Na pobudo Komisije za prostor pri SOS v povezavi z novo prostorsko zakonodajo (ZUreP-3, GZ-1), ki je prešla v uporabo s 1. 6. 2022, na sekretariatu od letošnjega junija dalje (do preklica) organiziramo redna spletna (petkova) srečanja, ki se bodo izvajala enkrat mesečno oz. po dogovoru. Na redna srečanja so vabljene vse občine članice, ki želijo v nezavidljivem obdobju, v katerem se nahajajo – tj. ko še niso sprejeti  vsi podzakonski akti in pravilniki, medsebojno izmenjati mnenja. Sekretariat SOS v ta namen občinam zagotavlja sočasno uporabo videokonferenčnega prostora Zoom za medsebojno izmenjavo dobrih praks, odgovarjanje na vprašanja, deljenje pomislekov in medsebojno pomoč kot tudi sodelovanje.

Prvega DIALOGA z dne 14.6.2022 se je udeležilo več kot 50 predstavnikov občin, drugega (15.7.2022) pa 30. Navedene številke udeležencev ponazarjajo potrebo in željo lokalnih skupnosti po razumevanju nove prostorske zakonodaje. Razumevanje in ustrezno odzivanje lokalne ravni je namreč ključno za urejanje prostora, v katerem živimo in delujemo.

Vlada je tako prejšnji teden zapisala sklep, s katerim se ožja državna uprava zavezuje k varčni rabi energije, kar je pomembno v vročih mesecih, ko se prostori ohlajajo s klimatskimi napravami, še bolj pa bo ključno v prihajajoči ogrevalni sezoni.

Vlada je prejšnji teden sprejela ukrepe in priporočila za učinkovito rabe energije v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja.

Evropska komisija je konec maja 2022 predstavila načrt REPowerEU. Gre za ukrepe, ki predstavljajo skupen odziv Evrope na težave oziroma motnje na svetovnem energetskem trgu, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino. Preoblikovanje evropskega energetskega sistema je nujno, tako zaradi odprave odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv kot reševanja podnebne krize.

Na preoblikovanje se lahko države odzovejo s prihranki energije, diverzifikacijo oskrbe z energijo ter pospešenim uvajanjem energije iz obnovljivih virov, da bi nadomestili fosilna goriva v domovih, na delovnih mestih, v industriji in proizvodnji električne energije.

»Zelena preobrazba je nujen korak, s katerim bomo okrepili gospodarsko rast, povečali energetsko varnost, in kar je najpomembnejše, prispevali k izvajanju ukrepov za blažitev podnebne krize za Slovenijo in Evropo,« je na novinarski konferenci povedal minister Kumer.

Javni sektor v Sloveniji porabi okoli 5-10 % skupne energije, zato je pomembno, da pričnemo z varčevanjem, je poudaril minister Kumer in dodal, naj bodo državni organi zgled širšemu javnemu sektorju, nenazadnje pa tudi industriji, podjetjem in gospodinjstvom.

Vlada je tako prejšnji teden zapisala sklep, s katerim se ožja državna uprava zavezuje k varčni rabi energije, kar je pomembno v vročih mesecih, ko se prostori ohlajajo s klimatskimi napravami, še bolj pa bo ključno v prihajajoči ogrevalni sezoni.

Med najpomembnejšimi je ukrep, naj organi državne uprave zagotovijo, da se v javnih stavbah in vseh njihovih prostorih, ki imajo vgrajen klimatski sistem, prostori ne hladijo na manj kot 25 °C, ob pogoju, da relativna vlažnost dovedenega zraka ni višja od 60 %. Izjeme so seveda prostori, kjer to zaradi delovanja stavbe ni mogoče. Med ukrepi je prav tako navedeno, da se v stavbah organov državne uprave prostori po 18.00 uri in do 7.00 ure zjutraj v času delavnika in cel dan v soboto, nedeljo in praznikih, razen, kjer je to potrebno zaradi zahtev namembnosti ali delovanja stavbe ali dela stavbe, ne hladijo na nižjo temperaturo zraka, kot je +28 °C. V opredeljenem času ni dovoljeno hlajenje s hladilnimi sistemi, ki za svoje delovanje porabljajo energijo, razen ko je v nočnem času zunanja temperatura nad +20˚C.

»Upravljalci stavb naj v največji možni meri zagotovijo zniževanje rabe energije in v ta namen sprejmejo druge ukrepe energetske učinkovitosti,« je odgovorne pozval minister Kumer in poudaril, naj upravljalci, v javnem sektorju in širše, poleg izvajanja ukrepov predvsem resno razmislijo o čimprejšnjih naložbah v sisteme za učinkovitejšo rabo energije. Preverijo naj tudi, ali je že v prihajajoči kurilni sezoni možna uporaba drugih energentov oziroma nadgradnja ogrevanja v obnovljivimi viri energije.

»Evropa se pospešeno pripravlja na nesigurnosti, ki jih prinaša prihajajoča ogrevalna sezona in na to se moramo resno pripraviti tudi v Sloveniji. Ne samo v državni upravi in javnem sektorju, tudi v industriji, zasebnih podjetjih in nenazadnje v gospodinjstvih « je pozval minister Kumer in med prvimi ukrepi izpostavil poziv, naj se prostori državne uprave ne ogrevajo na višjo temperaturo zraka od +20 °C, razen v primerih, ko tega po presoji upravljalca ni možno zagotoviti.

Vlada je ministrstvom naložila, da s sklepom seznanijo, javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode iz svojih pristojnosti, obenem pa implementacijo ukrepov priporoča tudi javnim stavbam drugih državnih organov in lokalnih skupnosti. Nenazadnje pa z zgledom tudi zasebnim podjetjem in gospodinjstvom.

Ministrstvo za infrastrukturo je ob tem pripravilo tudi predloge vsakdanjih ukrepov za varčevanje z energijo, s katerimi lahko doma in v podjetjih prispevamo k energetski učinkovitosti in posledično nižjim stroškom elektrike.

Vir: Portal GOV.si, Ministrstvo za infrastrukturo

Uredba določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno električne energije za gospodinjske odjemalce in za male poslovne odjemalce ter za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb in skupnih prostorih v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah.

Nova vladna uredba tako določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno električne energije za gospodinjske odjemalce in za male poslovne odjemalce in za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb in skupnih prostorih v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah. Najvišja dovoljena drobnoprodajna cena za električno energijo za gospodinjske odjemalce in za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb in skupnih prostorih v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah znaša za višjo dnevno tarifno postavko 0,11800 EUR/kWh, za nižjo dnevno tarifno postavko 0,08200 EUR/kWh in za enotno dnevno tarifno postavko 0,09800 EUR/kWh.

Najvišja dovoljena cena za električno energijo za odjemalce s priključno močjo enako ali manjšo od 43 kW, ki niso gospodinjski odjemalci, znaša za višjo dnevno tarifno postavko 0,13800 EUR/kWh, za nižjo dnevno tarifno postavko 0,09900 EUR/kWh, za enotno dnevno tarifno postavko 0,12400 EUR/kWh.

Celotno novico lahko preberete TUKAJ.

Vir Portal.GOV, Ministrstvo za infrastrukturo

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je izdalo tretjo številko glasila Zahodnik. V glasilu Zahodnik so aktualne vsebine s področja regionalnega razvoja in evropske kohezijske politike kohezijske regije Zahodna Slovenija.

Povezava do prijave na Glasilo Zahodnik: https://zahodna-slovenija.si/glasilo/

Povezava do glasila je TUKAJ.

Vlada o analizi gibanja plač in števila zaposlenih v javnem sektorju v obdobju 2008 do 2022 

V povezavi s potekom pogajanj med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja se je na današnji seji vlada seznanila z informacijo o analizi gibanja plač in števila zaposlenih v javnem sektorju v obdobju 2008 do 2022, ki so jo pripravili na Ministrstvu za javno upravo. Informacija zajema nekatere ključne podatke o gibanju mase plač, povprečnih plač in števila zaposlenih v javnem sektorju ter pojasnjuje razloge za rast mase plač v javnem sektorju in porušena plačna razmerja:

Masa bruto plač je v letu 2008 znašala 3,15 milijarde EUR, v letu 2021 5,28 milijarde EUR, ocena mase bruto plač za leto 2022 (na podlagi podatkov prvih štirih mesecev) pa znaša 5 milijard EUR. Indeks rasti mase bruto plač 2022/2015 (159) kaže, da bo masa bruto plač v letu 2022 za 59 odstotkov višja kot v letu 2008. Ta rast je nižja od rasti v obdobju 2008-2021 (indeks 167), kar je pripisati prenehanju izplačevanja večine dodatkov in drugih izplačil povezanih z obvladovanjem epidemije virusa COVID-19.

Povprečna bruto plača v javnem sektorju je v obdobju 2008-2022 narasla za 33 odstotkov oziroma s povprečne mesečne plače 1.699 EUR v letu 2008 na 2.253 EUR v letu 2022 (v prvih štirih mesecih). Če primerjamo leto 2022 z letom 2021, se je povprečna mesečna plača znižala za 5 odstotkov (v letu 2021 je znašala 2.383 EUR), kar je ponovno moč pripisati izplačevanju dodatkov in drugih izplačil povezanih z obvladovanjem epidemije COVID-19 v letu 2021. Povprečno mesečno število zaposlenih v javnem sektorju v obdobju 2015-2022  je naraslo za 13 odstotkov. Podatki o gibanju povprečne plače v državni upravi kažejo, da se je povprečna plača v obdobju 2015-2022 zvišala s 1.800 EUR na 2.446 EUR, kar predstavlja 36 odstotno rast.

Na rast plač v javnem sektorju so vplivali zlasti:

• • napredovanja javnih uslužbencev v plačne razrede in nazive,
  • povečevanje števila zaposlenih,
  • realizacija poviševanja plač v dogovoru s sindikati (tako skupni kot dogovori posameznih poklicnih skupin),
  • v obdobju od marca 2020 do 2022 ukrepi, sprejeti za obvladovanje epidemije virusa COVID-19.

Vlada sprejela ukrepe in priporočila za učinkovito rabo energije v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja

Organi državne uprave, ki so upravljavci ali uporabniki stavb v lasti ali uporabi Republike Slovenije, zagotovijo, da se v stavbah in njihovih prostorih, ki imajo vgrajen klimatski sistem, prostori ne hladijo na nižjo temperaturo zraka, kot je +25 °C ob pogoju, da relativna vlažnost dovedenega zraka ni višja od 60 %, razen kjer to zaradi zahtev namembnosti ali delovanja stavbe ni mogoče. Predpisano velja tudi za zaposlene v stavbah, za tiste dele prostorov, ki omogočajo samostojno regulacijo notranje temperature prostorov.

Med ukrepi je prav tako zapisano, da se v stavbah organov državne uprave prostori po 18.00 uri in do 7.00 ure zjutraj na delovne dni in cel dan v soboto, nedeljo in ob praznikih, razen kjer je to potrebno zaradi zahtev namembnosti ali delovanja stavbe ali dela stavbe, ne hladijo na nižjo temperaturo zraka, kot je +28 °C. V navedenem času se prostorov ne hladi pod +28°C, če se za ta namen uporablja hladilni agregat. Hlajenje pod +28°C pa se lahko zagotovi z zunanjim hladnim zrakom. Upravljavci stavb morajo v največji možni meri zagotoviti zniževanje rabe energije in v ta namen sprejeti druge možne organizacijske ukrepe energetske učinkovitosti za znižanje rabe energije. Temu se ustrezno prilagodijo tudi pravila in kodeksi oblačenja, skladno z možnostmi. Vlada upravljalce stavb organov državne uprave med drugim prav tako poziva, naj nemudoma pristopijo k hitrejšemu izvajanju ukrepov in naložb za učinkovito rabo energije in večjo rabo obnovljivih virov energije v svojih stavbah.

Vlada je prav tako pozvala odgovorne osebe v organih državne uprave, da prednostno pristopijo k izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti, prav tako pa naj preverijo, ali je v prihajajoči kurilni sezoni možna tudi uporaba drugih energentov ali nadgradnja vira ogrevanja z viri iz obnovljivih virov energije. Vlada med ukrepi objavlja tudi poziv, da se prostori v organih državne uprave ne ogrevajo na višjo temperaturo zraka od +20°C, razen v posebnih primerih, kjer po presoji upravljavca stavbe ni mogoče zagotoviti navedenih zahtev zaradi utemeljenih razlogov. Vlada nalaga ministrstvom, da s tem sklepom seznanijo javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode iz svoje pristojnosti in tako priporočijo njegovo uporabo tudi v teh subjektih. Predlaga pa ravnanje v skladu s tem sklepom tudi drugim državnim organom in lokalnim skupnostim. Cilj sprejetih sklepov je 10-odstotno znižanje porabe energije.

V petek, 25. 3. 2022 je bil v Uradnem listu 92/22 objavljen drugi javni razpis za ukrep sofinanciranje zdravil, dovoljenih v ekološkem čebelarstvu za zatiranje varoje v programskem letu 2022. Cilj ukrepa je, da se spodbudi čebelarje k zdravljenju varoze z zdravili, ki so primerna za uporabo v ekološkem čebelarstvu in da se čebelarje spodbuja k vključitvi v ekološki način čebelarjenja. Višina nepovratnih sredstev za izvajanje javnega razpisa v programskem letu 2022 znaša do 27.000 evrov.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča čebelarje, da je bil 1. julija v Uradnem listu objavljen Javni razpis za ukrep Vzdrževanje čebelnjakov za prenos znanja v čebelarstvu v letu 2022. Predmet javnega razpisa je podpora za zagotovitev optimalnega delovanja čebelnjakov za prenos znanja. Za izvajanje javnega razpisa bo namenjenih do 17.000 eurov. Rok za oddajo vlog je začel teči 2. 7. 2022 in traja do vključno 31. 7. 2022.

Evropska komisija je objavila razpise za projekte v okviru programa LIFE za leto 2022. Za sofinanciranje je namenjenih 598 milijonov evrov. Program LIFE je največji evropski finančni mehanizem, namenjen izključno ukrepom na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam.

Odprt je javni natečaj za nagrado za dostopno mesto 2023. Nagrada je priznanje mestom, ki so si močno prizadevala, da bi postala dostopnejša za invalide, in načrtujejo nadaljnje izboljšave. Zmagovalno mesto bo prejelo denarno nagrado v višini 150.000 evrov, drugo in tretje mesto pa prinašata 120.000 oziroma 80.000 evrov. Na natečaj, ki ga organizira Evropska komisija v partnerstvu z Evropskim invalidskim forumom, se lahko prijavijo mesta EU z več kot 50.000 prebivalci. Natečaj bo potekal do 8. 9. 2022, zmagovalci pa bodo razglašeni na konferenci 25. novembra ob evropskem dnevu invalidov.

Več o natečaju Access City Award 2023 lahko najdete tukaj.