstvu in gozdarstvu na območju Republike Slovenije.

Vlagatelji lahko oddajo vlogo do datuma zaprtega razpisnega roka in sicer:

  1. rok do 8. 7. 2019,
  2. rok do 19. 8. 2019,
  3. rok do 23. 9. 2019,
  4. rok do 28. 10. 2019,
  5. rok do 9. 12. 2019.

Na razpis se lahko prijavijo kmetijska gospodarstva, kot so opredeljena v Zakonu o kmetijstvu in so vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev, organizirana kot: pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, kmetija, ki ni pravna oseba ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Kmetijska gospodarstva se morajo uvrščati med mikro, mala ali srednje velika podjetja.

Več informacij najdete tukaj. in na tem spletnem mestu.

Razpis za pridobitev naziva Branju prijazna občina za leto 2019 8/7

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije ponovno objavljamo javni natečaj, na katerem se bodo občine potegovale za naziv ″Branju prijazna občina ″. Javni natečaj bo odprt med 8. februarjem in 30. oktobrom 2019, podelitev nazivov  ″Branju prijazna občina ″ pa bo na podlagi ocene strokovne komisije potekala 3. decembra 2019.

Častna ambasadorka letošnjega natečaja Branju prijazna občina je novinarka in pisateljica, Mojca Širok, ki takole opiše svoj pogled na branje in knjige : ″Pisana beseda je kot glasba. Pričara podobe, ljudi, svetove, lahko nas odnese drugam, lahko druge pripelje k nam, zajame nas v svoje zgodbe, zasanja nas, razburi, poučuje, tolaži in vznemirja. Zgodb in znanj, ki se skrivajo v knjigah, brez nas ni. Umrejo, če knjige – iz papirnatih listov in trdih platnic ali tiste s svetlečega elektronskega ekrana – ne odpremo. In brez njih smo manj živi tudi mi.«

Natečaj za pridobitev naziva Branju prijazna občina je objavljen od 8. februarja 2019 na spletnih straneh Združenja splošnih knjižnic, Skupnosti občin Slovenije in Ministrstva za kulturo RS ter na spletnih straneh splošnih knjižnic.

RAZPISNO BESEDILO S PRIJAVNIM OBRAZCEM

Dodatne informacije lahko prejmete pri Vesni Horžen, predsednici Združenja splošnih knjižnic (041 577 273, E-pošta: vesna.horzen@zdruzenje-knjiznic.si) ali Barbari Horvat v sekretariatu SOS (02 234 15 05, barbara.horvat@skupnostobcin.si).

Evropska prestolnica kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji 8/8

Skladno s sklepom št. 51000-11/2018/3, s katerim je Vlada RS Ministrstvo za kulturo pooblastila za izvedbo postopka izbora mesta za naslov Evropska prestolnica kulture 2025, so objavili razpis za aktivnost Unije za oddajo prijav za Evropsko prestolnico kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji.
Splošni cilji aktivnosti evropska prestolnica kulture so naslednji: ohranjati in spodbujati raznolikost kultur v Evropi in poudarjati njihove skupne značilnosti ter povečati občutek državljanov, da pripadajo skupnemu kulturnemu prostoru na eni strani ter spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest v skladu z njihovimi strategijami in prednostnimi nalogami  na drugi strani.
V skladu s temi cilji bodo dejavnosti, ki jih bo razvilo mesto, imenovano za evropsko prestolnico kulture, usmerjene v krepitev obsega, raznolikosti in evropske razsežnosti njegove kulturne ponudbe, vključno z nadnacionalnim sodelovanjem; v razširitev dostopa do kulture in sodelovanje v njej; v okrepitev zmogljivosti njegovega kulturnega področja in njegovih povezav z drugimi področji ter v povečanje njegove mednarodne prepoznavnosti prek kulture.

Cilj tega razpisa je spodbuditi prijave iz mest v Sloveniji, ki se želijo potegovati za naziv Evropska prestolnica kulture za leto 2025, in imenovanje enega od teh mest, ki se mu lahko podeli nagrada Meline Mercouri, financirana iz programa Unije za podporo kulture v času njene podelitve.
Vse podrobnejše informacije, postopek za podelitev naziva Evropska prestolnica kulture, merila za izbor in navodila za prijavo so objavljeni na naslednji povezavi.
Razpis je odprt do 31. 12. 2019.

Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1 2018 8/9

Slovenski regionalno razvojni sklad obvešča, da so dne 28.12.2018 v uradnem listu RS objavili Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1 2018.

Področje Odprt dne 1. rok 2. rok 3. rok 4. rok Trenutna sredstva Uradni list RS Dokumentacija
28.12.2018 odprti roki od 1.4.19 do 30.9.19 odprti roki od 1.4.19 do 30.9.19 odprti roki od 1.4.19 do 30.9.19 odprti roki od 1.4.19 do 30.9.19 6.000.000,00€ 84 z dne 28.12.2018 » JR OBČINE XC
» Povabilo k oddaji vloge
» Prijavni obrazec
» Priloga k dokumentaciji
» Koeficient raz. občine 2018, in 2019
» zadolženost občin

Več informacij najdete na povezavi http://www.regionalnisklad.si/obcine

NOVICE DRUGIH

Možnost brezplačne udeležbe na Evropskem tednu regij in mest za izvoljene mlade 9/1

Na Evropskem tednu regij in mest, ki letos poteka med 7. in 10. oktobrom v Bruslju bo potekal tudi poseben program, namenjem mladim izvoljenim predstavnikom/predstavnicam na regionalni in lokalni ravni.
Evropski odbor regij ponuja priložnost za brezplačno sodelovanje v programu za mlade izvoljene predstavnike/predstavnice na regionalni in lokalni ravni. Osnutek programa je na voljo (v angleščini) tukaj.

Kdo se lahko prijavi?

  • izvoljeni predstavniki/predstavnice, ki imajo trenutno mandat na regionalni ali lokalni ravni v državi članici Evropske unije,
  • na dan pričetka dogodka predstavnik/predstavnica ni starejši/a od 40 let,
  • izpolnijo spodnjo prijavo, skupaj s pojasnilom o interesu za udeležbo, do 28. junija 2019.

Udeležba in registracija

Povezava do prijavnice se nahaja tukaj.

Udeležencem programa bo zagotovljeno povračilo stroškov potovanja in dodatno pavšalno nadomestilo za bivanje v znesku 269 evrov.

Več o delavnici, ki jo znotraj programa organizira URBACT, najdete v original članku (v angleščini) tukaj.

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.