SOS je na Ministrstvo za javno upravo koncem prejšnjega meseca poslal poziv za znižanje stroškov občinam za storitve oddaljenega dostopa do omrežja HKOM. Javni uslužbenci v občinskih upravah so ob razglasitvi epidemije v Sloveniji in z namenom preprečitve širjenja virusa, pričeli s poslovanjem na daljavo, saj v nasprotnem primeru svojim občanom ne bi mogli zagotoviti nemotenega delovanja nekaterih občinskih storitev in finančnih transakcij (npr. različne vrste subvencij, socialni transferji itd.), ki so nujno potrebne.
Da je bilo omogočeno delo od doma več zaposlenim, je bilo potrebno zagotoviti več pravic za oddaljen dostop v omrežje HKOM. V luči nižanja stroškov občinam in dane možnosti za nemoteno poslovanje občin tudi ob morebitnih naslednjih valih virusa, smo ministrstvo pozvali, da stroške za oddaljen dostop do omrežja HKOM ukine (ali vsaj minimizira). Dejstvo je, da si glede na stanje občinskih proračunov, večina občin ne more privoščiti tako drage storitve.
Med tem, ko odgovor ministrstva še čakamo, prejemamo občin še dodatne prošnje za znižanje stroškov oz. prekinitve oddaljenih dostopov, saj manjše občine ne morejo mesečno plačevati za to storitev med 350 in 400 evri.

Delo od doma se je pokazalo kot dobrodošel ukrep, ki bi ga bilo dobro spodbujati tudi iz drugih razlogov, ne zgolj iz naslova korona krize, saj znižuje okoljski odtis, dnevne migracije, povečuje fleksibilnost in drugo.

Kako pomembno je zagotoviti možnosti dela od doma ugotavlja tudi OECD v študiji Capacity for remote woring can affect lockdown costs, kjer podatki za Slovenijo še manjkajo. Naknadno pridobljeni podatki za Slovenijo iz OECD (na voljo v sekretariatu SOS) pa kažejo, da je Slovenija že sedaj pod povprečjem. Neukrepanje ministrstva za javno upravo glede stroškov za oddaljen dostop lahko z napovedanimi odpovedmi dostopa občin zaradi nezmožnosti plačila to še poslabša, v kolikor se nam napovedano povečanje okužb in posledični ukrepi zapiranja zgodijo v jesenskih in zimskih mesecih.

Občina Bled je ena od štirih slovenskih pilotnih občin, ki v okviru programa teritorialnega sodelovanja ESPON sodeluje v projektu »Carrying capacity methodology for tourism«. Namen projekta je priprava metodologije za izračun nosilne zmogljivosti destinacije/občine na področju turizma – skozi poglobitev v specifično stanje in izzive vsake od pilotnih destinacij. Cilj projekta je oblikovanje metodologije, s katero lahko destinacije po vsej Evropi v prihodnje lažje upravljajo turistične tokove in sprejemajo ustrezne razvojne ukrepe. Projekt je nastal v času pred pandemijo Covid-19, vendar je aktualiziran tudi v luči nove realnosti in novih izzivov na področju upravljanja aktualnih in bodočih zmogljivosti destinacij.

Prva delavnica za opredelitev izzivov Bleda po posameznih vidikih nosilne zmogljivosti (to so okoljski, družbeno-kulturni, ekonomski, politično-participativni, kot tudi kakovost izkušnje obiskovalca in kakovost življenja za lokalno skupnost, s Covid-19 pa tudi zdravje in varnost) je bila na Bledu izvedena 9. marca 2020, tik pred zaprtjem panoge zaradi Covid-19. Pomen poznavanja in upravljanja nosilne zmogljivosti kljub pandemiji ni prav nič manjši – ravno nasprotno. Nova normalnost prinaša nove izzive in še večji pomen daje prav upravljanju destinacije, turističnih tokov, izkušnje in kakovosti življenja prebivalcev destinacije.

V tem času je ekipa na strani avstrijskega partnerja v projektu (MODUL Univerza z Dunaja) pripravila metodologijo in na osnovi indikatorjev destinacije Bled že pripravila vizualizacijo in ocene za Bled. Le-ta prinaša dragocene vpoglede v razumevanje izzivov in predstavlja dobro osnovo za razpravo o aktualni in post Covid-19 realnosti in možnih ukrepih.

Delavnica na Bledu bo potekala 25. avgusta 2020 z začetkom ob 9.00 pa do 14. ure.

Bledu bodo sledile še 3 lokalne delavnice, v Brežicah, Sežani in v Novi Gorici in sicer:

Delavnica v Brežicah bo 26.8.2020.

Delavnica v Sežani bo 2.9.2020.

Delavnica v Novi Gorici – Gorizia bo 3.9.2020.

Na posameznih delavnicah bodo sicer obravnavani specifični in konkretni izzivi posameznih destinacij, vendar na Skupnosti občin Slovenije ocenjujemo, da bi vsebine utegnile zanimati tudi druge občine, saj bodo rezultati po zaključku projekta dostopni vsem občinam. Interes za udeležbo na delavnici sporočite prosimo na sasa.kek@skupnostobcin.si.  Delavnice bodo potekale v angleškem jeziku.

Prejšnji teden je SOS občine zaprosil za pisma podpore projektu START in prejeli smo 35 pisem iz različnih občin. Za izraženo podporo se najlepše zahvaljujemo. Ker je še nekaj časa, poziv ponovno objavljamo v Tedenskih novicah.

Ob že potrjeni projektni konzorcijski prijavi Skupnosti občin Slovenije z 12 občinami članicami na Inteligente Cities Challenge je SOS sedaj prejel še povabilo v mednarodni konzorcij za izvedbo projekta START – Network of SmarT locAl administRaTions, s katerim bo konzorcij kandidiral na razpisu, ki ga je objavila Evropska komisija na področju digitalnih rešitev za sodelovanje državljanov. Cilj tega  ukrepa je vzpostaviti mrežo lokalnih “laboratorijev” za podporo razvoju in uvajanju digitalnih inovativnih rešitev za sodelovanje državljanov pri oblikovanju politik in odločanju, kot tudi soustvarjanju in sodelovanju na področju javnih storitev na lokalni ravni.

ICC projekt in START se lepo dopolnjujeta, zato bi uspešna prijava lahko omogočila naložiti nekaj občinam zanimivih aplikacij v skupni repozitorij sodelovalnih orodij za občine. SOS že pozna nekaj skupnih potreb občin, npr. po orodju za pripravo razpisov, ali orodju za podporo izvedbi participatornega proračuna, v primeru uspešne prijave, bi te potrebe občin še podrobneje spoznali in poiskali razpoložljiva orodja na trgu.

Ker pa je skupni razpoložljivi proračun zgolj 1 mio eurov in bo za financiranje izbran le eden ali dva projekta je občine članice SOS zaprosil za pisma podpore. Veliko občin se je na prošnjo že odzvalo, za kar se SOS lepo zahvaljuje. Za občine, ki so sporočilo spregledale in so pripravljene izreči podporo projektu je vzorec pisma na voljo v Sekretariatu SOS (kontaktna oseba Saša Kek), rok je do 31. avgusta (v fizični obliki na naslovu SOS).

S strani MJU smo prejeli dopis glede opozorila Sindikata menedžerjev v kulturi in umetnosti s katerim opozarjajo na vpliv epidemije koronavirusa na nekatere kriterije za uvrščanje delovnih mest direktorjev v plačne razrede, kot so določeni v Prilogi IV Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18 in 30/18, v nadaljevanju: Uredba). Predvsem izpostavljajo dejstvo, da so bile v času razglašene epidemije odpovedane vse prireditve, zato bo število projektov in dogodkov v letu 2020, glede na leto 2019, bistveno nižje, prav tako bodo nižji tudi prihodki, število obiskovalcev, ipd. Posledično bodo tudi kriteriji, ki se vrednotijo v odvisnosti od teh spremenljivk, upoštevaje podatke za leto 2020, bistveno nižje ovrednoteni, uvrstitev direktorjev v plačne razrede pa zato nepravilna in nepravična, posebej glede na to, da v skladu s tretjim odstavkom 5. člena Uredbe, spremembe vrednosti kriterijev v času trajanja mandata na uvrstitev direktorja v plačni razred nimajo vpliva.

V zvezi z izpostavljeno problematiko je tudi Ministrstvo za javno upravo mnenja, da se uvrstitve delovnih mest direktorjev, zaradi posledic ukrepov v času epidemije, na katere direktorji nimajo neposrednega vpliva, ne smejo zniževati. V tej zvezi bo zato potrebno zagotoviti izvajanje Uredbe oz. sprejeti potrebne spremembe Uredbe, s katerimi bi preprečili negativne posledice, ki bi jih razmere v času epidemije lahko imele na uvrščanje posameznih delovnih mest direktorjev v plačne razrede.

Po pregledu kriterijev za uvrščanje delovnih mest direktorjev, kot so določeni v prilogi IV Uredbe je bilo ugotovljeno, da se na podlagi kriterijev, ki so odvisni od števila prireditev na leto, števila obiskovalcev, število uporabnikov, deleža sredstev pridobljenih na trgu, ipd., uvrščajo poleg direktorjev zavodov s področja kulture tudi direktorji z drugih področij, predvsem s področja športa, izobraževanja, turizma.

V zvezi z navedenim se obračajo na nas s prošnjo po prejemu informacij, kateri podatki se v navedenih primerih v skladu z veljavno ureditvijo, upoštevajo kot veljavni kriterij, v skladu z drugim odstavkom 5. člena Uredbe (so to podatki, preteklega leta, kot izhajajo iz letnega poročila ali podatki, ki jih za ta namen posreduje predlagatelj in so pripravljeni na podlagi ocene za neko določeno časovno obdobje, ipd). Ob tem naprošajo tudi za mnenje, kaj bi bila, glede na uveljavljeno prakso uporabe teh kriterijev, po našem mnenju v dani situaciji najustreznejša rešitev. Če ste se s problematiko že srečali in morda že oblikovali stališče upoštevanje vrednosti teh kriterijev glede na aktualne razmere, ki so posledica epidemije, vas naprošamo tudi za posredovanje stališča, ki ste ga pri tem zavzeli. Poleg tega nas naprošajo tudi za presojo oziroma mnenje o siceršnji ustreznosti teh kriterijev pri uvrščanju delovnih mest direktorjev ter razmislek o morebitni ukinitvi oz. zamenjavi teh kriterijev.

Hkrati pa nas naprošajo tudi za informacijo vrednotenje katerih kriterijev za uvrščanje delovnih mest direktorjev v plačne razrede je pri posameznem delodajalcu določenega tipa osebe javnega prava odvisno od osebnih okoliščin oz. odločitve novoimenovanega direktorja in je posledično lahko različno od vrednotenja istega kriterija njegovega predhodnika. Kot primer navajajo delovno mesto direktor regijskega študijskega središča/regijskega znanstvenoraziskovalnega središča:

1. kriterij »funkcija«: ali se direktor lahko sam odloči ali bo njegova funkcija poslovna in razvojna ali pa poslovna, razvojna in strokovna ali pa je določitev obsega njegove funkcije predvidena v internih aktih delodajalca;
2. kriterij »dodatna usposobljenost«: ali interni akti nekaterih delodajalcev istega tipa oseb javnega prava predpisujejo kot pogoj za zasedbo delovnega mesta pedagoško in znanstveno usposobljenost, interni akti drugih delodajalcev istega tipa oseb javnega prava pa kot pogoj za zasedbo delovnega mesta predpisujejo drugo usposobljenost ali interni akt konkretnega delodajalca dopušča več različnih vrst usposobljenosti, pri čemer se v okviru navedenega kriterija pedagoška in znanstvena usposobljenost konkretnega novoimenovanega direktorja vrednoti višje kot druge vrste dodatne usposobljenosti.

Celotni dopis si lahko preberete TUKAJ.

Prosimo vas za vaš odgovor in mnenje najkasneje do srede, 26. 8. 2020 do 10. ure na naslov info@skupnostobcin.si

Skupnost občin Slovenije na prošnjo občine članice prosi za informacije oziroma prakso občin glede oddaje najem in brezplačne uporabe nepremičnin v lasti občin.

In sicer:

“Za objekte, ki so v lasti občine in so dani v upravljanje javnemu zavodu lahko ta zavod da te objekte naprej v najem oz. brezplačno uporabo. Če je dan del nepremičnine v brezplačno uporabo potem v skladu z zakonom ne more brezplačni uporabnik dati te nepremičnine naprej v najem, sam upravljavec pa ne razpolaga niti z opremo niti z osebjem da bi to opravljal (brezplačni uporabnik pa ima za to vse kapacitete). Zanima nas kako občine podobne primere rešujejo. Ali sklepajo upravljavci potem pogodbe o brezplačni uporabi in najemne pogodbe z istimi subjekti?”

Prosimo za vaše informacije najkasneje do četrtka, 27. 8. 2020 na naslov info@skupnostobcin.si.

Uredba o zagotovitvi javnih sredstev za financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva v javni mreži

Vlada je izdala Uredbo o zagotovitvi javnih sredstev za financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva v javni mreži. S to uredbo se določajo metodologija ocenjevanja potreb, pogoji in postopek dodelitve javnih sredstev pri izvajalcih socialnovarstvene storitve institucionalno varstvo v javni mreži.

Z uredbo je določena višina javnih sredstev, ki je posameznemu izvajalcu na razpolago v obdobju dveh let po uveljavitvi uredbe zaradi priprave na COVID-19 in zagotavljanja pomoči v primeru izbruha okužbe COVID-19. Dejanska višina porabe javnih sredstev bo odvisna od potreb posameznega izvajalca, na katero vplivajo struktura uporabnikov, število in vrste zaposlenega kadra, potreba po dodatnem kadru (priprava na COVID-19 oziroma zagotavljanje pomoči zaradi nastanka okužbe COVID-19) in drugo.

Uredba tudi določa vrsto pravnih razmerij, prek katerih bodo dodatni kadri to delo opravljali. Ker se javna sredstva zagotavljajo za izvajanje socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva, bodo izvajalci iz naslova teh sredstev lahko zaposlili dodatni kader za izvajanje osnovne in socialne oskrbe. Sredstva bodo lahko namenili tudi za financiranje kadrov, s katerimi se zagotavlja pomoč zaposlenim pri izvajanju osnovne in socialne oskrbe, in sicer za kritje stroškov razlike do plač udeležencem programa javnih del, za plačilo po pogodbi o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev po predpisih o urejanju trga dela ali za kritje stroškov začasnega in občasnega dela dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo.

Minister, pristojen za delo (minister), bo izvajalcem socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva določil obseg javnih sredstev za obdobje dveh let, v enem mesecu od uveljavitve uredbe. Izvajalci bodo, na podlagi določitve ministra, skupaj z dokazili, vlagali zahtevke za izplačilo sredstev pri ministrstvu, pristojnem za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), najpozneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec. Javna sredstva, namenjena financiranju dodatnega kadra, se bodo iz proračuna Republike Slovenije izplačevala iz posebne proračunske rezerve za COVID-19, ki je odprta na Ministrstvu za finance (MF). Sredstva se bodo na podlagi popolnega zahtevka izplačala izvajalcu najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil popolni zahtevek posredovan.

Urad Vlade Republike Slovenije za demografijo

Vlada je na seji sprejela Odlok o ustanovitvi in nalogah Urada Vlade Republike Slovenije za demografijo.

Urad opravlja naslednje naloge:

• spremlja in analizira demografska gibanja na nacionalni ravni in v posameznih regijah;
• pripravlja strateške državne dokumente in politike s področja demografije ter usklajuje in nadzira njihovo izvajanje;
• pripravlja in koordinira ukrepe institucij na državni ravni s področja demografske politike ter spremlja in usklajuje njihovo izvajanje;
• pripravlja in izvaja ključne državne projekte, ki so v skladu z državno demografsko strategijo in vplivajo na izboljšanje demografskih kazalnikov;
• pripravlja, vodi in izvaja lastne projekte s področja demografske politike, ki so financirani iz proračuna Republike Slovenije in skladov Evropske unije;
• Vladi Republike Slovenije in pristojnim ministrstvom predlaga sprejetje potrebnih ukrepov na področju oskrbe in položaja starejših, medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti ter družinske politike;
• v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi koordinira bivanjsko politiko starejših, s poudarkom na neinstitucionalnih oblikah bivanja in medgeneracijskega sobivanja;
• v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pripravlja, koordinira in izvaja ukrepe na področju demografske politike v skladu s specifičnimi regijskimi demografskimi izzivi;
• izvaja ozaveščanje družbe o demografskih izzivih, o spremenjenih medgeneracijskih razmerjih, o potrebi po medgeneracijskem sodelovanju ter ozaveščanje o posameznikovi odgovornosti do aktivnega staranja;
• pri opravljanju svojih nalog sodeluje z upravnimi organi, raziskovalnimi in drugimi organizacijami ter nevladnimi organizacijami;
• spremlja demografsko politiko drugih držav, vzpostavlja sodelovanje s podobnimi institucijami v državah članicah Evropske unije in drugimi državami ter predlaga Vladi Republike Slovenije posnemanje dobrih praks za izboljšanje demografske slike v Republiki Sloveniji. 

Vlada odgovorila poslancu glede infrastrukturnega sklada

Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno vprašanje v zvezi Zakonom o proračunskem skladu za investicije v prometno infrastrukturo. Poslanca Državnega zbora RS zanima, kakšna bo izvedbena oblika infrastrukturnega sklada, katere organe upravljanja ter nadzora bo imel ter kakšna bo sestava teh organov, kako bo zagotovljena njegova avtonomija, transparentnost poslovanja in politična nekoruptivnost, kdo bo odločal o terminskih prioritetah izvedbe projektov financiranih iz tega sklada in kako bo sklad zadostil fiskalno pravilo?

Vlada Republike Slovenije poudarja, da se Slovenija sooča s pospešenim propadanjem prometne infrastrukture (zlasti cestne), zato se zaveda, da je nujno potrebno zagotoviti dodatna finančna sredstva, ki bodo na srednji in dolgi rok omogočala načrtovanje investicij in investicijskega vzdrževanja cestne infrastrukture, ki je pomemben dejavnik trajnostnega razvoja družbe, izboljšuje mobilnost prebivalstva in prispeva h hitrejšemu gospodarskemu razvoju na vseh področjih.

Prometna infrastruktura je eden od nujnih pogojev za enakomeren razvoj Slovenije in omogoča primerno oskrbo gospodarstva ter mobilnost prebivalstva.

V preteklosti je bila večina investicij v cestno omrežje izvedena z vlaganji, ki so bila povezana z  razširitvijo in modernizacijo avtocestnega omrežja ter omrežja hitrih cest, zapostavila pa se je izgradnja in investicijsko vzdrževanje državnih cest. Slabo stanje cestnega omrežja se je skušalo sanirati vse od leta 2015 dalje, ko je bila sprejeta Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji in leto dni kasneje Nacionalni program razvoja prometa do leta 2030. Iz analize pregleda stanja državnih cest izhaja ocena, da bi država na letni ravni potrebovala približno 200 mio evrov, za dokončanja obnove te infrastrukture.

Osnovo za izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja prometne infrastrukture predstavlja nacionalni program razvoja prometa v Republiki Sloveniji. Nacionalni program je dokument, ki predstavlja prehod med splošnimi ukrepi iz Strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 na konkretne aktivnosti v pripravi in izvedbi, vendar so vrednosti za večino aktivnosti le ocenjene. Konkretna višina posameznega projekta se določi s pripravo posamezne študijske in projektne dokumentacije. Za namen podrobnejšega načrtovanja izvajanja aktivnosti, ki so vključene v nacionalnem programu, pa Vlada Republike Slovenije vsako leto sprejme 6-letni operativni načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo, ki določa konkretne aktivnosti (projekte) na podlagi strokovnih prioritet, stroške za njihovo realizacijo in natančne roke izvedbe.

Ministrstvo za infrastrukturo proučuje različne možnosti financiranja prometne infrastrukture, med drugim tudi oblikovanja posebnega sklada, ki ne bi bil financiran le iz proračuna, torej proučuje načine, da bi se zagotavljal stabilen finančni tok za izvajanje investicij, ki se izvajajo skozi daljše časovno obdobje.

Glede na navedeno, resorno ministrstvo proučuje različne možnosti zagotavljanja potrebnih sredstev za investicije v prometno infrastrukturo, zato še ne more konkretno odgovoriti na postavljeno poslansko vprašanje.

(vir: Vlada RS, ur)

Objavljamo poziv Ministra za javno upravo, Boštjana Koritnika:

Vlada Republike Slovenije je tako kot več evropskih držav vzpostavila aplikacijo za varovanje zdravja in življenja ljudi #OstaniZdrav, ki je za uporabnike prostovoljna in brezplačna, prav tako je tudi prilagojena slovenskim standardom varovanja osebnih podatkov. Državljanke in državljane želimo spodbuditi, da bodo aplikacijo uporabljali v čim večji meri ter s tem razbremenili slovenske epidemiologe in tudi zmanjšali potrebo po ukrepih, ki jih sprejema vladna strokovna skupina. Osnovni in edini namen aplikacije je, da državljankam in državljanom omogočimo, da izvejo, ali so bili morda v stiku s kom, ki je okužen z novim koronavirusom. Aplikacijo uvajamo v korist javnega zdravja in zdravja posameznika.

Pri obvladovanju koronavirusa smo lahko uspešni le skupaj, zato je pomembno, da si aplikacijo #OstaniZdrav naloži čim več uporabnikov in s tem, poleg seveda upoštevanja navodil stroke (nošenja mask, upoštevanja razdalje, umivanja rok oz. razkuževanja in higiene kašlja), vsi skupaj pripomoremo tudi k ozaveščenosti in odgovorni zaščiti sebe in svojih bližnjih.

Zdravje je naše največje bogastvo, bodimo odgovorni in privoščimo ga sebi, pa tudi drugim. Zato vas vljudno pozivam, da pomagate pri širjenju informacij in ozaveščanju v vaši ustanovi. Osnovne informacije so na voljo na spletni strani https://www.gov.si/ostanizdrav ter pripravljene za tisk v obliki pdf. letaka in plakatov, ki jih prosim natisnite in obesite na vidna mesta. V kolikor imate zaslone, so pripravljene tudi digitalne vsebine, ki jih prav tako vključite v predvajanje. Vsa omenjena gradiva so na voljo prek povezave https://we.tl/t-avScHM7apO.

Dne 7.5.2020 je bila na BRDU pri Kranju predvidena Konferenca o dostopnosti in uporabi objektov glede izpolnjevanja bistvene zahteve Univerzalne graditve in rabe objektov. Zaradi obvladovanja širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) so bili primorani konferenco prestaviti na nov datum in sicer 15.9.2020. Več informacij o konferenci in prijavi, bo objavljeno na spletnih staneh MOP, IZS, ZAPS, SOS, ZOS,  ZMOS, NSIOS  v avgustu 2020.

Konferenca bo prednostno namenjena pooblaščenim arhitektom in pooblaščenim in nadzornim inženirjem, investitorjem objektov  v javni rabi, gradbenim inšpektorjem ter strokovnjakom, ki se ukvarjajo s področjem projektiranja in zagotavljanja univerzalne graditve. Udeležba na konferenci bo brezplačna in bo imela možnost uveljavljanja kreditnih točk pri ZAPS in IZS. Število udeležencev bo omejeno, prijave se bodo zapirale do zapolnitve mest.

• Kakšna je vloga občin pri lokalnem mladinskem delu na Hrvaškem?
• Kakšno je mladinsko delo na Hrvaškem?
• Kdo ga izvaja?  Kako projekt Europe Goes Local podpira mladinsko delo v tej državi?

Na ta in druga vprašanja bo odgovoril Študijski obisk Hrvaške, od 21. do 25. septembra 2020. Udeleženci bodo spoznali najboljše prakse mladinskega dela v hrvaških občinah, točneje v Zagrebu, Karlovcu in na Reki in se imeli priložnost pogovoriti s tamkajšnjimi deležniki.

Aktivnost je namenjen občinskim uslužbencem in uslužbenkam, pristojnim za področje mladine in lokalnim mladinskim delavcem in delavkam iz Slovenije in Litve in bo potekala v angleščini.

Udeležbo, vključno s potnimi stroški, financira nacionalna agencija Zavod Movit prek programa Erasmus+: Mladi v akciji. Za udeležbo ni starostne omejitve. Obisk bo izpeljan v primeru ustrezne epidemiološke situacije in ob spoštovanju ukrepov za zaščito in varovanje zdravja udeležencev.

Vabljeni k podrobnem ogledu aktivnosti in prijavi do 3. avgusta 2020! Več informacij: info@movit.si.

Več informacij in prijava: TUKAJ.

Mreža združenj lokalnih oblasti Jugo-Vzhodne Evrope (NALAS) išče pristojnega regionalnega strokovnjaka za ravnanje s trdimi odpadki in upravljanje z vodo (angl. SOLID WASTE AND WATER MANAGEMENT), ki bo podpiral in prispeval pri zasnovi pilotne metodologije vključevanja načela enakosti spolov pri ravnanju s trdnimi odpadki in upravljanju z vodo na lokalni ravni.

Gre za aktivnost NALAS-ovega projekta “Spodbujanje e-učenja in razvoj regionalne baze znanja pri upoštevanju načela enakosti spolov”, ki ga podpira UN WOMEN v Makedoniji.

Več o prijavi si lahko preberete TUKAJ. Rok za oddajo prijave je 11. avgust 2020 do 16:30.

Evropska komisija je 2. aprila objavila razpis za zbiranje predlogov projektov za sofinanciranje iz programa LIFE za leto 2020. Za financiranje projektov s področij ohranjanja narave, varstva okolja in učinkovite rabe virov ter podnebnih ukrepov je na voljo dobrih 450 milijonov evrov. Letos je kar precej novosti, ki so predvsem posledica ukrepov zaradi razglašene pandemije virusa COVID-19. Razpisna dokumentacija in vse novosti so objavljene na spletni strani Evropske komisije (https://ec.europa.eu/easme/en/section/life/calls-proposals).

• 5. oktober 2020: oddaja osnutkov integriranih projektov
• 6. oktober 2020: oddaja polne projektne prijave za tradicionalne projekte s podprograma za podnebne ukrepe (CCA, CCM, GIC)

Ministrstvo za okolje in prostor letos predvidoma ne bo organiziralo LIFE Info dneva zaradi nacionalnih ukrepov, ki so sprejeti zaradi pandemije virusa COVID-19, smo pa na voljo za vprašanja preko e-pošte. Vsa vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov life.mop@gov.si ali na nacionalne kontaktne točke:

• Tatjana Orhini Valjavec (tatjana.orhini-valjavec@gov.si) področje okolja in učinkovite rabe virov
• Mag. Julijana Lebez Lozej (julijana.lebez-lozej@gov.si), področje narave in biotske raznovrstnosti
• Mag. Nives Nared (nives.nared@gov.si), področje podnebnih ukrepov

Več informacij o ukrepih je na spletni strani programa LIFE.

Na IPoP že več let zbirajo dobre prakse mest in širijo njihovo poznavanje med slovenskimi občinami. Prvi katalog Mesta mestom, Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj, v katerem so predstavili 13 od 97 dobrih praks programa URBACT, so pripravili leta 2017, dve leti kasneje pa so ga nadgradili s katalogom Mesta mestom #2, Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj, v katerem so zbrali izključno domače dobre prakse.

Na IPoP imajo stik z mnogimi slovenskimi občinami in pogosto jih navdušijo rešitve, do katerih so občine prišle pri soočanju z izzivi na terenu in v skrbi za kakovost življenja svojih občanov. Kot Nacionalna URBACT točka želijo dobre prakse razširiti tudi med druge slovenske občine in jih navdihniti pri uvajanju novih pristopov trajnostnega urbanega razvoja.

V drugi izdaji kataloga Mesta mestom #2 so tako med drugimi podrobneje predstavili oživitev tržnice v Mariboru, participativni proračun v Ajdovščini, spodbujanje hoje v šolo v Črni na Koroškem, ureditev površin za pešce v Ljubljani, vzpostavljanje pogojev za aktivnosti mladih v Idriji in organizacijo prevozov za starejše na podeželju v Kočevju.

Prakse so izbirali sodelavci IPoP, pri izboru pa so upoštevali raznolikost vsebin, ki jih dobre prakse naslavljajo, geografsko razpršenost, raznolikost občin ter univerzalnost in prenosljivost prakse. Izbor seveda niti približno ni uspel zajeti vseh dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja naših občin.

Zato tokrat vabijo občine, da jim posredujete svoje dobre prakse.

Iščejo dobre prakse s področja trajnostnega urbanega razvoja, ki bi lahko bile navdih drugim mestom in imajo potencial za prenos v druga okolja.

Občine, katerih prakse bodo vključene v izbor 15 praks trajnostnega urbanega razvoja, bodo prejele Priznanje Mesta mestom.

Občine lahko svoje dobre prakse prijavite do 31. oktobra 2020.

Vse o razpisu si lahko preberete TUKAJ.

SVRK je za načrtovanje prihodnjega programa Interreg Italija-Slovenija 2021-2027 sestavil vprašalnik, da tako sedanji in prejšnji upravičenci, ki program poznate pobližje, kakor tudi potencialni upravičenci tega programa podate vaša mnenja in stališča, katere so tiste vsebine, katere bi po vašem mnenju moral program nameniti več pozornosti (in sredstev).

Vprašalnik je torej namenjen vsem potencialnim prijaviteljem upravičenega območja programa.

Anketni vprašalnik najdete na naslednjem linku do 23.9.2020, za njegovo izpolnitev je potrebnih le nekaj minut. V naprej se Vam zahvaljujemo za sodelovanje in izpolnitev vprašalnika.

V primeru morebitnih vprašanj v zvezi s vprašalnikom, tem ali drugimi interregovimi programi, se lahko obrnete na Antona Harej anton.harej@gov.si ( tel 05 731 85 33).

V digitalnem stičišču 4PDIH skupaj s šolami načrtujejo njihovo digitalno preobrazbo, zato želijo najprej prepoznati in opredeliti njihove izkušnje ter potrebe. S tem namenom šole vabijo k izpolnitvi vprašalnika, ki bo pomagal pri načrtovanju aktivnosti učenja in poučevanja s pomočjo IKT v slovenskih osnovnih in srednjih šolah.

Anketa pomeni začetno fazo pri pripravi programov ter predlogov za konkretne ukrepe, ki bodo pomagali šolam, učiteljem in otrokom, da lažje ter bolj učinkovito vpeljejo in uporabljajo digitalna orodja in procese v poučevanju.

Vprašalnik je na voljo na povezavi: https://4pdih.com/digitalna-zrelost-sol/

(Vsaka šola naj vprašalnik izpolni le enkrat!)