V PRETEKLEM TEDNU JE PRAZNOVALA OBČINA ČLANICA REČICA OB SAVINJI, V PRIHODNJEM TEDNU PRAZNUJEJO OBČINE ČLANICE DIVAČA, DRAVOGRAD, HRASTNIK, KUZMA, MEDVODE IN ŠKOCJAN.

ISKRENE ČESTITKE!

SEKRETARIAT SOS

NOVICE SOS

SOS z ministrom glede uskladitve plač funkcionarjev 1/1

Dne 18. 6. 2019 smo obveščali o aktivnostih SOS za ponovno vzpostavitev ustreznih razmerij med uvrstitvami funkcionarjev v plačne razrede v odnosu do zaposlenih v drugih plačnih skupinah.

Včeraj, dne 26. 6. 2019 je glede uskladitve plač funkcionarjev potekal sestanek med ministrom za javno upravo, Rudijem Medvedom in predstavniki Skupnosti občin Slovenije. S strani SOS so se sestanka udeležili: predsednik sekcije ostalih občin, Peter Misja, podpredsednik sekcije ostalih občin, Aco Franc Šuštar in podpredsednik sekcije mestnih občin, Aleksander Saša Arsenovič ter generalna sekretarka SOS, Jasmina Vidmar. S strani ministrstva sta sodelovala še državna sekretarka, Mojca Ramšak Pešec in generalni direktor direktorata za javni sektor, Peter Pogačar.

Uvodoma je minister Medved izpostavil, da so županje in župani znotraj plačne lestvice slabo uvrščeni, kar kaže, da je tisti, ki je takrat predlagal in sprejel takšno uvrstitev imel zelo slab odnos do funkcije župana. Vsi prisotni so se strinjali, da bi bilo nujno odpraviti velika nesorazmerja med plačami najvišjih javnih uslužbencev v korelaciji z vsemi funkcionarji (ministri, državnimi sekretarji, župani, sodniki…). Predstavniki SOS so izpostavili, da je sedaj skrajni čas, da se poseže v plače funkcionarjev in odpravi nastale anomalije. Dejstvo je, da je s sproščanjem ukrepov ter novimi uvrstitvami plač delovnih mest in nazivov v plačne razrede, prišlo do stanja, ko so plačna razmerja med funkcionarji in javnimi uslužbenci popolnoma porušena. Glede na širino pristojnosti in obveznosti ter velike odgovornosti, ki jih imajo županje in župani, so prejeta plačila neustrezna. Višina plačila pa vpliva tudi na razvrednotenje same funkcije županje in župana.

Predstavniki MJU so pojasnili, da se pripravljajo spremembe in dopolnitve Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Z odprtjem zakona bo možna tudi sprememba Priloge 3: Uvrstitev funkcij v plačne razrede.

Obvestilo – Uskladitev plač funkcionarjev

Predvidena rast cen komunalnih dejavnosti v letu 2020 1/2

Obveščamo vas, da so na Zbornici komunalnega gospodarstva pripravili dopis glede predvidene rasti cen komunalnih storitev v letu 2020, ki ga objavljamo tukaj.

Simulacije so pokazale, da se bo oskrba s pitno vodo, odvajanje odpadne komunalne vode in zbiranje komunalnih odpadkov predvidoma podražila za okvirno 17 % v letu 2020, predvsem zaradi celotne uveljavitve določil Zakona o minimalni plači in zaradi rasti cen energentov. Priporočamo vam, da čim prej pričnete pogovore z vašim komunalnim podjetjem, saj bo na podlagi omenjenih sprememb in obstoječega sistema potrebna korekcija cen in morebiti prilagoditev proračunske subvencije.

SVRK bo upošteval pobudo in predlog SOS po razširitvi mehanizma CTN -ja na ostale občine 1/3

Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije je podprlo pobudo občine članice, ter je na ministra brez  resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo dr. Iztoka Puriča naslovila predlog, da se v naslednji finančni perspektivi mehanizem CTN razširi na ostale občine ob ustreznem povečanju sredstev tega mehanizma.

V prejetem odgovoru se SVRK strinja z našim pogledom, da so vse občine pomembne za celovit in trajnosten razvoj države. V tem kontekstu bodo tudi naš predlog naslovili v pripravah na obdobje po letu 2020.

V odgovoru še navajajo, da so priprave na naslednjo finančno perspektivo še v začetni fazi. Trenutno je v medresorskem usklajevanju vladno gradivo za določitev potrebnih omogočitvenih pogojev po posameznih ciljih evropske kohezijske politike iz osnutka normativnega okvira za obdobje 2021-27. Ravno tako so začeli z analizo investicijskih potreb, ki bo služila za dogovore z deležniki v Sloveniji in za pogajanja z Evropsko komisijo glede vsebin prihodnjega operativnega programa. Glede na to, da v tem trenutku, še ni znana alokacija sredstev na nivoju države, še ni možno določiti, koliko sredstev bo na voljo za posamezno področje, ki ga bodo naslovili z EKP v naslednjem obdobju.  Vsekakor pa bodo vse občinske asociacije deležnik v procesu programiranja, so še zabeležili v odgovoru.

Prihodki od turistične takse in odhodki za turizem 1/4

Na SOS se pogosto srečujemo z vprašanji o turistični taksi in namenih za kaj se ta taksa porablja v občinah. Zato smo se poglobili v podatke občinskih proračunov in jih povzeli v spodnjem grafu za zadnjih šest let. Podatki kažejo, da občine v turizem vlagajo veliko več sredstev, kot je prihodkov iz naslova turistične takse. Tako lahko utemeljeno zavržemo občasne očitke, da občine namenska sredstva iz naslova turističnih taks ne porabljajo namensko, dejstvo je prav nasprotno.

POVPRAŠEVANJE

Povpraševanje glede volilnih enot 2/1

Na nas se je obrnila občina članica s prošnjo za posredovanje izkušenj ostalih občin. Občina pristopa k pripravi novega Odloka o volilnih enotah, pri čemer bi namesto dosedanjih treh volilnih enot imeli samo eno volilno enoto. Volilni sistem je proporcionalni, voli se 17 svetnikov.

Občino zanimajo izkušnje ostalih občin, ki ste pristopile k takšni spremembi oziroma prednosti in slabosti sistemov z eno in več volilnimi enotami.

Prilagamo prejete odgovore občin, ki so se odzvale na povpraševanje: TUKAJ.

ZAKONODAJNE AKTIVNOSTI SOS

Anketni vprašalnik MIZŠ o pomembnosti različnih razvojnih ukrepov v naslednji finančni perspektivi 3/1

S strani MIZŠ smo prejeli povabilo k sodelovanju v anketi, s katero želijo definirati razvojne ukrepe, ki lahko preko sredstev evropske kohezijske uspešno in učinkovito odgovorijo na razvojne izzive v okviru pristojnosti in delovnega področja MIZŠ v obdobju 2021—2027.

Zato so pripravili Anketo o stališčih/percepciji deležnikov o pomembnosti razvojnih ukrepov MIZŠ v okviru evropske kohezijske politike 2021—2027 (v nadaljevanju: anketa), ki je prvi korak MIZŠ v procesu posvetovanja z deležniki.

Namen ankete je pridobitev mnenj različnih deležnikov, posameznikov in organizacij, o pomembnosti različnih razvojnih ukrepov MIZŠ v okviru evropske kohezijske politike po letu 2020. Anketa ne opredeljuje vseh razvojnih področij in ukrepov MIZŠ, temveč le tiste, ki jih MIZŠ vidi kot tiste, ki so skladne z naložbenimi smernicami Evropske Komisije in zakonodajnim ter strateškim okvirom EU za področje evropske kohezijske politike 2021—2027, ki je v pripravi. Predlagane razvojne ukrepe v okviru ankete je tako treba presojati v kontekstu namena ankete.

Vljudno vas vabijo k izpolnjevanju anonimne ankete, ki vam bo vzela približno 20 minut časa. Anketa je dostopna na povezavi https://www.1ka.si/a/217533 in je odprta do 30. 6. 2019. Priporočamo, da jo odprete v Google Chrome.

Z vašimi odgovori, bodo na MIZŠ lahko učinkovito in uspešno odgovorili na razvojne izzive evropske kohezijske politike po letu 2020.

Zakon o varstvu okolja v javni obravnavi 3/2

Ministrstvo za okolje in prostor je v javno razpravo podalo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja.

Zakon se spreminja v delu, ki se nanaša na proizvajalčevo razširjeno odgovornost. S predlagano zakonsko ureditvijo se želi zagotoviti večjo učinkovitost 8 skupin proizvodov (motorna vozila, električna in elektronska oprema, baterije in akumulatorje, embalaža, izrabljene gume za motorna vozila, zdravila, fitofarmacevtska sredstva in nagrobne sveče ), zaradi doseganja predpisanih okoljskih ciljev v prihodnosti ter težav, s katerimi se Slovenija sooča pri že vzpostavljenih sistemih. Obenem gre tudi za prenos zahtev Direktive (EU) 2018/851. Predlagani zakon določa obveznost proizvajalcev določenih vrst proizvodov, da so finančno in organizacijsko odgovorni za svoje izdelke, tudi, ko iz njih nastanejo odpadki. To odgovornost lahko izpolnjujejo samostojno ali pa skupinsko v organizaciji. Zakon določa pogoje za samostojno in za skupinsko izpolnjevanje predpisanih obveznosti. Organizacijo bodo lahko ustanovili le proizvajalci odpadkov, organizacija pa bo za njih in za pridružene proizvajalce zagotavljala obveznosti glede zbiranja in predelave ter odstranjevanja odpadkov. Če bo na enem toku odpadkov vzpostavljenih več organizaciji, bodo morale ustanoviti ali se dogovoriti o koordinacijskem telesu, ki bo usklajeval izpolnjevanje njihovih obveznosti. Predlagani zakon določa, da se morajo vsi proizvajalci določenih vrst proizvodov registrirati in registru sporočati določene podatke. Zakon vzpostavlja tudi informacijski sistem, v katerem bodo podatki o količini proizvodov, danih na trg in količini odpadkov, zbranih in predelanih. Te podatke bo lahko uporabljalo tudi koordinacijsko telo za usklajevanje obveznosti med več organizacijami.

Predlagani zakon vsebuje tudi spremembe veljavnega zakona, ki urejajo sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v EU, večinoma gre za spremembe zaradi prenosa direktiv EU.

Pripombe in predloge za izboljšavo predloga zakona lahko posredujete do 1. 7. 2019 na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si.

Osnutek Uredbe o embalaži in odpadni embalaži 3/3

V javni razpravi je Osnutek Uredbe o embalaži in odpadni embalaži.

Namen sprememb in dopolnitev sistema razširjene odgovornosti proizvajalca v tej uredbi je, da vsi proizvajalci plačajo vse predpisane stroške ravnanja z odpadno embalažo (in ne več ali manj), pri čemer pa so stroški na enoto embalaže za proizvajalce, ki dajejo na trg RS bolj reciklabilno embalažo, manjši kot stroški za proizvajalce, ki dajejo na trg RS manj reciklabilno embalažo in embalažo, ki sploh ni primerna za predelavo. Na ta način se gospodarske subjekte spodbuja, da za proizvodnjo embalaže in embaliranje izdelkov uporabljajo bolj okoljsko sprejemljive materiale.

V zadnjih letih smo bili pogosto priča kopičenju odpadne embalaže v zbirnih centrih izvajalcev javne službe zbiranja komunalnih odpadkov ter več požarom teh odpadkov. Da bi prekinili z obstoječo prakso nerednega prevzemanja odpadne embalaže ali celo ustavitvi prevzemanja teh odpadkov, so v uredbi določeni ukrepi, s katerimi naj bi se zagotovilo bolj redno prevzemanje odpadne embalaže, tako da ne bi bili več potrebni interventni ukrepi države za preprečevanje negativnih vplivov skladiščene odpadne embalaže na okolje in zdravje ljudi.

Uredba vsebuje tudi določbe za izvrševanje 104. člena Zakona o varstvu okolja, ki ureja določbe o registru varstva okolja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za okolje, ter določbe o finančnem jamstvu iz 115. člena Zakona o varstvu okolja.

Prosimo vas, da nam na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si, najkasneje do 5. 7. 2019 sporočite vaše pripombe in predloge za izboljšavo zakonodaje.

Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah 3/4

Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah.

S predlaganim zakonom se naloge, pravice in obveznosti, ki so nastale v zvezi s poslovanjem Inštituta RS za vode, prenašajo na ministrstvo, pristojno za okolje in prostor. Prav tako se s predlaganim zakonom dopolnjuje in spreminja tretji odstavek 162. člena Zakona o vodah, ki določa namene porabe sredstev Sklada za vode.

Z dopolnitvijo 1. točke tretjega odstavka 162. člena Zakona o vodah se jasno opredeli namen porabe sredstev in sicer za gradnjo vodne infrastrukture, kar vključuje, v skladu z opredelitvijo pojma »gradnja«, tudi financiranje vzdrževanja objektov in vzdrževalnih del v javno korist, ki se izvajajo na vodni infrastrukturi. Namen dopolnitve v 3. točki tretjega odstavka 162. člena Zakona o vodah z določbo o možnosti financiranja izvajanja izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda in izrednih ukrepov po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda je zagotavljanje financiranja izvedbe izrednih ukrepov iz sredstev Sklada za vode. S predlagano dopolnitvijo bodo v okviru Sklada za vode zagotovljena finančna sredstva v zadostnem obsegu, ki bodo v nadaljevanju omogočala takojšen pristop k izvedbi izrednih ukrepov, ki izhajajo iz Zakona o vodah, za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja.

Določba tretjega odstavka 162. člena Zakona o vodah (nove 8. do 10. točka) je dopolnjena z možnostjo: sofinanciranja oziroma financiranja celovitih občinskih projektov izgradnje ali obnove sistemov za oskrbo s pitno vodo za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo, ki jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in ni mogoče pridobiti kreditov v ta namen, nakupa obstoječih zasebnih vodovodov s strani lokalnih skupnosti zaradi zagotovitve javne oskrbe s pitno vodo in občinskih projektov izgradnje ali obnove javne kanalizacije v aglomeracijah s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, če jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov in pridobiti kreditov v ta namen. S predvidenimi možnostmi sofinanciranja oziroma financiranja navedenih projektov se ne posega v zagotavljanje financiranja obstoječih osnovnih nalog, ki izhajajo iz Zakona o vodah. Sredstva za financiranje in sofinanciranje bo mogoče nameniti v okviru razpoložljivih predvidenih sredstev Sklada za vode v posameznem letu. Namen dopolnitve zakona je zagotoviti pomoč posameznim lokalnim skupnostim, če javne oskrbe s pitno vodo niso zmožne zagotavljati v navedenih primerih oziroma zagotoviti izgradnje ali obnove javne kanalizacije v manjših aglomeracijah, za katere tudi ni mogoče pridobiti sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov in pridobiti kreditov v ta namen, in predstavlja dopolnitev možnosti financiranja k obstoječemu sistemu financiranja občin.

Vljudno vas prosimo, da dokument pregledate in nam na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si sporočite vaše predloge in pripombe do 5. 7. 2019.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih v cestnem prometu 3/5

S strani Ministrstva za infrastrukturo smo v pregled in obravnavo prejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih v cestnem prometu, ki ga lahko pregledate na tej povezavi.

Vaše pripombe in predloge na predlog Zakona nam posredujte na naslov miha.mohor@skupnostobcin.si najkasneje do četrtka 11. julija 2019.

 

V predlogu zakona se:

  • s predlogom spremembe 8. člena ZPrCP uzakonja domnevna odgovornost lastnika oziroma imetnika uporabe vozila za storjeni prekršek, in sicer na način, da v primerih ko ni mogoče ugotoviti kdo je storilec prekrška zoper varnost cestnega prometa, ki je storjen z vozilom, se domneva, da je storilec:
    • fizična oseba, ki je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, pri čemer se za imetnika pravice uporabe vozila šteje oseba, ki je imela ali ima, v času storitve prekrška, vozilo v posesti,
    • odgovorna oseba državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila državni organ ali samoupravna lokalna skupnost.

    Predlog spremembe tudi določa, če se zoper fizično, odgovorno ali pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika uveljavi domnevna oziroma nadomestna odgovornost, se jim za prekršek izreče le predpisana globa, pri čemer se kazenske točke ne izrečejo.

  • se omogoči uporaba modre luči za občinske redarje v primeru (uporabe prisilnih sredstev, predvsem ko pride do napada na redarje ali druge pooblaščene uradne osebe na javnem kraju, reševanja življenja ali premoženja v okviru nalog zaščite in reševanja, izvedbe zadržanja kršitelja ali storilca kaznivega dejanja, zavarovanje kraja izvedbe uradnega postopka ki se opravlja na cesti; neupoštevanja svetlobnih prometnih znakov (vožnja v rdečo luč);  vožnje s katero voznik ogroža druge udeležence v prometu; uporabe telefona med vožnjo; zavarovanja javnega kraja zaradi prometne nesreče, požara, kaznivih dejanj…; izločitve voznika iz prometa, ki kaže znake opitosti ali uporabe nedovoljenih substanc do prihoda policije; izločitve vozila iz prometa, kjer nesporno kaže na to, da lahko pride do prometne nesreče (napačno naložen tovor, slabe vremenske razmere, kjer obstaja možnost, da bo vozilo naredilo zastoj…); varnega izvajanja pooblastil in ukazov po ZCes-1.
  • ureja institut dnevne parkirnine
  • določajo pravila ravnanja v območju skupnega prometnega prostora
  • dvigujejo kazni za uporabo mobilnega telefona

 

 

Predlogi sprememb: ZDDPO, ZDoh, ZDDOIFI, ZDavP 3/6

Skupnost občin Slovenije je v usklajevanje prejela predloge Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2R), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2V), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI-A) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2M).

Do predlogov lahko dostopate na sledečih povezavah:

Vaše predloge in stališča na navedene predlogov zakonov nam lahko posredujete najkasneje do četrtka, 11. 7. 2019 na naslov info@skupnostobcin.si.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ZMVN-1B 3/7

V Državnem zboru se nahaja Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1B). Cilj zakona je nasloviti odprta vprašanja podrobnejše ureditve posebnih enot vrednotenja tako, da se zagotovijo dodatni vsebinski okviri za njihovo določitev ter tudi podlaga za podrobnejše urejanje s podzakonskim predpisom.

Pripombe in predloge na predlog zakona nam pošljite do petka, 26.7.2019 na naslov alja.babic@skupnostobcin.si.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih 3/8

Dne 26. 3. 2019 je SOS občinam članicam posredovala v obravnavo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki ga je v javno razpravo poslalo MDDSZ. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih se nanaša na področje denarnih socialnih pomoči. S tem predlogom zakona zasledujemo dva cilja, in sicer:

  1. Razmejiti denarno socialno pomoč (DSP) in minimalno plačo, pri čemer DSP ostaja 392,75 €
  2. hitrejša aktivacija upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela

Vlada je na 37. redni seji, dne 27. 6. 2019 določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih in ga poslala Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku.

Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-H), EPA 683 – VIII najdete TUKAJ.

Občine nam lahko mnenje na predlog zakona posredujete najkasneje do petka, 26. 7. 2019 na  naslov info@skupnostobcin.si.

 

DOGODKI SOS

1.10. - 2.10. / 3. kongres slovenskih občin 4/1

Ko smo pred tremi leti zagnali, pripravili in izvedli prvi kongres slovenskih občin, smo si želeli, da bi se v dveh dneh srečanja bolje spoznali, razmišljali o tegobah in izzivih vodenja občin, odnosih z državo, politiko. Lani so kongres pripravila vsa tri združenja slovenskih občin (SOS, ZOS in ZMOS) in dokazala, da smo lahko skupaj uspešni. Nastavili smo ogledalo sebi in državi. Pogovarjali smo se s  predsednikoma države in vlade, Borutom Pahorjem in takrat novoizvoljenim Marjanom Šarcem, številnimi ministri, najpomembnejšimi snovalci občinske politike in številnimi razmišljujočimi ljudmi iz univerzitetnih logov. Kdo si ni zapomnil nastopa profesorja Janeza Koželja, ko je razmišljal, kako ljudem dolgoročno izboljšati bivanje v mestih, vaseh, ali izjemne razprave o turizmu in občinah, v kateri so sodelovali vsi najvidnejši predstavniki te panoge. In takšnih je bilo v dveh dneh veliko. O kakovosti, iskrivosti razprav, sporočilnosti najbolje govori medijska odmevnost. Bila je izjemna. Sporočila so prišla do ljudi, katerim so bila tudi namenjena.

Prvega in drugega oktobra se bomo ponovno srečali. Vse slovenske občine, združene v SOS, ZOS in ZMOS. Razmišljali bomo o človeku, državljanu, občanu. Je kaj pomembnejše od njega? Mar ni vse zaradi njega? Država, občine, banke, bolnišnice, kapitalisti, cerkve. Veliko modrih ljudi je v tej državi, v naših občinah, veliko dobrih praks, briljantnih in že preizkušenih idej. Povabili bomo te ljudi, da predstavijo svoje stvaritve in ideje. Predsednika in ministri so lani veliko povedali in napovedali. Ob letu osorej bomo skupaj odgrnili tančico resničnosti.

V kratkem vam bomo predstavili podrobnejši program kongresa. Vas pa že danes vabimo, da si rezervirate čas ter se nam pridružite v Rimskih Toplicah 1. in 2. oktobra.

(Piše: Leo Kremžar, predsednik programskega sveta)

DOGODKI DRUGIH

2.7./ Posvet na temo prihodnje organizacije javnega potniškega prometa v Sloveniji 5/1

Na Ministrstvu za infrastrukturo so pred časom začeli s pripravo novega koncepta integriranega javnega potniškega prometa (IJPP), ki naj bi bil zaključen v prvi polovici leta 2020 z razpisom za podelitev novih koncesij za avtobusne linijske prevoze. Ker gre za koncept, ki bo oblikoval to področje za naslednje desetletje, bi želeli na to temo slišati tudi vaša mnenja, predloge, stališča in vprašanja.

Zato vas vabijo na posvet, ki bo v torek 2. julija 2019 med 9. in 13. uro na Ministrstvu za infrastrukturo (Langusova 4, Ljubljana; v veliki dvorani v prvem nadstropju).

Prosimo, da svojo prisotnost na dogodku sporočite na naslov mzi.dtmpp@gov.si najkasneje do petka 28. junija 2019.

3.7./ Delavnica soustvarjanja NPK 2020–2027 5/2

Resolucija nacionalnega programa za kulturo 2020–2027 je dokument z dolgoročno vizijo za obdobje 8 let in akcijskim načrtom za prihodnja 4 leta. Je ključna podlaga za delo številnih v kulturi, zato ga želijo sooblikovati v sodelovanju s širokim krogom zainteresirane javnosti.

Ministrstvo  za kulturo vas vabi na delavnico soustvarjanja NPK 2020–2027, ki bo potekala 3. 7. 2019, v Gledališču Koper, od 9.00 do 14.00.

Svojo udeležbo potrdite na e-naslov eva.zorko@gov.si najkasneje do ponedeljka, 1. 7. 2019, do 13.00.

Vabilo.

VLADA RS

37. redna seja Vlade RS 6/1

Spremembe zakona za hitrejšo aktivacijo prejemnikov denarne socialne pomoči

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih.

Predlog  Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih se nanaša na področje denarnih socialnih pomoči. S tem predlogom zakona zasledujemo dva cilja, in sicer:

  1. Razmejiti denarno socialno pomoč (DSP) in minimalno plačo, pri čemer DSP ostaja 392,75 €
  2. hitrejša aktivacija upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela

Za razmejitev DSP in minimalne plače predlagamo ukinitev dodatka za delovno aktivnost (DDA), saj z vidika gospodarskih razmer in stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, DDA ni več ustrezno umeščen v institut DSP.  DDA je namreč bil sprejet kot ”dodatek k DSP” v času največje gospodarske krize leta 2011, ko je bila DSP zelo nizka in je znašala 230,00 evrov. DSP danes znaša 392,75 evrov, torej za 160 evrov več in skupaj z DDA dosega že skoraj 600 evrov oziroma 89 % minimalne plače. Posledica te anomalije sistema je, da DSP danes postaja redni dodatek delovne aktivne populacije in to v času, ko nam na trgu dela primanjkuje delovne sile. To se odraža tudi v skokovitem porastu upravičencev do DSP, in sicer se je od aprila lani do danes število upravičencev povečalo za okoli 14.000.

Cenzus, ki predstavlja mejo preživetja za 4 člansko družino ( višino denarne socialne pomoči, ki jo lahko prejme štiričlanska družina brez dohodkov in premoženja) znaša 1.080,06 evrov in ostaja nespremenjen tudi v prihodnje. Ukinja se dodatek za delovno aktivnost, ki je ta znesek lahko zvišal tudi do 1382,48 evrov.

Ukinitev dodatka za delovno aktivnost se bo ublažil z novim ukrepom, ki ga pozna tudi primerjalna zakonodaja in sicer, da prejemek, ki ga brezposelne osebe, ki so vključene v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, katerih cilj je zaposlitev, iz tega naslova prejmejo, ne vpliva na denarno socialno pomoč.

Po novem bo tako, če se bo brezposelna oseba, ki je prejemnik DSP, vključila v aktivno politiko zaposlovanja in iz tega naslova prejela prejemek, le-ta ne bo vplival na njeno denarno socialno pomoč.

Podrobnejša opredelitev posebnih enot vrednotenja 

Vlada je določila besedilo predloga novele Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. V njej bo podrobneje opredeljena definicija posebnih enote vrednotenja, kar je pomembno za sprejem pravilnika o teh enotah in tehnično izvedbo vrednotenja.

Pri množičnem vrednotenju nepremičnin, s katerim se določa ocena tržne vrednosti nepremičnin, se upošteva načelo najgospodarnejše rabe. Ta se za stavbe določa ob upoštevanju njihove dejanske rabe, za prazna zemljišča glede na njihovo namensko rabo, posebna skupina pri določanju najgospodarnejše rabe pa so tiste nepremičnine, ki služijo posebnemu skupnemu namenu.

To so t. i. posebne enote vrednotenja, pri katerih se najgospodarnejša raba presoja po vrsti dejavnosti. Pri njih gre praviloma za več nepremičnin, povezanih v funkcionalno celoto za obratovanje ali opravljanje določene dejavnosti, in sicer dejavnosti bencinskih servisov, marin in pristanišč ter elektrarn.

Posebnost pri tem je, da se vse nepremičnine, ki sestavljajo posebno enoto vrednotenja, vrednotijo kot ena enota, v nadaljevanju pa se ta skupna vrednost porazdeli na posamezne nepremičnine znotraj območja posebne enote vrednotenja tako, da se izkazuje vrednost tudi na posamezni nepremičnini.

Določitev deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2019 

Vlada je sprejela Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2019.

Izvajalec javne službe mora omogočiti družbi za ravnanje z odpadno embalažo, da redno prevzema odpadno embalažo v njegovem zbirnem centru in centru za ravnanje s komunalnimi odpadki. Družba za ravnanje z odpadno embalažo pa mora od izvajalca javne službe redno prevzemati odpadno embalažo v njegovem zbirnem centru in centru za ravnanje s komunalnimi odpadki. Družba za ravnanje z odpadno embalažo mora od izvajalca javne službe brezplačno prevzeti vso odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ne glede na morebitne stroške, ki nastanejo pri nadaljnji predelavi ali odstranjevanju prevzete odpadne embalaže.

Deleži prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2019 so naslednji:

  • papir (Dinos d.o.o., 23,04 %; Embakom, d.o.o., 6,01 % Surovina d.o.o., 20,66 %; Interseroh d.o.o., 13,00 %; Recikel, d.o.o., 27,88 % in Slopak d.o.o., 9,41 %);
  • steklo (Dinos d.o.o.,15,75 %; Embakom, d.o.o., 3,64 %; Surovina d.o.o., 11,23 %; Interseroh d.o.o., 6,95 %; Recikel, d.o.o., 38,13 % in Slopak d.o.o., 24,30 %);
  • plastika in kovina – mešana embalaža ( Dinos d.o.o., 18,76 %;Embakom, d.o.o., 4,49 %; Surovina d.o.o., 19,83 %; Interseroh d.o.o.,11,92 %; Recikel, d.o.o., 24,56 % in Slopak d.o.o., 20,44 %);
  • les (Dinos d.o.o., 31,48 %; Embakom, d.o.o., 6,53 %; Surovina d.o.o., 29,02 %; Interseroh d.o.o.,11,55 %; Recikel, d.o.o., 15,07 % in Slopak d.o.o.,6,35 %.

Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč

Vlada je sprejela Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč za obdobje do 30. junija 2020.

Deleži prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč za obdobje do 30. junija 2020 so naslednji: Prons d. o. o., 42,22 %, Interseroh d. o. o., 12,22 %, Sveko d. o. o., 35,65 %, Zeos, d. o. o., 9,91 %.

Vlada o odgovoru na poslansko vprašanje oziroma pobudi o začetku razprave glede oživitve zgodovinskih pokrajin

Vlada je sprejela odgovor na poslansko pobudo poslanca Državnega zbora Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi s pobudo vladi, da naj začne razpravo o ustanovitvi oziroma oživitvi zgodovinskih pokrajin.

Ustava ureja pokrajine kot drugi nivo lokalne samouprave v Sloveniji. Pokrajine so opredeljene kot samoupravne lokalne skupnosti, ustanovljene za opravljanje lokalnih zadev širšega pomena in z zakonom določenih zadev regionalnega pomena. Glede na dosedanje dogajanje in izkušnje na področju regionalizma, ko kljub več poskusom ni bilo doseženo širše soglasje o ustanovitvi pokrajin, je mnenje pristojnega ministrstva, da bi bilo treba področje lokalne samouprave reševati celostno in v tem okviru poiskati tudi odgovor o vlogi, nalogah in številu pokrajin v Sloveniji.

Določitev pristojnosti pokrajin je posebej zahtevno, saj morajo biti pristojnosti skladne s funkcijo pokrajine, na drugi strani pa pravno čim bolj razmejene od pristojnosti države na eni strani in občine na drugi strani. Pokrajinam je ob ustanovitvi potrebno dati najprej njihovo vsebino: to so njihove izvirne naloge, ki omogočajo uveljavljanje interesov, ki se oblikujejo na regionalni ravni, pri tem pa jih ne obremeniti z obsežnejšim izvajanjem državnih nalog.

Problematika vzpostavitve pokrajin je aktualna od ustanovitve občin v letu 1994, še posebej ko se je tekom let njihovo število povečalo na 212. Spremenjeni člen Ustave Republike Slovenije v letu 2006 določa pokrajine kot sestavni del sistema lokalne samouprave.

Ker zakon o ustanovitvi pokrajin zahteva 2/3 podporo navzočih poslancev, je v Koalicijskem sporazumu o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2018 – 2022 med drugim v tej zvezi zapisano: »Ob potrebnem družbenem in političnem konsenzu, ki se bo odražal v potrebni ustavni večini v Državnem zboru, bo treba izvesti vse potrebno za ustanovitev pokrajin.«.

Vlada ugotavlja, da je bilo v preteklosti več neuspešnih poizkusov ustanovitve pokrajin. Izdelane so bile strokovne študije, ki nudijo politiki zadostne osnove za odločanje, potrebno pa je politično soglasje predvsem o velikosti pokrajin, to se pravi o njihovem številu. V skladu s koalicijsko pogodbo bo vlada stremela k izvedbi ustave v delu, ki se nanaša na pokrajine.

(vir: Vlada RS, ur)

AKTUALNI RAZPISI

Posojila za spodbujanje urbanega razvoja 7/1

Na spletni strani SID banke d.d. je objavljen nov program Sklada skladov SID banke »EKP posojila za urbani razvoj (2014-2020)« za financiranje končnih prejemnikov v enajstih mestnih občinah. Razvoj tovrstnega inštrumenta je nastal v sodelovanju SID banke, d.d. in Ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno za izvajanje dela Operativnega programa evropske kohezijske politike 2014 – 2020, ki podpira ukrepe za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest in sanacijo degradiranih območij v mestih.

Z ukrepi programa ugodnih posojil kohezijske politike 2014-2020 se zagotavlja spodbude za ponovno aktivacijo opuščenih in premalo izkoriščenih površin in stavb v mestih in mestnih območjih v enajstih slovenskih mestnih občinah V okviru programa se zagotavlja povratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v obliki posojil v višini 5 mio EUR (z obveznim vzvodom, ki ga zagotavlja SID banka, d.d. pa okoli 7,5 mio EUR).

Rok za oddajo vloge: do porabe sredstev oziroma do 31. 12. 2023.

Eko sklad - spodbude za občine 7/2

Eko sklad razširja nabor upravičencev do spodbud za pravne osebe za naložbe učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije ter nadaljuje s spodbudami občinam za naložbe v gradnjo skoraj nič-energijskih stavb splošnega družbenega pomena. Oba nova javna poziva sta bila 21.6.2019 objavljena tudi v Uradnem listu RS.

Več o novih javnih pozivih si lahko preberete v sporočilu za javnost.

 

Nov Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam 7/3

Slovenski regionalno razvojni sklad vas obvešča, da je nov Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1 2019, objavljen v Ur. l. RS, št. 35 z dne 31. 5. 2019. V novem javnem razpisu, za občine ponujajo še atraktivnejšo obrestno mero ter minimalistične stroške pri sklepanju posojilne pogodbe.

Prijava je mogoča  kadarkoli od 01. 7. 2019 do 30. 9. 2019 oz. do porabe sredstev.

Več informacij pridobite na spletni povezavi:  http://www.regionalnisklad.si/obcine.

***

Še vedno je aktualen tudi objavljen Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1 2018.

Rok za oddajo vlog je od 1. 4. 2019 do 30. 9. 2019.

Javni razpis in razpisna dokumentacija sta prav tako dostopna na povezavi http://www.regionalnisklad.si/obcine.

Odprt je 4. razpis programa Interreg CENTRAL EUROPE 7/4

Program Interreg CENTRAL EUROPE je objavil specifičen kapitalizacijski razpis, ki bo odprt do 5. julija 2019 v skupni vrednosti cca. 10 mio sredstev iz ESRR.

4. razpis povezuje izbrane projekte programa Interreg CENTRAL EUROPE iz 1. in 2. razpisa s projekti drugih evropskih programov, predvsem centralno vodenih (HORIZON 2020, LIFE, Connecting Europe Facility, itd.). Namen je priprava novih outputov in njihov prenos k nosilcem razvojnih politik, v nove regije in k razširjenim ciljnim skupinam.

Poleg nosilnih projektov so omejene tudi teme.

7 TEM SC SPECIFIČNI CILJI (SC)
1.        Industrija 4.0/ napredna proizvodnja 1.1.        Trajnostne povezave med inovacijskimi sistemi za jačanje regionalnih inovacijskih sposobnosti
2. Socialno podjetništvo 1.2 Izboljšanje podjetniških kompetenc za razvoj gospodarskih in socialnih inovacij
3. Energetsko učinkovita obnova javnih zgradb 2.1 Večanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi
4. Nizkoogljična mobilnost in kvaliteta zraka v urbanih območjih 2.3 Krepitev zmogljivosti za planiranje mobilnosti v funkcionalnih urbanih območjih za zmanjševanje izpustov CO2
5.Prilagoditev na podnebne spremembe in preprečitev tveganj 3.1 Integralno okoljsko upravljanje varovanja in trajnostne rabe naravne dediščine in virov
6. Ogrožena kulturna dediščina (najdišča in zgradbe) 3.2 Izboljšanje zmogljivosti za trajnostno rabo kulturne dediščine in virov
7. Dostopnost odročnih in mejnih območij za  povezave s TEN-T TNC koridorji in vozlišči 4.1 Izboljšanje planiranja in koordiniranja regionalnih potniških sistemov za boljše povezave z nacionalnimi in evropskimi omrežji

Priporočamo, da si natančno preberete razpisno dokumentacijo, ker je razpis zelo ozko profiliran.

Javni razpis za pred-financiranje projektov z odobrenimi EU sredstvi, sredstva za kmetijstvo in gospodarstvo ter neprofitne organizacije 7/5

Slovenski regionalno razvojni sklad je v U. l. RS, št. 35 z dne 31. 5. 2019 objavil nova javna razpisa in sicer Javni razpis za pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi – PF 2019 in Javni razpis za ugodna posojila za kmetijske in gozdarske projekte – A 2019.

Javni razpis (pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi) PF 2019

Namen javnega razpisa je omogočiti hitrejšo in lažjo izvedbo projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi prejemnikom na območju Republike Slovenije.

Vlagatelji lahko oddajo vlogo do datuma zaprtega razpisnega roka in sicer:

  1. rok do 15. 7. 2019,
  2. rok do 26. 8. 2019,
  3. rok do 21. 10. 2019,
  4. rok do 25. 11. 2019.

Po podprogramu PF1.2 (Projekti neprofitnih organizacij) se lahko na razpis prijavijo:

  • pravne osebe, katerih (so)ustanovitelj je država, občina ali samoupravna narodna skupnost (raziskovalne in razvojne ustanove, ustanove za izobraževanje in usposabljanje, ustanove zdravstvenega varstva, ustanove za varstvo naravne in kulturne dediščine, lokalne in regionalne razvojne agencije, lokalne akcijske skupine, drugo),
  • nevladne organizacije (združenja, fundacija, gospodarske, kmetijske, obrtne in industrijske zbornice, društva, drugo),
  • pravne osebe javnega in zasebnega prava, ki izkazujejo neprofitni status in namen delovanja (lokalne in regionalne razvojne agencije, lokalne turistične organizacije, organizacije za usposabljanje, drugo),
  • javne ustanove za gospodarski razvoj,
  • javna podjetja z lastništvom države, občine ali samoupravne narodne skupnosti,
  • samoupravne narodne skupnosti (italijanska narodna skupnost, madžarska narodna skupnost).

Po podprogramu PF2.2 (Projekti kmetijskih gospodarstev) se lahko na razpis prijavijo (prijavitelji morajo biti registrirani pred 1. 7. 2018):

  • kmetijska gospodarstva, kot so opredeljena v Zakonu o kmetijstvu in so vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev, organizirana kot pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, kmetija, ki ni pravna oseba ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost.

Po podprogramu PF3.2 (Projekti v gospodarstvu) se lahko na razpis prijavijo (prijavitelji morajo biti registrirani pred 1. 7. 2018):

  • subjekti, kot so opredeljeni v Zakonu o gospodarskih družbah, registrirani kot pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost,
  • subjekti, kot so opredeljeni v Zakonu o zadrugah, registrirani kot zadruga, zadružna zveza.

Vlagatelji na sklopu PF3.2 ne smejo opravljati dejavnost oz. izvajati projekt s področja kmetijstva oz. gozdarstva.

Več informacij na http://www.regionalnisklad.si/podjetnistvo/ugodna-posojila-pred-financiranje in http://www.regionalnisklad.si/kmetijstvo/pred-financiranje-kg.

Javni razpis za ugodna posojila za kmetijske in gozdarske projekte

Namen javnega razpisa je spodbujanje investicijskih projektov v kmetijstvu in gozdarstvu na območju Republike Slovenije.

Vlagatelji lahko oddajo vlogo do datuma zaprtega razpisnega roka in sicer:

  1. rok do 8. 7. 2019,
  2. rok do 19. 8. 2019,
  3. rok do 23. 9. 2019,
  4. rok do 28. 10. 2019,
  5. rok do 9. 12. 2019.

Na razpis se lahko prijavijo kmetijska gospodarstva, kot so opredeljena v Zakonu o kmetijstvu in so vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev, organizirana kot: pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, kmetija, ki ni pravna oseba ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Kmetijska gospodarstva se morajo uvrščati med mikro, mala ali srednje velika podjetja.

Več informacij najdete tukaj. in na tem spletnem mestu.

Razpis za pridobitev naziva Branju prijazna občina za leto 2019 7/6

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije ponovno objavljamo javni natečaj, na katerem se bodo občine potegovale za naziv ″Branju prijazna občina ″. Javni natečaj bo odprt med 8. februarjem in 30. oktobrom 2019, podelitev nazivov  ″Branju prijazna občina ″ pa bo na podlagi ocene strokovne komisije potekala 3. decembra 2019.

Častna ambasadorka letošnjega natečaja Branju prijazna občina je novinarka in pisateljica, Mojca Širok, ki takole opiše svoj pogled na branje in knjige : ″Pisana beseda je kot glasba. Pričara podobe, ljudi, svetove, lahko nas odnese drugam, lahko druge pripelje k nam, zajame nas v svoje zgodbe, zasanja nas, razburi, poučuje, tolaži in vznemirja. Zgodb in znanj, ki se skrivajo v knjigah, brez nas ni. Umrejo, če knjige – iz papirnatih listov in trdih platnic ali tiste s svetlečega elektronskega ekrana – ne odpremo. In brez njih smo manj živi tudi mi.«

Natečaj za pridobitev naziva Branju prijazna občina je objavljen od 8. februarja 2019 na spletnih straneh Združenja splošnih knjižnic, Skupnosti občin Slovenije in Ministrstva za kulturo RS ter na spletnih straneh splošnih knjižnic.

RAZPISNO BESEDILO S PRIJAVNIM OBRAZCEM

Dodatne informacije lahko prejmete pri Vesni Horžen, predsednici Združenja splošnih knjižnic (041 577 273, E-pošta: vesna.horzen@zdruzenje-knjiznic.si) ali Barbari Horvat v sekretariatu SOS (02 234 15 05, barbara.horvat@skupnostobcin.si).

Evropska prestolnica kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji 7/7

Skladno s sklepom št. 51000-11/2018/3, s katerim je Vlada RS Ministrstvo za kulturo pooblastila za izvedbo postopka izbora mesta za naslov Evropska prestolnica kulture 2025, so objavili razpis za aktivnost Unije za oddajo prijav za Evropsko prestolnico kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji.
Splošni cilji aktivnosti evropska prestolnica kulture so naslednji: ohranjati in spodbujati raznolikost kultur v Evropi in poudarjati njihove skupne značilnosti ter povečati občutek državljanov, da pripadajo skupnemu kulturnemu prostoru na eni strani ter spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest v skladu z njihovimi strategijami in prednostnimi nalogami  na drugi strani.
V skladu s temi cilji bodo dejavnosti, ki jih bo razvilo mesto, imenovano za evropsko prestolnico kulture, usmerjene v krepitev obsega, raznolikosti in evropske razsežnosti njegove kulturne ponudbe, vključno z nadnacionalnim sodelovanjem; v razširitev dostopa do kulture in sodelovanje v njej; v okrepitev zmogljivosti njegovega kulturnega področja in njegovih povezav z drugimi področji ter v povečanje njegove mednarodne prepoznavnosti prek kulture.

Cilj tega razpisa je spodbuditi prijave iz mest v Sloveniji, ki se želijo potegovati za naziv Evropska prestolnica kulture za leto 2025, in imenovanje enega od teh mest, ki se mu lahko podeli nagrada Meline Mercouri, financirana iz programa Unije za podporo kulture v času njene podelitve.
Vse podrobnejše informacije, postopek za podelitev naziva Evropska prestolnica kulture, merila za izbor in navodila za prijavo so objavljeni na naslednji povezavi.
Razpis je odprt do 31. 12. 2019.

Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1 2018 7/8

Slovenski regionalno razvojni sklad obvešča, da so dne 28.12.2018 v uradnem listu RS objavili Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1 2018.

Področje Odprt dne 1. rok 2. rok 3. rok 4. rok Trenutna sredstva Uradni list RS Dokumentacija
28.12.2018 odprti roki od 1.4.19 do 30.9.19 odprti roki od 1.4.19 do 30.9.19 odprti roki od 1.4.19 do 30.9.19 odprti roki od 1.4.19 do 30.9.19 6.000.000,00€ 84 z dne 28.12.2018 » JR OBČINE XC
» Povabilo k oddaji vloge
» Prijavni obrazec
» Priloga k dokumentaciji
» Koeficient raz. občine 2018, in 2019
» zadolženost občin

Več informacij najdete na povezavi http://www.regionalnisklad.si/obcine

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.