Uredba o spremembi Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij
Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij. Sprememba se nanaša na 5 občin. Ugotovljeno je bilo, da imamo v Sloveniji 90 občin, ki jih uvrščamo med obmejna problemska območja. Glede na leto 2017 ni nobena občina izgubila statusa, pridobilo ga je pa 5 občin. Občine Dornava, Tišina in Žirovnica so pridobile status zato, ker je tam gostota poselitve padla pod slovensko povprečje. Občina Poljčane zato ker se ji je zmanjšal koeficient razvitosti občine ter občina Rogaška Slatina, ker neposredno meji na obmejna problemska območja, zato posledično z ostalimi občinami tvori sklenjeno obmejno problemsko območje v Posotelju.
Vlada meni, da presoja ustavnosti Zakona o zdravstveni dejavnosti ni utemeljena
Vlada po proučitvi prejete zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti meni, da zahteva ni utemeljena in da izpodbijane določbe Zakona o zdravstveni dejavnosti niso v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.
Vlada svojo odločitev, da navedena določila niso protiustavna, utemeljuje predvsem z odgovornostjo države na področju zdravstvenega varstva, določeno v 51. členu Ustave RS, ki jo izvaja Ministrstvo za zdravje. Občine so na primarni ravni zdravstvene dejavnosti sicer pristojne za zagotavljanje mreže javne zdravstvene službe, vendar pa se v primerih, ko na določenih geografskih področjih ni mogoče zagotoviti opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe, le ta zagotovi s koncesijo. Tu nastopi država, ki na podlagi drugega odstavka 5. člena ZZDej sodeluje pri zagotavljanju mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni. Kot nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja pa v postopku koncesije sodeluje tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki financira zdravstvene programe na vseh ravneh.
Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2019
Vlada je sprejela Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2019. V letu 2019 je Nuklearna elektrarna Krško (NEK) obratovala varno. Redni remont je bil opravljen jeseni. NEK je poročala o treh dogodkih, ki niso imeli vpliva na prebivalstvo in okolje. Koordinacijski odbor je preučeval tudi možnosti za skupno odlaganje slovenskih in hrvaških radioaktivnih odpadkov iz NEK na lokaciji Vrbina v občini Krško. Meddržavna komisija je na podlagi poročila koordinacijskega odbora ugotovila, da skupna rešitev odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) ni mogoča, kar pomeni, da mora vsaka država poskrbeti za svoj del radioaktivnih odpadkov.
Agencija za radioaktivne odpadke je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališča NSRAO v Vrbini pri Krškem. Potekale so predhodne aktivnosti za javno razgrnitev poročila o vplivih na okolje in čezmejno presojo vplivov na okolje bodočega odlagališča. Ob koncu leta se je začela čezmejna presoja vplivov na okolje. Javna razgrnitev poročila o vplivih na okolje v Sloveniji v letu 2019 še ni bila izvedena. Na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt nekdanjega rudnika urana v Žirovskem vrhu se iskanje rešitev za zaprtje odlagališča nadaljuje.
Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vrnimo naravo v naše življenje
Evropska Komisija (EK) je 20. 5. 2020 pripravila sporočilo Komisije »Strategija EU za biotsko raznovrstnost do 2030 – Vrnimo naravo v naše življenje«, ki začrtuje njeno delo na tem področju in je v njem pozvala Evropski parlament in Svet EU, naj jo potrdita. Sočasno je sprejela tudi strategijo »Od vil do vilic – za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem«, kar je pomembno z vidika usklajenih ciljev, ki jih je EK zastavila v Evropske m zelenem dogovoru. Obe strategiji se medsebojno dopolnjujeta z namenom združiti naravo, kmetovalce, podjetja in potrošnike v skupnem prizadevanju za trajnostno prihodnost. Predsedujoča država Svetu EU (Nemčija) načrtuje sprejetje Sklepov Sveta EU, s katerimi se bodo države članice EU odzvale na obe strategiji EK v oktobru in novembru 2021. V luči tega dogajanja je Vlada RS sprejela stališče do Sporočila Komisije »Strategija EU za biotsko raznovrstnost do 2030 – Vrnimo naravo v naše življenje«.
Republika Slovenija pozdravlja Sporočilo Komisije – Strategija EU za biotsko raznovrstnost do 2030 – vrnimo naravo v naše življenje ter njene ambiciozne cilje. Načrtovane aktivnosti lahko znatno prispevajo h gospodarskim in socialnim koristim lokalnih skupnosti in ustvarjanju zelenih delovnih mest, vzdržni rasti in trajnostnemu razvoju. Pri tem bo ključnega pomena zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za doseganje ciljev na nacionalni ravni.
Slovenija bo vložila potrebne napore za dosego štirih skupnih ciljev oz. zavez obeh strategij (zmanjšanje uporabe kemičnih in nevarnih pesticidov za 50%, zmanjšanje uporabe gnojil za 20%, na 10% kmetijskih površin vzpostavitev raznolikih krajinskih značilnosti in razširitev ekološkega kmetijstva na 25% površin), vendar bodo za Slovenijo težko dosegljivi.
Sprejeto Mnenje o predlogu Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
Vlada sprejela Mnenje o predlogu Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru predložil Državni svet. Predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki ga je vložil Državni svet, predvideva dopolnitev, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na podlagi finančnega načrta iz zbranih prispevkov za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni nameni del sredstev za izvajanje preventivnih projektnih programov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu. Predlog zakona predvideva tudi, da so sredstva na podlagi javnega razpisa lahko namenjena socialnim partnerjem, ki so reprezentativni na ravni države. Predlog mnenja je usklajen z Ministrstvom za finance in Službo Vlade Republike Slovenije za zakonodajo.
Sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za interventne ukrepe na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane
Vlada je ugotovila, da so prenehali razlogi za interventne ukrepe po Zakonu o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane in s tem v zvezi sprejela sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za izvajanje interventnih ukrepov na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane.
Odlok o ustanovitvi Delovne skupine za obravnavo romske problematike
Vlada je izdala Odlok o ustanovitvi Delovne skupine za obravnavo romske problematike, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pri vladi v skladu s 6. členom Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji deluje Komisija Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti. Naloga komisije je predvsem spremljanje uresničevanja Nacionalnega programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2017–2021.
(Vir: Vlada RS, ab)