Strategija na področju migracij
Vlada je sprejela Strategijo Vlade RS na področju migracij. Strategijo sestavlja šest horizontalnih stebrov, povezanih s posameznimi vidiki migracij. Ti stebri so:
- mednarodni vidik migracij,
- ekonomske migracije kot del zakonitih migracij,
- mednarodna zaščita,
- integracija,
- nezakonite migracije in vračanje,
- varnostna komponenta.
Strategija definira ključne cilje vlade pri upravljanju migracij. Medresorska delovna skupina bo v nadaljevanju preko nosilcev posameznih stebrov spremljala njeno izvajanje in koordinirala aktivnosti ter redno poročala vladi.
Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav
Vlada je izdala Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav. Nova uredba ne vnaša večjih sprememb za male kurilne naprave. Pri tem se lahko izpostavijo naslednje novosti:
- male kurilne naprave so vse kurilne naprave z vhodno toplotno močjo do 1 MW, ne glede na uporabljeno gorivo in namen uporabe;
- kurilne naprave na trdna goriva se opredelijo kot kurilne naprave za ogrevanje prostorov oz. sanitarne vode in kurilne naprave za tehnološke namene. Za novo delitvijo kurilnih naprav na trdna goriva, ki se bodo uporabljala za tehnološke namene, se razširja tudi nabor uporabe možnih trdnih goriv v teh napravah, kot npr. ostanki biomase rastlinskega izvora iz proizvodnje in obdelave celuloze papirja in kartona (t.i. papirniška industrija), ter proizvodnje živil in pijač (prehrambna industrija). Za kurilne naprave, ki uporabljajo trdna goriva za tehnološke namene, se določajo tudi nove mejne vrednosti emisije snovi in sicer za dušikov monoksid in dušikovega dioksida, izražen kot NO2, ter za žveplov dioksid;
- nova uredba se ne uporablja za določevanje mejnih vrednosti emisije snovi v zrak iz kurilnih naprav, ki so izdelane v skladu z nekaterimi evropskimi uredbami.
Prehodna določba določa emisijske mejne vrednosti za kurilne naprave na trdna goriva, ki so bile dane na trg v obdobju od 1. 1. 2012 do začetka veljavnosti nove uredbe. Hkrati se omogoča okoljski inšpekciji, da zaključi postopke v skladu z novo uredbo glede spornih kurilnih naprav. Sporne kurilne naprave so tiste, ki so bile dane na trg po 1. 1. 2016, pri čemer niso dosegale strožjih mejnih vrednosti emisij, ki so se začele uporabljati s 1. 1. 2016. Uporaba teh naprav bo dopustna, če emisije ne presegajo mejnih vrednosti, ki so bile veljavne na dan 31. 12. 2015.
Spremembe Uredbe o podatkih registra nepremičnin
Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o podatkih registra nepremičnin. Sistem množičnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji uporablja podatke registra nepremičnin. Do izračuna vrednosti nepremičnin po novem Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1), vrednotenje nepremičnin poteka po obstoječem Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN).
S spremembami ZMVN-1 se rok za izvedbo novega množičnega vrednotenja nepremičnin zamika iz 31. julija 2019 na 31. marec 2020. Zaradi zamika uvedbe novega množičnega vrednotenja nepremičnin je treba podatke registra nepremičnin, ki se uporabljajo le po obstoječem sistemu vrednotenja, ohraniti do 31.3.2020.
Spremembe Uredbe o podatkih v evidenci vrednotenja
Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o podatkih v evidenci vrednotenja. Z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1) je bilo za potrebe množičnega vrednotenja nepremičnin določena vzpostavitev nove evidence vrednotenja kot posebne namenske evidence za potrebe množičnega vrednotenja nepremičnin, v kateri se bodo shranjevali podatki, ki se uporabljajo pri izračunu posplošene vrednosti vseh nepremičnin v Sloveniji. Za nekatere podatke, ki se uporabljajo za množično vrednotenje nepremičnin, je evidenca vrednotenja matična evidenca, saj se podatki vanjo evidentirajo na podlagi vprašalnikov, ki jih izpolnijo lastniki oziroma upravljavci. Taki podatki so podatki o posebnih enotah vrednotenja, to so t. i. posebne nepremičnine, in sicer elektrarne, bencinski servisi in pristanišča.
Predlagana uredba mora biti uveljavljena do 31. julija 2019, saj sicer njena uveljavitev v delu prilagoditve datuma izvedbi množičnega vrednotenja nepremičnin zaradi vsebinske izpolnitve določbe prvotne določbe uredbe, za katero se predlaga sprememba, ne bo več mogoča.
Uredba o dopolnitvi Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike
Vlada je izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike. Razlog za dopolnitev Uredbe je nov vsebinski poudarek regionalne politike v naslednjem programskem obdobju. Zaradi novega vsebinskega poudarka regionalne politike, bo v naslednjem obdobju večja pozornost namenjena obmejnim problemskim območjem, ki so po zakonodaji opredeljena kot prednostna območja vseh razvojnih politik.
Pri dosedanjem, več kot sedemletnem delovanju je bilo ugotovljeno, da ministrstva, z redkimi izjemami, ne namenjajo svojih sredstev za vlagatelje z obmejnih problemskih območij. Program bo vseboval razvojne spodbude različnih ministrstev, ki jih ta lahko dodeljujejo v skladu s predpisi in svojimi načini dodelitve javnih sredstev. Sledil bo skupnim ciljem in konkretno določil instrumente z nosilci in finančnim okvirjem. V programu bo določen tudi način njegovega spremljanja. S tem bo dosežena dodana vrednost takšnega programa, kot je usklajeno dodeljevanje razvojnih spodbud različnih politik, ki so v pristojnosti večih resorjev.
Operativni načrt o sodelovanju ministrstev pri pripravi regionalnih razvojnih programov za obdobje 2021–2027
Vlada je sprejela Operativni načrt o sodelovanju ministrstev pri pripravi regionalnih razvojnih programov za obdobje 2021–2027 in se seznanila z gradivom Cilji, usmeritve in instrumenti regionalne politike ter strateška izhodišča prostorskega razvoja za pripravo regionalnih razvojnih programov 2021–2027. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zagotovi, za namen priprave in spremljanja izvajanja regionalnih razvojnih programov 2021–2027 v letu 2019, ažuriranje metodologije in baze podatkov o funkcionalno degradiranih območjih.
Program odprave posledic škode v gospodarstvu
Vlada je sprejela Program odprave posledic škode v gospodarstvu v Sloveniji po poplavah v letu 2018 in bo za izvedbo programa namenila sredstva v višini 1.370.000 evrov, ta pa bo zagotovila iz proračunske rezerve za leto 2019.
Analiza ocene finančnega učinka na proračune občin kot posledica spremenjenih izhodiščnih plačnih razredov delovnih mest in nazivov
Vlada se je seznanila z Analizo ocene finančnega učinka na proračune občin kot posledica spremenjenih izhodiščnih plačnih razredov delovnih mest in nazivov, ki so bili dogovorjeni z aneksi h kolektivnim pogodbam v decembru 2018. Rezultati analize s pomočjo podatkov iz baze ISPAP kažejo, da naj bi odhodki občinskih proračunov zaradi učinkov povišanja plač znašali okoli 20 mio evr.
Vlada Republike Slovenije in reprezentativna združenja občin so sprejeli dogovor o višini povprečnine za leto 2019, ki znaša 573,50 EUR. V primerjavi z letom 2018, ko je povprečnina znašala 551 EUR, je povprečnina višja za 22,5 EUR.
Občine so v letu 2018 prejele 1.154.638.564 EUR sredstev primerne porabe iz naslova dohodnine, v letu 2019 pa 1.186.218.380 EUR sredstev primerne porabe iz naslova dohodnine in 18.370.510 EUR iz državnega proračuna kot finančno izravnavo. Občine so v letu 2019 tako prejele 49.950.326 EUR več kot leta 2018. Del povišanja povprečnine je bil namenjen tudi pričakovanim višjim stroškom občin, zaradi predvidenega povišanja plač v javnem sektorju v letu 2019. V skladu s Poročilom Delovne skupine za pripravo predlogov predpisov, ki bodo zmanjšali stroške občin, bodo z Zakonom o zmanjšanju stroškov občin v letu 2020 zmanjšane obveznosti občin v višini najmanj 31 mio evrov.
Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji
Slovenija je glede uspešnosti pri zagotavljanju varnega in cenovno dostopnega elektroenergetskega sistema, ki upošteva tudi načela okoljske trajnosti, po oceni Svetovnega energetskega sveta za leto 2018 uvrščena na visoko šesto mesto, z vidika energetske varnosti pa celo na drugo mesto. Poraba električne energije, vključno z izgubami v sistemu in ob upoštevanju, da polovični delež proizvodnje NEK pripada Hrvaški, ni bila v celoti pokrita s proizvodnimi viri na območju Slovenije. Pokritost slovenske porabe z domačo proizvodnjo je znašala približno 84,6 %.
Pričetek postopka priprave programskih dokumentov za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027
Vlada se je seznanila z informacijo o pričetku postopka priprave programskih dokumentov za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 in Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) naložila, da v sodelovanju z ministrstvi, vladnimi službami in partnerji pripravi programske dokumente za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 za Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad plus (ESS+).
Mnenje o predlogu dopolnitev Stanovanjskega zakona
Vlada je sprejela Mnenje o predlogu Zakona o dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1D), ki ga je Državnemu zboru RS predložil Državni svet RS. Vlada predloga zakona ne podpira. Med drugim pojasnjuje, da ima v Normativnem delovnem programu vlade za letošnje leto že predvideno sprejetje novega Stanovanjskega zakona, ki bo vseboval tudi spremembe glede potrebnih soglasij za izvedbo poslov, ki presegajo okvir rednega upravljanja (mednje sodijo tudi izboljšave in posegi, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje). Predlagane zakonske rešitve v novem Stanovanjskem zakonu bodo reševale problem soglasij sistemsko in ne le za tiste izboljšave, ki se nanašajo na odpravo arhitektonskih ovir, kar je predmet predlagane dopolnitve zakona. Hkrati z znižanjem zahtevanega soglasja bo predlagano pravno varstvo preglasovanih etažnih lastnikov.
Poročilo o delu Delovne skupine za pripravo predlogov za spremembo zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin
Vlada se je seznanila s Poročilom o delu Delovne skupine za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin. Ministrstva prednostno in pospešeno pripravijo predloge sprememb predpisov v skladu s časovnim načrtom, določenim v poročilu delovne skupine ter pripravijo predloge sprememb in dopolnitev prve skupine zakonov, evidentiranih v poročilu delovne skupine v roku, ki bo omogočal hkratno obravnavo s proračunskimi dokumenti za leto 2020. Koordinacijsko vlogo pri pripravi predlogov izvaja Ministrstvo za javno upravo.
Delovna skupina nadaljuje z delom in do 31. decembra 2019 poroča vladi o realizaciji s tem poročilom dogovorjenih predlogov sprememb predpisov za zmanjšanja stroškov občin.
(Vir: Vlada RS, ab)
TEDENSKE NOVICE SOS št.28 / 12.7.2019 – 19.7.2019
V četrtek, 26. septembra 2019, bo med 14.00 in 18.00 potekala zaključna konferenca v sklopu projekta Qualipaed – Evropska oznaka kakovosti za zavode na področju predšolske vzgoje. Dogodek bo potekal v prostorih gradu 
Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije ponovno objavljamo javni natečaj, na katerem se bodo občine potegovale za naziv ″Branju prijazna občina ″. Javni natečaj bo odprt med 8. februarjem in 30. oktobrom 2019, podelitev nazivov ″Branju prijazna občina ″ pa bo na podlagi ocene strokovne komisije potekala 3. decembra 2019.
