Preko upravnih razbremenitev do temeljitejših vsebinskih obravnav pri posegih, pri katerih se pričakujejo pomembni vplivi na okolje
Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Spremembe uredbe sledijo na eni strani cilju razbremenitev upravnega organa Agencije RS za okolje (ARSO), pristojnega za izvedbo predhodnih postopkov, ki se na tem področju spoprijema z velikimi zaostanki. Na drugi strani pa je cilj sprememb pospešitev upravnih postopkov na področjih, kot so postopki za izdajo okoljevarstvenih soglasij, in možnost temeljitejše vsebinske obravnave pri tistih posegih, pri katerih se zaradi njihovih bistvenih lastnosti pričakujejo pomembni vplivi na okolje.
Spremembe bodo imele velik pozitivni učinek na administrativne razbremenitve. Po ocenah se bo število posegov, za katere bi njihovi nosilci zahtevali izvedbo predhodnega postopka, zmanjšalo za dobro polovico. Ob tem je treba poudariti, da bodo nosilci posegov kljub povišanju pragov za predhodni postopek vsekakor morali pridobiti tudi druga ustrezna soglasja ali mnenja ter dovoljenja pristojnih organov (npr. vodno soglasje, naravovarstveno soglasje, mnenja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, vodno dovoljenje).
Odzivno poročilo na revizijsko poročilo računskega sodišča »Regionalni razvoj«
Vlada je sprejela Odzivno poročilo na Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije »Regionalni razvoj«, z dne 3. julija 2020.
Računsko sodišče je v zvezi z revizijo »Regionalni razvoj« v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 ugotovilo določene nesmotrnosti, zato je vlada pripravila odzivno poročilo z izkazom popravljalnih ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Dne 18. julija 2019 je bil na seji Vlade RS dopolnjen in sprejet dokument »Cilji, usmeritve in instrumenti regionalne politike ter strateška izhodišča prostorskega razvoja za pripravo regionalnih razvojnih programov 2021–2027«, ki v okviru ciljev in kazalnikov regionalne politike ter vsebinskih usmeritev in spremljanja izvajanja za pripravo regionalnih razvojnih programov ustreza priporočilom računskega sodišča.
V predlogu sprememb Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja bodo upoštevana priporočila računskega sodišča, da se zagotovi večja usklajenost pri načrtovanju in izvajanju evropske kohezijske politike, politike na področju lokalne samouprave in politike prostorskega razvoja ter skladnega razvoja regij. Smiselno je sočasno in soodvisno načrtovanje različnih razvojnih politik, kar zahteva tudi sočasne oziroma soodvisne roke priprave teh razvojnih dokumentov.
Stališče glede predloga spremembe Uredbe o skupnih določbah izvajanja evropskih strukturnih in investicijskih skladih
Vlada je sprejela stališče glede predloga Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 o skupnih določbah izvajanja evropskih strukturnih in investicijskih skladih. Sprememba uredbe zadeva izredne dodatne vire iz naslova pobude REACT-EU, ki je namenjena spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva. Slovenija pozdravlja predlagano pobudo REACT-EU.
Evropska komisija je maja 2020 predlagala obsežen načrt okrevanja za Evropo, ki obsega nov evropski instrument za okrevanje »Next Generation EU« in prenovljen ter okrepljen predlog večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Kohezijska politika po predlogu komisije predstavlja enega izmed temeljnih elementov okrevanja EU po izbruhu pandemije COVID-19.
Del načrta za okrevanje je tudi pobuda REACT-EU, ki predvideva dodatna kohezijska sredstva v okviru trenutnega večletnega finančnega okvira 2014–2020. Državam članicam bodo v letih od 2020 do 2022 na voljo sredstva za ukrepe na področju zagotavljanja novih delovnih mest in varnosti zaposlitev, podpore malim in srednje velikim podjetjem in zdravstvenim sistemom s ciljem zagotovitve zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja EU. Sprememba uredbe se nanaša na pravila za dostop do dodatnih sredstev, ki jih predlaga Evropska komisija in na urejanje njihovega izvrševanja.
S sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj bodo po predlogu lahko podprte naložbe v izdelke in storitve za zdravstveni sektor, naložbe v obratni kapital in naložbene zmogljivosti malih in srednje velikih podjetij, naložbe, ki spodbujajo prehod na digitalno in zeleno gospodarstvo, ter naložbe na področju infrastrukture, ki državljanom zagotavlja osnovne storitve. Evropski socialni sklad bo lahko podprl ukrepe na področju vzdrževanja delovnih mest s shemami skrajšanega delovnega časa ter nudil podporo samozaposlenim, tudi če ta podpora ni v kombinaciji z aktivnimi ukrepi na trgu dela. Podprti bodo lahko tudi ukrepi za zagotavljanje delovnih mest za ranljive skupine in ukrepi za zaposlovanje mladih, ukrepi na področju izobraževanja in usposabljanja, razvoja spretnosti za prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo ter izboljšanje dostopa do socialnih storitev splošnega pomena za različne družbene skupine, vključno z otroki.
Stališče Slovenije do Spremenjenega predloga uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu
Vlada je sprejela stališče glede spremenjenega predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu. Slovenija pozdravlja prenovljeni predlog uredbe, ki uvaja dodatno prožnost pri naložbah v okviru programov kohezijske politike z namenom krepitve njene vloge pri spodbujanju dolgoročnega prehoda k odpornejši, bolj zeleni in digitalni Uniji.
Namen spremenjenega predloga uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu, ki predstavlja del pravnega okvira za izvajanje kohezijske politike v naslednjem večletnem finančnem okviru 2021–2027, je izboljšati gospodarsko odpornost in pospešiti okrevanje EU z uvedbo dodatne prožnosti za naložbe v okviru programov kohezijske politike. Dodatna prožnost bo omogočila učinkovitejše odpravljanje pomanjkljivosti v zdravstvenem sektorju. Predlog uvaja rešitve v zvezi z izboljšanjem pripravljenosti za hiter odziv v primeru izjemnih in neobičajnih okoliščin. Skladno s predlogom bo Evropski sklad za regionalni razvoj lahko še dodatno spodbudil ustvarjanje delovnih mest v malih in srednjih podjetjih ter s spodbujal gospodarski potencial v turističnem in kulturnem sektorju. V spremembah predloga so predlagane določbe glede širitve upravičenosti podpore znotraj že predlaganih specifičnih ciljev Evropskega sklada za regionalni razvoj ter določbe glede mehanizma za odziv v izjemnih in neobičajnih okoliščinah in z njim povezana pooblastila Komisije, da po poenostavljenem postopku sprejme izvedbene akte, ki določijo pravila in področja uporabe sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj ob razglasitvi novonastalih okoliščin.
Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh, verzija 2.0
Vlada Republike Slovenije je sprejela Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh, verzija 2.0.
Ministrstva in vladne službe, določene v Državnem načrtu bodo v roku 15 dni po sprejemu tega sklepa izdelale oziroma uskladile priloge in dodatke k Državnemu načrtu, ki so v njihovi pristojnosti in jih posredovale Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter izvajalcem nalog iz svoje pristojnosti.
Skladno s sklepom bodo nosilci načrtovanja na nižjih ravneh načrtovanja izdelali oziroma uskladili svoje načrte oziroma dele načrtov zaščite in reševanja z Državnim načrtom najkasneje v 60 dneh po sprejemu Državnega načrta.
Nosilci izdelave načrtov dejavnosti morajo v 30 dneh po sprejetju Državnega načrta zagotoviti finančna sredstva in zalogo potrebnih materialno-tehničnih sredstev za najmanj 1 mesec delovanja.
Državni načrt je spremenjen in dopolnjen na podlagi izkušenj, ki jih je Republika Slovenija pridobila v času epidemije COVID-19 (marec–maj 2020) in izdelan za pojav nalezljivih bolezni pri ljudeh, kot izhaja iz ocene ogroženosti. Upoštevane so tudi izkušnje iz tujine.
(Vir: Vlada RS, ur)