Vlada sprejela novelo PKP3
Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 ter ga predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.
Glavni cilj predloga zakona je omiliti in odpraviti posledice epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 za državljane ter gospodarstvo z ukrepi na različnih področjih. Predlog zakona sledi načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom.
- S predlogom zakona se podaljšuje trajanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delu do 31. julija 2020, glede na stanje in potrebe na trgu dela. Vlada RS lahko ukrep pred njegovih iztekom s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020.
- V predlogu zakona je nekaj dopolnitev, ki bodo zagotovile boljši in učinkovitejši nadzor nad ukrepom skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo.
- Poleg tega je namen predloga zakona tudi blaženje učinkov zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca, ko se ta ne more izogniti odsotnosti delavca, ki dela ne more opravljati in mu ni možno odrediti dela na domu, mu pa mora delodajalec na podlagi delovnopravne zakonodaje zagotoviti nadomestilo plače za čas odsotnosti. Predlog zakona tako delodajalcem omogoča uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za te primere, delavci pa bodo upravičeni do nadomestila place, pri čemer bo višina nadomestila odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni.
- Delavec, ki mu je bila odrejena karantena ob prehodu meje in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile (50 % plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače).
- Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80% osnove).
- Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavljal največ za obdobje, določeno z odločbo ministra za zdravje. V primeru odrejene karantene izplačano nadomestilo plače v celoti bremeni Republiko Slovenijo.
- S predlogom zakona se določa začasne ukrepe za omilitev posledic epidemije z zagotovitvijo sredstev za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih (DSO, VDC,..), ki izvajajo institucionalno varstvo v javni mreži. Vlada Republike Slovenije v roku dveh mesecev sprejme uredbo, s katero se podrobneje predpiše metodologija ocenjevanja potreb, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev, in sicer za obdobje dveh let. Za financiranje dodatnih kadrov za izvajanje socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev se v proračunu Republike Slovenije zagotavljajo sredstva v višini 31 milijonov evrov.
- S predlogom zakona se zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 določa vzpostavitev in zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije za obveščanje oseb o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2. Predlog zakona določa, da je namestitev in uporaba mobilne aplikacije prostovoljna in brezplačna, razen v primerih, ko je posameznik potrjeno pozitiven na virus – v teh primerih si mora mobilno aplikacijo obvezno namestiti in vanjo vnesti naključno kodo. V nasprotnem primeru bi mobilna aplikacija izgubila velik del svojega pomena.
- Aplikacija je zasnovana tako, da anonimno beleži podatke o upoštevnih stikih med uporabniki mobilne aplikacije, v primeru pozitivnega testa na virus SARS-CoV-2 pa tudi obveščanje uporabnikov o takšnih stikih z drugimi uporabniki mobilne aplikacije. Mobilna aplikacija pa ne sme omogočati identifikacije uporabnika, zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in njegovih drugih osebnih podatkov. Glede na navedeno pri uporabi aplikacije torej ne gre za obdelavo nobenih osebnih podatkov. Dodatno anonimnost zagotavlja tudi rešitev, ki predvideva, da se uporabniku ob namestitvi dodeli naključna identifikacijska koda. Podatki o stikih med uporabniki mobilne aplikacije se hranijo 15 dni od njihovega zabeleženja, nato pa se samodejno brišejo. Za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije je odgovorno ministrstvo, pristojno za javno upravo.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 ima finančne posledice za državni proračun, in sicer v višini cca 370 mio evrov.
Odlok o začasnih ukrepih za zmanjševanje tveganje okužbe z virusom SARS – CoV-2
S tem odlokom se zaradi preprečitve ponovnih izbruhov nalezljive bolezni COVID-19 začasno določita obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza v zaprtem javnem prostoru, kar vključuje tudi javni potniški promet, ter obvezno razkuževanje rok. Odlok začne veljati 25. junija 2020.
Sredstva za dodatek za nevarnosti in posebne obremenitve
Vlada je sprejela sklep, s katerim bo skladno z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 zagotovila sredstva za dodatek za nevarnosti in posebne obremenitve v višini 7.390.000 EUR. Sredstva bodo zagotovljena v okviru sredstev iz naslova dodatnega zadolževanja – covid-19 in splošne proračunske rezervacije. Sklepe bosta izvršila ministrstvi za obrambo in za finance.
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, ki velja od 31. 5. letos, v poglavju o prostovoljnem in nepoklicnem opravljanju nalog v času epidemije v 66. členu določa dodatek za nevarnosti in posebne obremenitve vpoklicanih pripadnikov Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč. Do dodatka po 66. členu navedenega zakona so upravičeni pripadniki Civilne zaščite ali državljani, ki so bili od 15. ure 13. marca letos do 19. ure 30. maja letos vpoklicani k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči za zajezitev epidemije ali aktivirani za opravljanje nalog javne reševalne službe.
Strošek iz naslova dodatka za nevarnost in posebne obremenitve po 1. in 2. odstavku 66. člena tega zakona je ocenjen na 7.110.000 evrov. Strošek iz naslova dodatka za nevarnost in posebne obremenitve po 3. odstavku 66. člena zakona pa je ocenjen na 280.000 evrov.
Sredstva za poplačilo navedenega dodatka bo zagotovila Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki bo po določitvi upravičencev izvedla izplačilo dodatka.
Sklep o višini penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2020
Višina penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2020 je 108,60 eura. Upravljavci naprav ali operatorji zrakoplovov, vključeni v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, morajo v register Unije do 30. aprila tekočega leta predati emisijske kupone v količini, ki ustreza količini emisije toplogrednih plinov, ki sta jo naprava ali zrakoplov izpustila v ozračje v preteklem letu. Količina emisije toplogrednih plinov je razvidna iz poročila o emisijah toplogrednih plinov in poročila o njegovem preverjanju. Če upravljavec naprave ali operator zrakoplova do 30. aprila tekočega leta ne izpolni svoje obveznosti, mora plačati penale za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida, ki jo je naprava izpustila v ozračje in je presegla količino emisijskih kuponov, predanih v register Unije. Višina penalov za leto 2019 je bila 107,31 eura. V skladu z določbo tretjega odstavka 136. člena Zakona o varstvu okolja se višina penalov od 1. januarja 2013 vsako leto poveča za evropski indeks cen življenjskih potrebščin, njihovo višino pa določi Vlada RS s sklepom.
Spremembe Letnega načrta razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2020
Vlada je sprejela spremembe št. 1 letnega načrta razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2020. Letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2020 se s Spremembami št. 1. Letnega načrta razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2020 dopolnjuje s pravnimi posli, ki so že bili vključeni v sprejete letne načrte razpolaganja z gozdovi preteklih let in v preteklih letih niso bili realizirani. Gre za pravne posle prodaj, menjav in neodplačnih prenosov zemljišč na občine.
Poročilo o delu IRSD za leto 2019
Vlada je sprejela Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRSD) za leto 2019. V tem obdobju je IRSD opravil 14.118 inšpekcijskih pregledov, ugotovljenih pa je bilo 25.222 različnih kršitev z vseh treh področij dela inšpektorata, to je področja delovnih razmerij, varnosti in zdravja pri delu ter na področju socialnega varstva.
Stališče glede predloga uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost
Vlada je na današnji seji sprejela stališče Slovenije glede predloga evropske uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost. Evropska komisija je maja letos predstavila celovit načrt za evropsko okrevanje po krizi zaradi epidemije COVID-19. Predlog vključuje deloma prenovljen predlog večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 v višini 1100 milijard evrov in nov začasni instrument za evropsko okrevanje v izrednih razmerah (instrument Next Generation EU) v višini 750 milijard evrov. Z njim se bo začasno okrepilo proračun EU z novimi finančnimi sredstvi, zbranimi na finančnih trgih. Ključen element instrumenta za okrevanje bo vzpostavitev mehanizma za okrevanje in odpornost. Slovenija oblikovanje mehanizma za okrevanje in odpornost podpira.
Stališče glede predloga uredbe o instrumentu za posojila v javnem sektorju
Vlada je sprejela predlog stališča Slovenije glede predloga evropske uredbe o instrumentu za posojila v javnem sektorju v okviru mehanizma za pravični prehod.Slovenija podpira vzpostavitev instrumenta za posojila v javnem sektorju.
Cilj instrumenta je, da se z nepovratno podporo naložbam subjektov javnega sektorja, ki brez dodatka teh sredstev ne bi generirali dovolj dohodka, da bi odplačali kredite, s katerimi bodo podprti, oziroma kreditov sploh ne bi mogli pridobiti, zagotoviti dodatna sredstva, potrebna za soočanje s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi izzivi, ki so posledica podnebnega prehoda. Slovenija bo s pomočjo tega instrumenta podprla investicijski cikel v Sloveniji ter s tem zagotavljala pogoje gospodarski rasti.
Predlog evropske uredbe o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo
Vlada je na današnji seji sprejela predlog stališča Slovenije glede predloga evropske uredbe o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo. Slovenija podpira predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo. Instrument predstavlja nadaljevanje programa za podporo strukturnim reformam, v katerem Slovenija uspešno sodeluje že od leta 2017. Za pripravo in izvedbo reform bo Slovenija tudi v naprej sodelovala z Evropsko komisijo na projektih, ki so ključni za ponoven zagon in ohranjanje gospodarske aktivnosti. Za Slovenijo je ključno, da bo instrument zagotavljal tehnično podporo za pripravo in izvajanje paketov reform in investicij, ki bodo financirani v okviru novega Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Poročilo o razvoju 2020
Vlada se je seznanila s Poročilom o razvoju 2020 Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki predstavlja ključne razvojne izzive. Kratkoročno so absolutna prioriteta ukrepi za podporo delovanju zdravstvenega sistema, na gospodarskem področju pa ukrepi za blaženje posledic epidemije. Ukrepe za postopen zagon gospodarstva ter stabilizacijo gospodarskega in socialnega položaja pa je treba oblikovati tako, da bodo čim bolj usmerjeni tudi v reševanje ključnih razvojnih izzivov Slovenije, analiziranih v Poročilu o razvoju 2020. Poročilo bo s ponedeljkom, 29. junija 2020, dostopno na spletni strani UMAR.
Poletna napoved 2020
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je pripravil Poletno napoved gospodarskih gibanj 2020. Epidemija koronavirusa v kombinaciji s strogimi zdravstvenimi in zaščitnimi ukrepi je povzročila močno skrčenje gospodarske aktivnosti v letošnjem letu, okrevanje pa bo močno odvisno od večjega števila dejavnikov. Dokument, ki predstavlja osnovo za pripravo rebalansa proračuna, je sprejela Vlada RS.
(Vir: Vlada RS, ab)