PREDSEDSTVO SOS

18. seja predsedstva SOS v Občini Trbovlje 1/1

V sredo, 19. 1. 202 je v Občini Trbovlje potekala 18. seja predsedstva SOS. Županje in župani so obravnavali:

 

  • Primopredajo predsedovanja Skupnosti občin Slovenije

Na 18. seji predsedstva Skupnosti občin Slovenije je dosedanji predsednik Peter Misja vodenje organizacije predal županji Trbovelj, Jasni Gabrič. S tem bo organizacijo, ki letos praznuje 30 let obstoja, prvič v njeni zgodovini vodila ženska.

 

  • Problematiko izvajanja inšpekcijskih nadzorov v skladu z veljavno zakonodajo ter izmenjavo mnenj in pričakovanj občin

Župan občine Postojna, Igor Marentič je predstavil problematiko izvajanja inšpekcijskih nadzorov. Občinski in državni inšpektorji naj namreč ne bi imeli pristojnosti ukrepati zoper točno določenega lastnika večih zemljišč, na katerih slednji kopiči odpadna osebna vozila ter druge odpadne predmete. Konkretna oseba ima neznan izvor pritoka tekočih sredstev s katerimi kupuje nepremičnine na javnih dražbah. Gregor Jarkovič, predsednik komisije za inšpekcijsko službo pri SOS je dodal, da na podobne problematike znotraj SOS opozarjamo že od leta 2015. Občinska inšpekcija nima pravne podlage, da lahko kakorkoli poseže v lastninsko pravico nekoga drugega, kot ima to npr. urejena gradbena inšpekcija, ki ima institut zastavne pravice na nepremičnini za primer neplačila globe. Na ministra Boštjana Koritnika je bilo naslovljeno vprašanje katera pravna sredstva in se naj uporabijo, da se ustavi tovrstno dogajanje.

Ta je povedal, da je to sedaj urejeno z novim GZ-1 in ZUreP-3, kajti pooblastila za zgoraj opisan primer morajo biti zakonska pooblastil in ne pooblastila občinskih inšpektorjev. Natančnejša navodila kako postopati v zgornjem primeru podaja za to pristojno ministrstvo, t.j. Ministrstvo za okolje in prostor. Predlagal je, da se s problemom seznani tudi Inšpektorat za okolje in prostor, ki je zadolžen za izvajanje nadzora nad spoštovanjem in izvrševanjem predpisov s področja urejanja prostora.

 

  • Odpravo prekarnosti

Črt Poglajen, direktor Inštituta za študije prekariata je predsedstvo SOS nagovoril na temo odprave prekarnosti in zagotovitve dostojnega dela. Povedal je, da je odpravljanje prekarnega dela izjemnega pomena za razvoj občin, države in posameznika, zato so na Inštitutu za študije prekariata izdelali postopek za identifikacijo prekarnega dela ter indeks prekarnosti in kot prvi v Sloveniji razvili definicijo prekarnosti. Gradivo je za občine dostopno TUKAJ.

 

  • Predstavitev projekta Uspešna občina

Doc. dr. Branko Škafar iz Inštituta za spletno izobraževanje je predstavil projekt Uspešna občina. Namenjen je dvigu kakovosti storitev in dela v lokalni upravi, kjer bi korist imela tako občinska uprava kot tudi občani. Projekt zagotavlja preglednost, doslednost in urejenost pri vsakdanjem delu. Cilj je stalno izboljševanje zadovoljstva občanov in ostalih deležnikov občine. Prisotne županje in župane se je povabilo k sodelovanju kot pilotna občina. Večo projektu lahko preberete TUKAJ.

 

  • Pobude županj in županov

Predsedstvo je obravnavalo pobudo župana Občina Cerknica Marka Ruparja, ki je izpostavil problem Agrarnih skupnosti, ki zavzemajo veliko površino zazidalnih zemljišč, kjer se ne gradi, posledično jih občina ne more izločiti iz OPN-ja zaradi izgube dobička, kar pa ji nato zaradi neodobritve MOP onemogoča pridobitev drugih nadomestnih zemljišč, zato je predlagal, da se SOS posveti reševanju te problematike.

 

Župan Ajdovščine, Tadej Beočanin, je odprl problematiko primanjkovanja kadra v zdravstvu in predlagal oblikovanje načrta, ki bo reševal to problematiko v prihodnje.

 

Predsedstvo se je seznanilo tudi z opravljenim delom SOS, potrdilo evidentirane kandidatke in kandidate v delovne skupine in komisije SOS in širše ter sprejelo odločitve v zvezi z nadaljnjimi aktivnostmi.

 

 

 

 

 

NOVICE SOS

Predstavili aktualne programe s področja upravljanja voda 2/1

V četrtek, 20. januarja 2022 smo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor organizirali predstavitev aktualnih programov s področja upravljanja voda. Na dvournem dogodku je dr. Tanja Mohorko iz Direktorata za vode in investicije na MOP predstavila osnutek Načrta upravljanja voda za obdobje 2022-2027 ter osnutek dopolnitve Programa ukrepov. Dokumenta sta od 16. 12. 2021 v polletni javni obravnavi, zato je nanju še možno podati pripombe. Mag. Alenka Mojca Gornik je predstavila osnutek Operativnega programa oskrbe s pitno vodo, za katerega je javna obravnava že zaključena in se trenutno nahaja v medresorski razpravi. Oris načrtov ministrstva je predstavil Bojan Dejak, generalni direktor Direktorata za vode in investicije.

Sestanek s predstavniki GURS – UMVN za potrebe usklajevanja modelov vrednotenja z občinami 2/2

Skupnost občin Slovenije je dne 20. 1. 2022 sodelovala na sestanku v spletnem okolju  s predstavniki GURS-a, natančneje Urada za množično vrednotenje nepremičnin ter številnimi drugimi deležniki, kjer se je obravnaval predlog sodelovanja med vsemi združenji občin oz. občinami in UMVN, da bi se za posredovanje modelov vrednotenja nepremičnin z občinami uporabilo obstoječe prostorske informacijske sisteme občin. Ključna sestavina modelov vrednotenja nepremičnin so namreč vrednostne cone v shape formatu, ki so kasneje tudi glavni predmet usklajevanja. Predstavljena je bila časovnica ukrepov, prednosti tovrstnega sodelovanja in sprejeto poenoteno mnenje, da je sodelovanje vseh občin koristno tako za občine kot tudi za širšo javnost, v zadnji fazi javne razgrnitve.

Več o prispevku si lahko preberete na tej POVEZAVI.

Mestna občina Murska Sobota je 57. pristopnica Dogovora o spodbujanju zmanjšanja uporabe plastičnega pribora 2/3

Skupnost občin Slovenije je skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor, v okviru projekta občina brez plastike za enkratno uporabo, novembra 2019 podpisala Sporazum o spodbujanju zmanjšanja uporabe plastičnega pribora v slovenskih občinah.

K prostovoljnemu dogovoru lahko kadarkoli pristopi občina, ki v okviru svojih aktivnosti organizira različne oblike javnih ali internih prireditev in sestankov, kjer se ne nudi plastičnega pribora (plastična slamica, plastični krožnik, plastični lonček ali plastični jedilni pribor). Kot 57 članica se je skupnemu cilju k zmanjševanju onesnaževanja okolja s plastiko pridružila Mestna občina Murska Sobota.

Skupnost občin Slovenije na svoji spletni strani objavljala ažuren seznam občin, ki so pristopile k dogovoru. Občine tako s svojimi ravnanji prispevajo k povečanju ozaveščanja o resnosti problematike in posledicah prekomerne uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo pri občankah in občanih.

Pozivu k podpisu sporazuma se lahko kadarkoli pridružijo tudi druge občine, ki delijo skupna prizadevanja po zmanjševanju količine plastičnih odpadkov, ki povzročajo precejšnjo gospodarsko in okoljsko škodo.  Gradivo je objavljeno tukaj.

Analiza prihodkov in odhodkov občin s pomočjo nove aplikacije 2/4

Strokovni sodelavec Sekretariata Skupnosti občin Slovenije Miha Mohor je na spletni predstavitvi predstavil aplikacijo za vizualizacijo občinskih podatkov, ki je plod petnajstletnega dela Sekretariata, vse od zbiranja podatkov, osveževanja do iskanja programskih rešitev.

Aplikacija omogoča prikaz odhodkov o investicijah primerljivih občin (omogočen je tudi pregled podatkov na prebivalca), o prihodkih iz posamezne kategorije primerljivih občin (kot so NUSZ, globe, turistična taksa, evropska sredstva), analizo posameznih prihodkov in odhodkov (nudi osnovo za odločitev, ali ima občina potencial za dvig posameznega prihodka ali odhodka). Posebne funkcije omogočajo enostaven prikaz proračuna za pomoč pri pripravi zaključnih računov, prikaz strukture prebivalcev in izračun stroškov za izvajanje zakonskih nalog občin.
Podatki o proračunih so razdeljeni v vse tri klasifikacije (ekonomsko, funkcijsko in programsko). Delo lajša in racionalizira iskalnik po proračunskih postavkah.

Upravljanje s podatki povečuje transparentnost, preglednost in je orodje za racionalne in utemeljene odločitve. Preglednost podatkov zmanjšuje tveganja, oziroma le-ta izpostavi in omogoča argumentirane odločitve. Hiter in analitični dostop do širokega nabora podatkov, njihove primerjave in grafičnih prikazov pa ob enem olajša pripravo odgovorov na marsikatero vprašanje, ki se zastavi s strani občanov, mestnih svetnikov ali novinarjev.

Občine, ki so zamudile predstavitev in bi želele izvedeti več o aplikaciji za vizualizacijo občinskih podatkov, se lahko oglasijo na naslov miha.mohor@skupnostobcin.si. Ob zadostnem zanimanju, bomo predstavitev ponovili.
Več informacij najdete v predstavitvi TUKAJ.

ZAKONODAJA

Predlog Uredbe o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter 3/1

Vlada RS na podlagi osmega odstavka 21. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21 in 189/21) izdaja predlog Uredbe o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter. Dokument je dostopen TUKAJ.

Z Uredbo o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter se podrobneje določa pravila za odmero in plačevanje nadomestila za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter. Nadomestilo za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter mora plačati proizvajalec električne energije iz energetskega potenciala vetra občini, v kateri je proizvodna naparava, in sicer ne glede na druge javne dajatve, ki jih je dolžan plačevati. Namen te določbe je povečati družbeno sprejemljivost vetrnih elektrarn in zmanjšati učinek koncepta »ne na mojem dvorišču«, ki simbolizira nasprotovanje lokalnega prebivalstva predlogom investitorjev za proizvodne objekte, posebej vetrne elektrarne.

Prosimo vas, da nam pripombe posredujte v obliki obrazca na ana.plavcak@skupnostobcin.si. Rok za oddajo pripomb na predlog je 2. februar 2022.

Sprememba Odloka o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19 3/2

Vlada RS je dne 17. 1. 2022 na dopisni seji sprejela spremembo Odloka o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19.

Odlok o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19 se spreminja tako, da se dodaja nove izjeme, ko osebam kljub visokorizičnemu stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19 ni treba v karanteno.

Izjema od napotitve v karanteno na domu tako velja tudi za tiste, ki so zaposleni ali delo opravljajo na drugi pravni podlagi v dejavnosti zdravstva, socialnega varstva ali vzgoje in izobraževanjapod pogojem, da v obdobju sedmih dni od visoko tveganega stika s povzročiteljem COVID-19 vsakodnevno opravijo presejalno testiranje s hitrim antigenskim testom ali testom HAG za samotestiranje na SARS-CoV-2 na delovnem mestu in uporabljajo zaščitno masko tipa FFP2 ter za predšolske otroke, učence, dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih, v primeru, da je do visoko tveganega stika prišlo pri udeležbi pri izvajanju vzgojno-izobraževalne ali študijske dejavnosti. Našteti se morajo prav tako vsakodnevno samotestirati v obdobju sedmih dni od visokorizičnega stika, razen v primeru, da je prišlo do večjega števila okužb v posameznem oddelku.

Spremembe odloka veljajo od 19. 1. 2022.

Vlada RS izdala novelo Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 3/3

Vlada RS je dne 17. 1. 2022 na dopisni seji sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19.

Z dopolnitvijo šestega odstavka 8. člena se določa izjema glede pogostnosti testiranja s testom HAG za samotestiranje za tiste učence, dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih iz 8. člena odloka, ki se morajo vsakodnevno presejalno testirati v obdobju sedmih dni od visokorizičnega stika namesto napotitve v karanteno na domu v skladu z odlokom, ki ureja izjeme od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19.

Drugi odstavek 14.a in drugi odstavek 14.b člena se spreminjata z namenom poenotenja zapisa, in sicer tako, da se splošno določi, da mora uporabnik žičniških naprav in javnega prevoza potnikov predložiti dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT. V tretjem in četrtem odstavku 14.b člena se ureja še pogoj registriranih sedežev v javnem prevozu potnikov.

Spremembe odloka veljajo od 19. 1. 2022.

Evropska komisija objavila predlog pravil o državni pomoči v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu za obdobje 2023–2027 3/5

Evropska komisija je v torek, 11. 1. 2022, objavila predloge smernic in uredb, ki bodo urejale državno pomoč v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu za obdobje 2023–2027. Obenem je vse zainteresirane strani pozvala, da ji v okviru javnega posvetovanja do 13. 3. 2022 pošljejo svoje pripombe na te predloge.

Potreba po prilagoditvi obstoječih pravil

Potem ko je bila decembra 2021 sprejeta reforma skupne kmetijske politike (SKP), je Evropska komisija pripravila predloge aktov o državni pomoči v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu za programsko obdobje 2023–2027. Namen predlaganih sprememb je uskladiti obstoječa pravila o državni pomoči v teh gospodarskih dejavnostih s trenutnimi strateškimi prednostnimi nalogami EU, zlasti z reformirano SKP in skupno ribiško politiko ter evropskim zelenim dogovorom.

Spremembe zajemajo naslednje sklope pravil o državni pomoči iz leta 2014, ki se trenutno uporabljajo za kmetijski, gozdarski in ribiški sektor in prenehajo veljati konec leta 2022:

  • smernice EU o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju in na podeželju;
  • uredba EU o državni pomoči po skupinski izjemi v kmetijstvi, gozdarstvu in na podeželju;
  • smernice EU o državni pomoči v ribištvu in akvakulturi;
  • uredba EU o državni pomoči po skupinski izjemi v ribištvu in akvakulturi ter
  • uredba EU o pomoči de minimis v ribištvu in akvakulturi.

Pravila dejansko v veliki meri izpolnjujejo potrebe zadevnih sektorjev, hkrati pa prispevajo tudi k doseganju širših ciljev politike EU, kot so varstvo okolja, zdravje rastlin in živali ter, splošneje, javno zdravje. Hkrati je ocena pokazala, da so za obstoječa pravila potrebne nekatere ciljno usmerjene prilagoditve, vključno s pojasnili nekaterih pojmov, nadaljnjo racionalizacijo in poenostavitvijo ter prilagoditvami, da bi pravila nadalje odražala tržni in tehnološki razvoj ter trenutne strateške prednostne naloge EU, zlasti z evropskim zelenim dogovorom, strategijo »od vil do vilic« in strategijo za biotsko raznovrstnost. Poleg tega je treba pravila prilagoditi, da se državam članicam omogoči hitro izvajanje reformirane SKP in novega Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo.

Ključne novosti predlogov Evropske komisije

V predlogu novih smernic o državni pomoči v kmetijstvu in gozdarstvu Komisija predlaga:

  • da se ukrepi, ki jih države članice izvajajo v okviru svojih strateških načrtov, štejejo za skladne s pravili o državni pomoči;
  • nove kategorije pomoči, ki jih bo mogoče odobriti v skladu s smernicami, npr. pomoči za preprečevanje in nadzor širjenja invazivnih tujerodnih vrst in porajajočih se bolezni ter njihovo izkoreninjenje za zaščito zdravja rastlin in živali ter javnega zdravja;
  • več spodbud za gozdarske ukrepe, ki so ugodni za okolje in podnebje (t. i. gozdarsko-okoljske in podnebne storitve), in sicer s povečanjem največje intenzivnosti pomoči na 120 % upravičenih stroškov za storitve, povezane z biotsko raznovrstnostjo, podnebjem, vodo ali tlemi, ter sheme za sekvestracijo ogljika v kmetijstvu.

V predlogu nove uredbe o državni pomoči po skupinski izjemi v kmetijstvu in gozdarstvu Komisija predlaga:

  • uskladitev intenzivnosti pomoči, da bi določen ukrep spadal na področje uporabe uredbe o skupinskih izjemah v kmetijstvu, z intenzivnostjo, ki jo zagotavljajo strateški načrti SKP v okviru reformirane SKP, npr. pri pomoči za naložbe bi osnovna stopnja intenzivnosti pomoči po novem znašala največ 65 % upravičenih stroškov, pri pomoči za plačilo zavarovalnih premij pa največ 70 %.
  • uvedbo novih kategorij ukrepov pomoči, ki bodo skupinsko izvzete iz obveznosti priglasitve Evropski komisiji, npr. pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živalske vrste, in pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov, ki nastanejo pri kmetovanju na zemljiščih na območjih Natura 2000.

Komisija v predlogu novih smernic o državni pomoči v ribištvu in akvakulturi predlaga:

  • uvedbo novih kategorij pomoči, ki jih bo morala oceniti glede na smernice, zlasti pomoč za preprečevanje in nadzor širjenja invazivnih tujerodnih vrst in porajajočih se bolezni ter njihovo izkoreninjenje ter pomoč za nadomestilo škode, ki jo povzročijo zaščitene živalske vrste;
  • bolj jasna in racionalizirana pravila na številnih področjih, npr. v zvezi s pomočjo za obnovo ribiške flote v najbolj oddaljenih regijah.

Komisija predlaga, da se v novi uredbi o državni pomoči po skupinski izjemi v ribištvu uvedejo nove kategorije pomoči, zlasti pomoč za nadomestilo škode, ki jo povzročijo zaščitene živalske vrste, in pomoč za nadomestilo škode, ki jo povzročijo nekatere slabe vremenske razmere.

predlogu spremembe uredbe o pomoči de minimis v ribištvu Komisija predlaga povišanje nacionalnih zgornjih mej zneskov pomoči de minimis, ki jih lahko države članice dodelijo upravičencem v triletnem obdobju.

Možnost podaje pripomb na predloge in nadaljnji koraki

Zainteresirane strani lahko svoje pripombe o teh predlogih Evropski komisiji pošljejo do 13. 3. 2022. Zainteresirane strani iz Slovenije, ki bodo svoje pripombe poslale Evropski komisiji, prosimo, da jih pošljejo tudi Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na e-naslov gp.mkgp@gov.si.

Podrobnejše informacije in navodila o tem se nahajajo na tej SPLETNI STRANI.

Nova pravila bodo predvidoma sprejeta ob koncu leta 2022.

POVPRAŠEVANJA

Rezervacije mest v vrtcih iz zdravstvenih razlogov 4/1

Na Skupnost občin Slovenije se je v zvezi z ureditvijo rezervacij mest v vrtcih iz zdravstvenih razlogov obrnila občina članica, ki jo zanima praksa ostalih občin.

Prosimo za odgovore na naslednji vprašanji:

  1. V katerih primerih lahko starši uveljavljajo rezervacijo mesta v vrtcu iz zdravstvenih razlogov – kako jih časovno in finančno oziroma odstotkovno opredeljujete?
  2. Ali omogočate koriščenje rezervacije mesta v vrtcu iz zdravstvenih razlogov v primeru, če družina dobi novorojenčka in starejšega ali starejše otroke za nekaj časa preventivno vzame iz vrtca?

Odgovore na povpraševanje nam prosimo pošljite do srede, 26. 1. 2022 na naslov neza.jager@skupnostobcin.si.

Višina sejnin za člane OS in NO 4/2

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica, ki pripravlja pravilnik o plačilu oz. sejninah občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov.

V ta namen bi občina članica želela pridobiti aktualne podatke s strani ostalih občin o višini zneskov sejnin. Zbrani podatki bodo anonimni.

Prosimo, da odgovorite na vprašanja na povezavi TUKAJ.

Odgovore na povpraševanje nam prosimo pošljite do torka, 25. 1. 2022.

DOGODKI SOS

20.1. / Predstavitev aktualnih programov s področja upravljanja voda 5/1

Ministrstvo za okolje in prostor in Skupnost občin Slovenije organiziramo brezplačno PREDSTAVITEV AKTUALNIH PROGRAMOV S PODROČJA UPRAVLJANJA VODA, dne 20. 1. 2022 med 10.00 in 12.00, preko spletnega orodja Zoom 

Predstavljena bosta osnutka Načrta upravljanja voda s Programom ukrepov, ki sta od 16. 12. 2021 v polletni javni obravnavi in osnutek Operativnega programa oskrbe s pitno vodo, za katerega je javna obravnava potekala v obdobju 16. 9. 2021 do 18. 10. 2021 in je že zaključena. Za operativni program tečejo nadaljnji postopki za potrditev dokumenta s strani Vlade RS. Za Načrt upravljanja voda pa je Ministrstvo za okolje in prostor odprlo javno obravnavo, občine pa so vabljene, da sodelujejo v postopku in podajo predloge in pripombe na dokument. Ministrstvo si še posebej želi sodelovanja z občinami pri pripravi in izvajanju ukrepov za izboljšanje stanja voda. Cilji stanja voda so predpisani v Okvirni vodni direktivi in povzeti v Zakonu o vodah, v katerem je tudi delitev pristojnosti in nalog glede upravljanja voda med državo in občinami. Naloge se pogosto prepletajo in le s vključevanjem občin in sodelovanjem občin in države bodo vsa vodna telesa v Sloveniji do leta 2027 dosegla dobro stanje voda.

Na podlagi zgoraj navedenih razlogov in z željo zagotoviti čim večjo informiranost in vključenost lokalnih skupnosti, ko gre za programe  na področju voda, organiziramo predstavitev z naslednjim programom:

 

 

10.00 – 12.00 Uvodni pozdrav Bojan Dejak, generalni direktor, Direktorat za vode in investicije
Predstavitev osnutka Načrta upravljanja voda za obdobje 2022-2027 ter osnutka dopolnitve Programa ukrepov dr. Tanja Mohorko, Direktorat za vode in investicije
Predstavitev osnutka Operativnega programa oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027 mag. Alenka Mojca Gornik, Direktorat za vode in investicije
Razprava

Za lažjo pripravo na predstavitev aktualnih programov s področja upravljanja voda, udeleženkam in udeležencem predlagamo pregled naslednjih gradiv:

Osnutka Načrta upravljanja voda za obdobje 2022-2027 ter osnutek dopolnitve Programa ukrepov, v javni obravnavi do 16. 6. 2022

Osnutek Operativnega programa oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027, postopek javne obravnave že zaključen, dokument je dopolnjen in v nadaljnjih postopkih sprejema

 

Predstavitev je namenjena predstavnicam in predstavnikom občinskih uprav, ki se pri svojem delu srečujejo z omenjenimi dokumenti.

Vabilo za tiskanje

26.1. / Načrtovanje, urejanje in upravljanje gorsko-kolesarskih poti 5/2

Trend gorskega kolesarstva postaja na razgibanih območjih občin vedno bolj aktualen in priljubljen. Z naraščajočim trendom je povezano tudi razvijanje športno turističnega potenciala ter priložnosti za pridobivanje sofinancerskih sredstev iz različnih virov. Za uspešen in optimalen razvoj dejavnosti je potrebna obravnava različnih uporabnikov prostora, vplivov na (varovano) naravno okolje, ter (pomanjkanja) pomožne infrastrukture na razgibanem območju.

Da bi se seznanili s področjem gorskega kolesarjenja v Sloveniji, Skupnost občin Slovenije organizira posvet za vse odločevalce, soodločevalce in druge zainteresirane strokovnjake na lokalni ravni, da se seznanijo z načrtovanjem, urejanjem in upravljanjem gorsko-kolesarskih poti za vse rekreativne in ljubiteljske uporabnike.

Kakšne so usmeritve nosilcev urejanja prostora? Čemu namenjati pozornost pri urejanju infrastrukture na varovanih območjih (Natura 2000, vodna zemljišča, varovani gozdovi, ipd.)? Kako razviti uspešen gorsko-kolesarski produkt? Kako urejati in upravljati MTB (Mountain Bike) Park?

Na takšna in podobna vprašanja bo odgovorjeno v okviru posveta.

Predlagan DNEVNI RED:

  • Predstavitev področne zakonodaje
  • Načrtovanje infrastrukture gorsko-kolesarskih poti na varovanih območjih
  • Urejanje in upravljanje Robidišča
  • Upravljanje občinskega premoženja gorsko kolesarskih poti (Občina Kočevje, Občina Ajdovščina)

*SOS si v skladu z organizacijo dogodka pridržuje pravico do dopolnitev programa.

Vabilo z govorci za tiskanje.

Vabljeni k prijavi in udeležbi!

27.1. / Nomotehnika in oblikovanje splošnih aktov v občinah 5/3

Se želite za potrebe vaše občine naučiti oblikovati splošne akte? Vas zanima kako se v dokumentih pravilno sklicuje na zakonodajo in kako se pravilno piše datume in števila v pravnih dokumentih? Želite izpiliti veščine pisanja predpisov? Vse navedeno lahko dosežete z udeležbo na izobraževanju Skupnosti občin Slovenije s predavateljico mag. Katjo Božič, strokovnjakinjo s področja nomotehnike.

Predlog dnevnega reda:

9.00 – 10.30 Pomen nomotehnike v pravu, Nomotehnične smernice in struktura predpisov
10.30 – 10.45 Odmor
10.45 – 12.15 Pravila in usmeritve za oblikovanje splošnih aktov – sklicevanje, noveliranje, pisanje datumov in števil, naštevanje v predpisih, popravki, jezikovno izražanje
12.15 – 12.30 Odmor
12.30 – 13.15 Praktični primeri in najpogostejše napake pri pisanju predpisov – pregled konkretnih splošnih aktov z analizo nomotehničnih napak, predlogi rešitev in praktično ponazoritvijo nomotehničnih pravil

Vabilo za tiskanje najdete na povezavi TUKAJ.

1.2. / Ocenjevanje in podajanje ocen redne delovne uspešnosti ter napredovanja javnih uslužbencev 5/4

Vas zanima kako oceniti delo zaposlenih in izvesti postopek napredovanja v višji plačni razred? Kako (zakonito) nagraditi javne uslužbence za uspešno delo? Katere dodatke lahko delodajalec izplača javnim uslužbencem? Vse to in še več boste izvedeli na izobraževanju Skupnosti občin Slovenije s predavateljem mag. Brankom Vidičem, vodjo Sektorja za plače v javnem sektorju na Ministrstvu za javno upravo.

 

Predlog dnevnega reda:

10.00 – 10.45 Plačni sistem v javnem sektorju – zakonodaja s področja in novosti
10.45 – 11.30 Ocenjevanje in napredovanje javnih uslužbencev v višje plačne razrede
11.30 – 11.45 Odmor
11.45 – 12.30 Nagrajevanje delovne uspešnosti in dodatki – problematika izplačevanja posebnih dodatkov, vezanih na izvajanje protikoronske interventne zakonodaje (PKP) in Kolektivne pogodbe za javni sektor (dodatek za delo v rizičnih razmerah)
12.30 – 13.15 Sodna praksa ter vprašanja in odgovori

Vabilo za tiskanje najdete na povezavi TUKAJ.

2.2. / Ključne novosti Zakona o urejanju prostora 5/5

Skupnost občin Slovenije vabi na posvet Ključne novosti novega Zakona o urejanju prostora, ki bodo s prvim junijem 2022 stopile v veljavo in med pristojnosti občin na področju urejanja prostora. Po uvodnem nagovoru bodo predstavljene spremembe, ki jih prinaša novi Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) primerjalno na ZUreP-2 na različnih področjih urejanja prostora. Nekatere izmed njih se navezujejo na novi Gradbeni zakon (GZ-1). Udeleženci bodo ob koncu posveta imeli s predavatelji priložnost izmenjati različna mnenja in pomisleke, ter jim zastaviti morebitna vprašanja.

Predlagan DNEVNI RED primerjalnih vsebin:

  • Novosti v pristojnostih občin, področje občinskega prostorskega načrtovanja ter opremljanja stavbnih zemljišč in komunalnega prispevka
  • Ukrepi zemljiške politike, prostorski informacijski sistem in izdaja informacij s področja urejanja prostora, vloga občin pri zagotavljanju skladnosti posegov v prostor s predpisi
  • Inšpekcijski nadzor
  • Vprašanja in odgovori

*SOS si v skladu z organizacijo dogodka pridržuje pravico do dopolnitev programa.

Vabilo z govorci za tiskanje.

Vabljeni k prijavi in udeležbi!

3.2. / Sistem načrtovanja in dovoljevanja posegov v prostor na občinski ravni s poudarkom na odloku o urejenosti naselij in krajine ter priglasitvi 5/6

Skupnost občin Slovenije vas vabi na posvet Sistem načrtovanja in dovoljevanja posegov v prostor na občinski ravni s poudarkom na odloku o urejenosti naselij in krajine ter priglasitvi. V decembru 2021 sprejet ZUreP-3 prinaša zakonodajne izboljšave, ki omogočajo vzpostavitev in vzdrževanja reda na tem področju. Prejšnji Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) je v sistem prostorskih aktov že prinesel Odlok o urejanju podobe naselij in krajine (OUNK). ZUreP-3 razširja in natančneje specificira nabor posegov v prostor, ki se lahko urejajo s tem odlokom, uvaja pa tudi nekoč že poznan mehanizem njihove priglasitve na občini.

DNEVNI RED:

Na posvetu bodo tako obravnavani naslednji tematski sklopi:

  • vloga in namen odloka o urejenosti naselij in krajine v sistemu občinskih prostorskih izvedbenih aktov
  • načrtovanje in dovoljevanje posegov, ki se urejajo s tem odlokom, v odnosu do zasebne lastnine
  • aplikacija skupnih pravil/določb glede prostorskega načrtovanja na ta odlok
  • postopek priprave in sprejetja odloka ter relacija do t. i. sorodnih predpisov in nosilcev urejanja prostora
  • izvajanje posegov v prostor, ki se jih načrtuje s tem odlokom: gradbeno dovoljenje, prijava začetka del, priglasitev ali nič od tega?
  • inšpekcijski nadzor nad posegi v prostor, načrtovanimi z odlokom

O PREDAVATELJU:

Luka Ivanič, univ. dipl. iur. Od leta 2002 zaposlen na prostorskem resorju, kjer je v okviru takratnega Ministrstva za infrastrukturo in prostor v letih 2012 – 2014 vodil Službo za urejanje prostora na lokalni ravni, na Ministrstvu za okolje in prostor pa v letih 2015 – 2020 Službo za sistem okolja in prostora. Sedaj je zaposlen na Ministrstvu za pravosodje, v Direktoratu za civilno pravo, kjer se ukvarja predvsem s stvarnim in zemljiškoknjižnim pravom. Tretji mandat je član sveta Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, od tega je bil skoraj dva polna mandata njegov predsednik.

*SOS si v skladu z organizacijo dogodka pridržuje pravico do dopolnitev programa.

VABILO za tiskanje.

Prijazno vabljeni k prijavi in udeležbi!

VLADA RS

110. redna seja 6/1

Vlada sprejela posodobljen Akcijski program za alternativna goriva v prometu za leti 2022 in 2023 ter se seznanila s Poročilom o izvajanju Akcijskega programa za alternativna goriva v prometu v letu 2020

Akcijski program zajema skupaj 19 ukrepov in je razdeljen na tri sklope: vozila in infrastruktura za alternativna goriva, normativne ureditve ter raziskovalni projekti, študije in drugi komplementarni ukrepi. Program je bil prenovljen na način, da je pregleden in vsebuje ukrepe kot izhajajo iz načrtov in programov organov državne uprave ter so del proračuna za leti 2022 in 2023.

Skladno s cilji Strategije je predviden razvoj polnilne infrastrukture za alternativna goriva sorazmerno z naraščajočim številom vozil na alternativni pogon. Strategija predvideva razvoj polnilne infrastrukture za električna baterijska vozila in priključne hibride (PHEV), vozila na vodikove gorivne celice, stisnjen zemeljski plin (SZP) ter utekočinjen zemeljski plin (UZP).

Ukrepi za uresničitev ciljev na področju uporabe alternativnih goriv v prometu

Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti posameznih določb Odloka o NUSZ Občine Sveti Jurij ob Ščavnici in sklepov o določitvi vrednosti točke za odmero NUSZ

Vlada je sprejela zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti posameznih določb Odloka o (NUSZ) Občine Sveti Jurij ob Ščavnici in sklepov o določitvi vrednosti točke za omero NUSZ za leto 2014 do 2020 in jo bo vložila pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu ter ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru RS po nujnem postopku.

Spremembe in dopolnitve Zakona o kmetijstvu se nanašajo na naslednje vsebinske sklope:

  • Splošne prilagoditve za izvajanje novega strateškega načrta skupne kmetijske politike (SN SKP) 2023-2027
  • Nova definicija nosilca kmetije, kmetijskega gospodarstva
  • Posebna ureditev upravnega postopka in sistem za spremljanje površin
  • Strateški dokumenti
  • Prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu
  • Določitev glave velike živine (GVŽ)
  • Višja sila in izjemne okoliščine
  • Neformalno izobraževanje na področju čebelarstva
  • Veriga preskrbe s hrano

Vlada sprejela dopolnitev Zakona o nadzoru državne meje

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o dopolnitvi Zakona o nadzoru državne meje (ZNDM) in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po skrajšanem  postopku.

S predlogom (nov 9.a člen zakona) se ureja pravna podlaga za delno povrnitev stroškov obmejnim občinam, nastalih zaradi povečanega nadzora državne meje. Povečan nadzor državne meje pomeni intenzivnejše izvajanje dejavnosti in ukrepov na podlagi Zakona o nadzoru državne meje in Zakonika o schengenskih mejah, kar ima za posledico povečano prisotnost policije na območju občin ob državni meji. Povečan nadzor državne meje na predlog Ministrstva za notranje zadeve s sklepom ugotovi Vlada do konca februarja tekočega leta. Vlada tudi odloči o višini sredstev, ki pripada posamezni občini. Med upravičene stroške sodijo stroški zaradi obnove in investicijskega vzdrževanja občinskih cest in javnih poti, ki so dodatno obremenjene zaradi povečanega nadzora državne meje, stroški osvetlitve občinskih cest in javnih poti ter drugi stroški, ki nastanejo občinam z namenom povečati varnost občanom in so posledica povečanega nadzora državne meje. Občinam se povrne del stroškov na podlagi metodologije oziroma meril in kriterijev, ki jih bo z uredbo določila vlada. V uredbi se podrobneje določi tudi način uveljavljanja povračila stroškov.

Višino nastalih stroškov zaradi povečanega nadzora državne meje občine izkažejo z ustreznimi listinami in utemeljitvijo namenske porabe. Nastali stroški morajo biti izkazani in preverljivi, da gre za povečane stroške občin zaradi povečanega nadzora državne meje oziroma so z njim neposredno povezani. Občine posredujejo Ministrstvu za notranje zadeve zahtevek za povračilo dela stroškov najpozneje do 15. novembra tekočega koledarskega leta, zahtevki, poslani po izteku tega roka, pa se ne upoštevajo.

Prav tako je s predlogom zakona (9.b člen) določeno dodatno povračilo stroškov občinam ob državni meji zaradi izrednih dogodkov, nastalih z nadzorom državne meje. Gre za dogodke, ki zaradi svoje narave narekujejo še intenzivnejše in množičnejše izvajanje aktivnosti za varovanje državne meje in presegajo aktivnosti, določene v 9.a členu, posledično pa povzročijo tudi bistveno večjo prisotnost policije in tudi drugih organov (npr. Slovenska vojska, Civilna zaščita) na območju občin ob državni meji. Vlada s sklepom ugotovi obstoj izrednega dogodka in na podlagi ocenjenih stroškov za odpravo posledic izrednega dogodka odloči o višini sredstev, ki pripada posamezni občini.

Občine pošljejo Ministrstvu za notranje zadeve zahtevek za povračilo stroškov najkasneje v enem letu po sprejemu sklepa Vlade. Iz opravičenih razlogov se lahko rok podaljša za največ eno leto. Podlaga za povračilo stroškov za odpravo večjih poškodb na občinskih cestah ali javnih poteh so predloženi računi in dokazila o plačilih, ki jih občine priložijo zahtevku skupaj z utemeljitvijo namenske porabe in listinsko dokumentacijo. Nastali stroški morajo biti izkazani in preverljivi, da gre za stroške zaradi izrednega dogodka oziroma so z njim neposredno povezani.

Vlada predlaga, da se predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o nadzoru državne meje obravnava v Državnem zboru po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevno dopolnitev zakona, ki se nanaša na določitev ustrezne pravne podlage za delno povrnitev stroškov občinam ob državni meji, nastalih zaradi povečanega nadzora državne meje ali izrednih dogodkov.

(Vir: Vlada RS, NJ)

321. dopisna seja 6/2

Vlada RS izdala novelo Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19

Z dopolnitvijo šestega odstavka 8. člena se določa izjema glede pogostnosti testiranja s testom HAG za samotestiranje za tiste učence, dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih iz 8. člena odloka, ki se morajo vsakodnevno presejalno testirati v obdobju sedmih dni od visokorizičnega stika namesto napotitve v karanteno na domu v skladu z odlokom, ki ureja izjeme od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19.

Drugi odstavek 14.a in drugi odstavek 14.b člena se spreminjata z namenom poenotenja zapisa, in sicer tako, da se splošno določi, da mora uporabnik žičniških naprav in javnega prevoza potnikov predložiti dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT. V tretjem in četrtem odstavku 14.b člena se ureja še pogoj registriranih sedežev v javnem prevozu potnikov.

Spremembe odloka veljajo od 19. 1. 2022.

Sprememba Odloka o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19

Odlok o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19 se spreminja tako, da se dodaja nove izjeme, ko osebam kljub visokorizičnemu stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19 ni treba v karanteno.

Izjema od napotitve v karanteno na domu tako velja tudi za tiste, ki so zaposleni ali delo opravljajo na drugi pravni podlagi v dejavnosti zdravstva, socialnega varstva ali vzgoje in izobraževanjapod pogojem, da v obdobju sedmih dni od visoko tveganega stika s povzročiteljem COVID-19 vsakodnevno opravijo presejalno testiranje s hitrim antigenskim testom ali testom HAG za samotestiranje na SARS-CoV-2 na delovnem mestu in uporabljajo zaščitno masko tipa FFP2 ter za predšolske otroke, učence, dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih, v primeru, da je do visoko tveganega stika prišlo pri udeležbi pri izvajanju vzgojno-izobraževalne ali študijske dejavnosti. Našteti se morajo prav tako vsakodnevno samotestirati v obdobju sedmih dni od visokorizičnega stika, razen v primeru, da je prišlo do večjega števila okužb v posameznem oddelku.

Spremembe odloka veljajo od 19. 1. 2022.

(Vir: Vlada RS, NJ)

AKTUALNI RAZPISI

Objavljen javni razpis za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvenega varstva 7/1

Ministrstvo za zdravje je objavilo javni razpis za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvenega varstva za leti 2022 in 2023.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje investicij novogradenj in/ali rekonstrukcije objektov, z vključeno opremo, namenjenih za izvajanje zdravstvenega varstva na primarni ravni z namenom zagotavljanja enakih pogojev za zadovoljevanje skupnih potreb prebivalcev v skladu z razvojnimi cilji države na primarni ravni zdravstvenega varstva in/ali z namenom zagotavljanja manjkajočih površin ali prostorov.

Občinski investicijski projekti na področju primarnega zdravstvenega varstva (zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, zdravstvene ambulante) po tem razpisu vključujejo:

  • novogradnje z vključeno opremo,
  • rekonstrukcije z vključeno opremo.

Višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje investicij po tem javnem razpisu, je naslednja:

  • 17,5 mio EUR v letu 2022,
  • 20 mio EUR v letu 2023.

Prijaviti je možno projekte, ki so v načrtovanju in izvajanju. Pogoj za prijavo je, da se gradnja ni pričela pred letom 2021 in da je projekt v gradnji v letu objave razpisa (leto 2022) še vključen v Načrt razvojnih programov (NRP) občine.

Rok in način oddaje prijave

Rok za oddajo prijav je do 18. 2. 2022 do 15.30 ure.

Prijavitelj mora prijavni obrazec poslati skupaj s prilogami v enem izvodu na naslov: gp.mz@gov.si, s sklicem na številko: 4300-15/2021.

Prijavitelj na razpis je:

  • občina/mestna občina, ustanoviteljica javnega zdravstvenega zavoda, za prostore, ki so predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu;
  • v primeru, da je ustanoviteljstvo zdravstvenega doma razdeljeno med več občin, je lahko prijavitelj le ena izmed občin soustanoviteljic, in sicer tista, v kateri se oziroma bo izvajala investicija. K prijavi prijavitelj priloži soglasje oziroma pooblastilo ostalih občin soustanoviteljic.

Vprašanja  v zvezi z razpisno dokumentacijo ali objavo javnega razpisa morajo biti v pisni obliki  poslana na elektronski naslov ministrstva gp.mz@gov.si s sklicem na številko 4300-15/2021, najkasneje do 3. 2. 2022 do 12:00 ure.

Celotna dokumentacija javnega razpisa je dostopna na povezavi TUKAJ.

Javni razpis za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije v Koroški, Podravski in Pomurski regiji 7/2

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo 3. javni razpis iz naslova Programa razvoja podeželja 2014-2020, ki je namenjen operaterjem elektronskih komunikacij za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije. Za investicijo je predvidenih 5,3 milijona evrov sredstev. V koroški, podravski in pomurski statistični regiji imajo trenutno še nepokritih 1.648 belih lis. To so posamezna gospodinjstva, kjer ni zagotovljenega dostopa do širokopasovnega omrežja naslednje generacije in kjer na podlagi poizvedovanja po tržnem interesu operaterji niso izrazili tržnega interesa za gradnjo takega omrežja v naslednjih treh letih. Seznam gospodinjstev, ki jim bo omogočeno sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije kot odprtih komunikacijskih omrežij s ciljem omogočiti dostop do širokopasovnih omrežij s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s in dostop do elektronskih komunikacijskih storitev, je objavljen v javnem razpisu.

Upravičenec do podpore je:

  • fizična ali pravna oseba, ki je registrirana kot operater v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah ali
  • projektno partnerstvo (partnerstvo dveh ali več fizičnih oziroma pravnih oseb iz prve alineje, vzpostavljeno s pogodbo).

Do podpore so upravičeni stroški naložb za: izgradnjo pasivne širokopasovne infrastrukture, gradbena dela v povezavi s širokopasovno infrastrukturo in izgradnjo dostopovnih omrežij naslednje generacije (NGA).

Vnos vloge v elektronski sistem bo potekal od 20. decembra 2021 do vključno 26. januarja 2022, do 14:00 ure.

Več o razpisnih pogojih in potrebnih dokumentih najdete na sledeči POVEZAVI.

Objavljen 8. javni razpis v okviru podukrepa M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2022 7/3

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 21. 1. 2022 v Uradnem listu objavilo 8. javni razpis v okviru podukrepa M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Razpisanih bo 8.932.207,66 evrov nepovratnih sredstev iz Programa razvoja podeželja 2014–2020.

Predmet javnega razpisa je podpora mladim kmetom za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. Upravičenci za podporo so mladi kmetje, stari od 18 do vključno 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost. Podpora se dodeli kot pavšalna pomoč v obliki nepovratne finančne pomoči, izplača se v dveh obrokih.

Vnos prijavnega obrazca v elektronski sistem in vložitev vloge na javni razpis bo potekala od 14. 2. 2022 do vključno 31. 3. 2022, do 14. ure.

Podrobnejše informacije o razpisu najdete TUKAJ.

Vabilo za občine: Odprta ulica v vaši občini 7/4

IPoP – Inštitut za politike prostora vabi k sodelovanju občino, ki želi z Odprto ulico preizkusiti drugačno prometno ureditev, s katero bo izboljšala pogoje za hojo in kolesarjenje in omogočila kratkoročne in dolgoročne pozitivne učinke na življenje, zdravje in gospodarstvo v lokalnem okolju. Izbrani občini bo IPoP pomagal z znanjem, vsebinami in nasveti pri izvedbi Odprte ulice ter s sofinanciranjem izvedbenih stroškov. Vabilo, vsebinski okvir in prijavnica so dostopni tukaj

Stroške materialov in izvedbo navedenih aktivnosti bo prevzel IPoP. V okviru tega povabila je na razpolago za sofinanciranje 10.000 € z vključenim DDV.
Od izbrane občine pričakujejo sodelovanje (odločevalcev in zaposlenih), zavzetost in sodoben pristop k razvoju občine, urejanju prostora in prometa.

Občina se lahko prijavi tako, da izpolni kratko in preprosto prijavnico na povezavi ter jo pošlje do 26. 1. 2022 do 12. ure na naslov life@ipop.si.

Vsi prispevki z oznako Odprta ulica so dostopni na povezavi.

Objava razpisov iz Načrta za okrevanje in odpornost – odvajanje odpadne vode in vodovodni sistem 7/5

Ministrstvo za okolje in prostor na podlagi Uredbe o izvajanju Uredbe EU o mehanizmu za okrevanje in odpornost objavlja dva javna razpisa: »Investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki ležijo na manjših aglomeracijah od 2000 populacijskih enot (PE)« in »Investicije v vodovodne sisteme, ki oskrbujejo manj kot 10.000 prebivalcev«. Predmet prvega javnega razpisa so izgradnje energetsko učinkovitih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Prvi rok za odpiranje je 3. februar 2022, do porabe sredstev za razpis oziroma najkasneje do 31. decembra 2023Predmet drugega javnega razpisa so naložbe za izboljšanje gospodarjenja in manjšanje vodnih izgub pri sistemih s pitno vodo. Prvi rok za odpiranje je 1. februar 2022, do porabe sredstev za razpis oziroma najkasneje do 31. decembra 2023Cilj razpisa je zagotoviti učinkovit sistem upravljanja z vodo s poudarkom na rabi vode ter izboljšati dostop do pitne vode in izgraditi manjkajoče vodovodne sisteme, ki oskrbujejo pod 10.000 prebivalcev na območjih poselitve, kjer je predpisana javna oskrba s pitno vodo, vendar pa ta še ni zagotovljena.

Objavljena javna razpisa, pogoje in merila za dodelitev sredstev najdete na tem SPLETNEM MESTU.

 

Objavljen javni razpis za vlaganja v kakovostno in trajnostno preoblikovanje slovenskega turizma za krepitev njegove odpornosti 7/6

V Uradnem listu RS št. 209/2021 je objavljen Javni razpis za vlaganja v kakovostno in trajnostno preoblikovanje slovenskega turizma za krepitev njegove odpornosti. Okvirna skupna višina razpoložljivih sredstev je 48.823.529,41 EUR. Namen javnega razpisa je krepitev odpornosti slovenskega turizma, kakovostno in trajnostno preoblikovanje turizma in znižanje sezonalizacije za dvig konkurenčnosti in dodane vrednosti v turizmu.

Cilji javnega razpisa so krepitev odpornosti nosilnega turističnega produkta ‘počitnice v gorah in outdoor’ z nadgradnjo in prestrukturiranjem slovenskih gorskih centrov v celoletna gorska središča za aktivni oddih, dvig števila nastanitvenih kapacitet višje kakovosti, skladnih s strateškimi usmeritvami slovenskega turizma (trajnost, butičnost, avtentičnost itd.) z namenom dviga kakovosti storitev in dvig dodane vrednosti in prilivov iz naslova izvoza potovanj.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dveh sklopov investicij, in sicer:

Sklop A: nadaljnji razvoj in prestrukturiranje večjih slovenskih smučišč v celoletna gorska središča za aktivni oddih z vlaganji v žičniško in drugo infrastrukturo za outdoor aktivnosti, ki niso vezane izključno na zimsko sezono, z namenom dviga dodane vrednosti in vplivom na povečanje prihodkov turističnih destinacij in podjetij ter

Sklop B: izgradnja in/ali obnova nastanitvenih kapacitet višje kakovosti, in sicer hotelov, motelov, penzionov in gostišč, ki bodo po zaključeni operaciji imeli vsaj 15 nastanitvenih enot (sob/apartmajev) kategorije vsaj 3*; kampov in glampingov kategorije vsaj 4*.

Na Sklop A se lahko prijavijo tudi lokalne skupnosti ali drugi javni subjekti (npr.: javni zavodi …), ki so upravljalci večjih slovenskih smučišč, kot izhaja iz evidence Ministrstva za infrastrukturo, ki je vzpostavljena na podlagi Zakona o varnosti na smučiščih (Uradni list RS, št. 44/16).

Okvirna skupna višina razpoložljivih sredstev je 48.823.529,41 EUR, od tega je za sklop A predvideno 30.000.000,00 EUR, za sklop B pa 18.823.529,41 EUR. Načrtovana vrednost investicije (upravičeni in neupravičeni stroški) brez DDV mora znašati najmanj 2 mio EUR za sklop A in najmanj 500.000 EUR za sklop B.

Rok za oddajo vlog je 10. 2. 2022. Javni razpis je dostopen TUKAJ.

Mednarodni razpis za sofinanciranje raziskav in razvoja rešitev za samooskrbo javnih stavb iz OVE 7/7

Pričakuje se, da bo 90 % trenutno obstoječega stavbnega fonda še vedno obratovalo leta 2050, v letu, v katerem želijo številna mesta doseči ogljično nevtralnost. Vzpostavljene so evropske politike in zakonodaja za pospeševanje dekarbonizacije v gradbenem sektorju, vendar se začne s stanjem, ko prenova le zmerno prispeva (0,4 do 1,2 % stavb na leto). Da bi dosegli naše podnebne cilje, je treba pospešiti obnovo v Evropi, dvigniti veliko več obstoječih stavb na optimalno raven učinkovitosti in povečati samoporabo obnovljive energije. Vse več mest, regij in drugih lastnikov večjih portfeljev stavb želi v svojih stavbah doseči 100-odstotno oskrbo z obnovljivo energijo (OVE).  Objavljen je mednarodni razpis za sofinanciranje razvoja novih rešitev s katerimi bo omogočena energetska samooskrba stavb iz OVE.

Razpis se izvaja v okviru projekta procuRE (Pre-commercial Procurement of Breakthrough Solutions for 100% Renewable Energy Supply in Buildings) pod programom obzorje 2020. Predkomercialno javno naročilo je namenjeno razvoju aplikativnih rešitev s katerimi bo zagotovljena 100% samooskrba z energijo iz obnovljivih virov v obstoječih javnih stavbah. Rešitve bodo razvite s strani ponudnikov v večstopenjskem postopku, najboljše od njih pa bodo vzpostavljene na izbranih demonstracijskih pilotnih stavbah v Nemčiji – Nürnberg, na Portugalskem – Vila Nova de Gaia, v Sloveniji – Velenje, Španiji – Barcelona, Turčiji –  Istanbul in Izraelu – Eilat. V sklopu razpisa je zagotovljenih 7,68 milijona EUR nepovratnih sredstev, dolgoročni cilj pa je uporaba razvitih pristopov oz. »paketov za prenovo« pri energetski prenovi večjega števila stavb obstoječega fonda. Javnim subjektom v vlogi upravljalcev stavb se prav tako ponuja možnost, da na projektu sodelujejo kot strateški partnerji, tj. predstavniki končnih uporabnikov razvitih pristopov in sistemov. Strateški partnerji pridobijo možnost neposrednega sodelovanja s skupino naročnikov ter aktivnega delovanja v procesu PCP.

Za več informacij obiščite spletno stran projekta na tej POVEZAVI.

NAJAVA: Peti javni razpis za ukrep »Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja« 7/8

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo danes v Uradnem listu RS objavilo najavo o odprtju petega javnega razpisa za ukrep »Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja« iz Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v RS 2014-2020. Višina nepovratnih sredstev za sofinanciranje operacij znaša 2.580.635 evrov.

Predmet podpore javnega razpisa je izvajanje naložb v obstoječa ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja:

  • ki izboljšujejo infrastrukturo že obstoječih ribiških pristanišč, prodajnih dvoran, mest iztovarjanja in zavetij, vključno z naložbami v infrastrukturo za zbiranje smeti in morskih odpadkov, za povečanje kakovosti in sledljivosti iztovorjenih proizvodov ter nadzora nad njimi, povečanje energetske učinkovitosti, prispevanje k varstvu okolja ter izboljšanje varnostnih in delovnih pogojev in
  • naložb v izgradnjo ali posodobitev zavetij za izboljšanje varnosti.

Upravičenci so občine v Republiki Sloveniji, v katerih so ribiška pristanišča. Javni razpis določa tudi pogoje ob oddaji vloge, merila za ocenitev vlog, obveznosti upravičencev, postopek za pridobitev sredstev ter sankcije za neizpolnjevanje obveznosti.

Besedilo javnega razpisa najdete TUKAJ.

Javna razpisa - vzpostavitev lokalnih trgov in kratkih dobavnih verig ter diverzifikacija dejavnosti na kmetijah 7/9

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek, 19. novembra, v Uradnem listu objavilo dva javna razpisa za podporo projektov, ki spodbujajo sodelovanje med kmetijskimi gospodarstvi in drugimi akterji s ciljem razvoja lokalnih trgov in kratkih dobavnih verig ter diverzikacije dejavnosti na kmetiji v povezavi z izobraževanjem o okolju in hrani oziroma zdravstvenim, socialnim in invalidskim varstvom.

Skupna vrednost obeh razpisov je 1,5 milijona evrov. Vložitev vloge na oba javna razpisa bo potekala od 13. decembra 2021 do vključno 10. februarja 2022, do 14. ure.

Javna razpisa se izvajata preko ukrepa M16 Sodelovanje, ki se financira iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020, in sicer za:

  • podukrep 16.4 Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, ki je namenjen izvedbi projektov sodelovanja kmetijskih gospodarstev in posrednikov, s ciljem vzpostavitve lokalnega trga ter s tem povezanih promocijskih dejavnosti. Za ta namen je razpisanih 750.000 evrov nepovratnih sredstev.
  • podukrep 16.9 Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji, ki je namenjen izvedbi projektov sodelovanja, v okviru katerih se na kmetiji poskusno izvedejo aktivnosti, ki se nanašajo na področja izobraževanja o okolju in hrani, zdravstvenega varstva, socialnega varstva oziroma invalidskega varstva, s ciljem preučitve možnosti razvoja teh aktivnosti na kmetiji. Za ta namen je razpisanih 750.000 evrov nepovratnih sredstev.

Več informacij si lahko preberete TUKAJ.

Za projekte sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami namenjenih 4,2 milijona evrov 7/10

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek, 26. novembra, v Uradnem listu objavilo javni razpis za podporo projektom sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) v okviru pobude LEADER. Skupna vrednost javnega razpisa je okvirno 4,2 milijona evrov. Vložitev vloge na javni razpis bo potekala od 20. decembra 2021 do vključno 14. februarja 2022, do 15. ure.

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova podukrepa 19.3 »Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine«, ki je eden izmed podukrepov v okviru pobude LEADER. Podpora je namenjena sofinanciranju aktivnosti v projektih sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) znotraj Republike Slovenije, podpira pa se tudi sodelovanje s partnerji iz tujih držav.

Podrobnejše informacije najdete TUKAJ.

LOKALNA ODPORNOST (ANG. LOCALIENCE) - RAZVOJ ODPORNOSTI PROTI EKSTREMNIM VREMENSKIM NEVARNOSTIM NA LOKALNI RAVNI V SREDNJI EVROPI 7/11

Vabilo občinam k sodelovanju pri projektu, namenjenemu razvoju in testiranju učinkovitih načinov za povečanje podnebne odpornosti v naseljih. Osredotočenost projekta LOCALIENCE je zato na razvijanju odpornosti na lokalni ravni na grožnje, ki jih predstavljajo ekstremni hidrometeorološki dogodki, ki so posledica podnebnih sprememb, vključno z razvojem zmogljivosti zainteresiranih strani ter ciljnim ozaveščanjem, senzibilizacijo in vključevanjem prizadetega prebivalstva.

Splošni cilj LOCALIENCE je razviti zmogljivosti občin in lokalnih skupnosti za odzivanje na nesreče, predvsem z razvojem znanja in metod hitrega odzivanja na ekstremne vremenske dogodke, ki jih povzročajo podnebne spremembe, učinkovito obvladovanje učinkov takšnih dogodkov in širjenje rešitev, ki podpirajo podnebno odpornost na lokalni ravni ter obnova biotske raznovrstnosti srednjeevropskih naselij.

Program Interreg Srednja Evropa 2021-2027 je program financiranja Evropske unije, ki spodbuja mednacionalno sodelovanje zunaj meja v srednji Evropi.

Predviden proračun projekta je približno 2 milijona EUR, s partnerskimi proračuni v razponu od 100.000 do 220.000 EUR.

Predvideno trajanje projekta je 36 mesecev z začetkom v začetku leta 2023. Rok za oddajo vloge je 23. februar 2022.

V primeru, da ste zainteresirani za sodelovanje v projektu LOCALIENCE, se obrnite na razvojno ekipo madžarskega Ministrstva za notranje zadeve, ki vam bo posredovala dodatne informacije. Svoje povpraševanje naslovite na oba spodnja kontakta:

Več informacij si lahko preberete TUKAJ.

Obvestilo občinam o razpisu projekta medinstitucionalnega sodelovanja 7/12

Slovenske občine obveščamo, da je Ministrstvo za finance Republike Turčije objavilo razpis za projekt tesnega medinstitucionalnega sodelovanja z naslovom “Town Twinning between Turkey and EU-II: Twinning for a Green Future Grant Scheme.” Projekt financira EU in je namenjen lokalnim skupnostim v državah članicah EU ter lokalnim skupnostim v Turčiji.

Spletni seminar o projektu bo potekal 14. januarja 2021  od 14:30 do 16:45 ure.

Rok za oddajo ponudb je do 1. marca 2022 do 17. ureZainteresirane občine v Sloveniji lahko več informacij pridobijo na tej POVEZAVI.

Nov razpis za podjetja in občine ter podaljšanje razpisa za PF 7/13

Sklad je v petek, 31. 12. 2021 v Uradnem listu RS, objavil sledeče:

  1. Drugi javni razpis – posojila za investicijske projekte v gospodarstvu – B1
  2. Drugi javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1
  3. Drugi javni razpis za pred-financiranje projektov neprofitnih in profitnih organizacij – PF1, PF3, ANS

Posojila za občine – C1

Drugi javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam – C1

  • Razpisana sredstva:       6.274.418 EUR
  • Upravičeni vlagatelji:    Občine v Republiki Sloveniji
  • Upravičeni stroški:        Upravičeni stroški, ki lahko nastanejo od 1.1.2020 naprej in se nanašajo na: Nakup objektov javne infrastrukture, Gradnja objektov javne infrastrukture, Adaptacija in rekonstrukcija objektov javne infrastrukture, Nova oprema, Novi delovni stroji, Prevozna sredstva.
  • Višina zaprošenega zneska:  min. 40.000,00 EUR, max. 4.000.000,00 EUR.
  • Rok oddaje vloge:         Vlagatelj vlogo odda v obdobju odprtega razpisnega roka, in sicer od 17.1.2022 do 28.03.2022 oziroma do porabe sredstev.

Več o javnem razpisu in razpisni dokumentaciji si lahko preberete TUKAJ.

Objavljeni različni programi sofinanciranja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije 7/14

Stanovanjski sklad Republike Slovenije je objavil informacije, ki bi občinam lahko bile v pomoč v zvezi z urejanjem in zagotavljanjem javnih najemnih stanovanjskih enot, stanovanjskih enot za starejše osebe ter nakupom stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj.

  1. Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih enot v letih 2021 in 2022

Program je objavljen na spletni strani sklada na naslednji povezavi: https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/program-sofinanciranja-zagotavljanja-javnih-najemnih-stanovanjskih-enot-v-letih-2021-in-2022/.

  1. Program sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe v letih 2021 in 2022

Program je objavljen na spletni strani na naslednji povezavi: https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/program-sofinanciranja-zagotavljanja-stanovanjskih-enot-za-starejse-osebe-v-letih-2021-in-2022/.

Program je odprt do dne, ko so s sklepi Nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31.12.2022. Zaradi kratkega obdobja veljavnosti programa, si SSRS pridržuje pravico, da v primeru morebitnega povišanja sredstev za izvajanje progama, rok podaljša oziroma objavi nov program.

  • Programa 1. in 2. sta odprta do dne, ko so s sklepi Nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31. 12. 2022. Zaradi kratkega obdobja veljavnosti programa, si SSRS pridržuje pravico, da v primeru morebitnega povišanja sredstev za izvajanje progama, rok podaljša oziroma objavi nov program.

V primeru potrebe po dodatnih informacijah pokličete na telefonsko številko (01) 47 10 500 ali pošljete vprašanja na elektronski naslov ssrsinfo@ssrs.si.

  1. Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj v letih 2021 in 2022

Stanovanjski sklad Republike Slovenije je v Uradnem listu RS št. 105/2021 z dne 2. 7. 2021 objavil besedilo novega Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo v letih 2021 in 2022. Javni poziv je objavljen tudi na spletni strani na naslednji povezavi: https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/javni-poziv-za-nakup-stanovanj-in-zemljisc-za-gradnjo-stanovanj-v-letih-2021-in-2022/.

Sklad z novim javnim pozivom vabi zainteresirane ponudnike (fizične osebe, pravne osebe zasebnega in javnega prava ter lokalne skupnosti) k oddaji zavezujočih ponudb za prodajo skupin stanovanj in stanovanjskih stavb ter zemljišč primernih za izgradnjo stanovanjskih stavb na območju celotne Slovenije. Sklad bo, v obdobju od objave javnega poziva in do porabe razpoložljivih sredstev oziroma do zaprtja javnega poziva, kupoval stanovanja in zemljišča, ki bodo primerna za izvajanje njegovih dejavnosti (oddaje v najem) glede na v pozivu splošno opredeljena merila in ostale pogoje javnega poziva.

V primeru potrebe po dodatnih informacijah pokličete na telefonsko številko (01) 47 10 500 ali pošljete vprašanja na elektronski naslov ssrsinfo@ssrs.si.

NOVICE DRUGIH

Plinski trg in skupne kurilnice 8/1

Ministrstvo za infrastrukturo podaja dodatna pojasnila glede na zelo aktualni temi plinskega trga in skupnih kurilnic.

EU je postopoma vzpostavila enoten trg z zemeljskim plinom in od leta 2004 si vsi večji ter od leta 2007  tudi vsi manjši odjemalci plina lahko samostojno izberejo dobavitelja in z njim sklenejo pogodbo o dobavi. Enoten plinski trg je povzročil postopno izenačevanje cen zemeljskega plina na območju EU, kar je za naše okolje pomenilo postopno nižanje cen za končne odjemalce.

Ker Slovenija nima svoje proizvodnje plina, ki bi ga lahko oddala v plinovodno omrežje, morajo dobavitelji plin v celoti kupiti na plinskih trgovalnih vozliščih v Evropi. Trg z zemeljskim plinom v EU se odziva na povpraševanje in ponudbo v skladu z mehanizmi delujočega plinskega trga. Skladno z evropsko direktivo se cena plina na trgu oblikuje prosto, to pomeni, da se odjemalec in dobavitelj dogovorita za ceno plina. Tako je bila cena plina zaradi pandemije COVID-19 v letu 2020 in v začetku leta 2021, ko je bilo povpraševanje po plinu zelo nizko, na zgodovinsko nizkih vrednostnih. Ko pa se je povpraševanje po plinu v drugi polovici leta 2021 povečalo in ponudba, iz različnih vzrokov, temu ni uspela slediti, je cena plina v novembru 2021 poskočila kot še nikoli ter dosegla zgodovinske vrednosti.

Skupne kurilnice, tudi tiste preko katerih se oskrbujejo gospodinjstva, predstavljajo (v primeru letne porabe plina preko 100.000 kWh) večjega odjemalca na omrežju, ki sklene pogodbo za oskrbo s plinom na osnovi pridobljene ponudbe, običajno od več dobaviteljev. Mnogi upravniki (ki so odgovorno in pravočasno pristopili k pridobivanju ponudb) so tudi za leto 2022 uspeli zagotoviti ugodne ponudbe in ugodno ceno za oskrbovana gospodinjstva preko skupnih kurilnic za celo leto 2022. Smer, ki jo zasleduje tudi nova evropska plinska direktiva (osnutek objavljen 15.12.2021) so aktivni in odgovorni odjemalci, kar v primeru skupnih kurilnic še posebej naslavlja upravnike večstanovanjskih stavb oziroma kurilnic, ki bodo tudi v prihodnje morali angažirano in aktivno slediti možnostim optimalne in cenovno ugodne oskrbe s plinom, ter tudi na ta način upravičiti zaupanje stanovalcev izkazano s pogodbo o upravljanju.

Celoten prispevek najdete na tej POVEZAVI.

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.