Uredba o zagotovitvi javnih sredstev za financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva v javni mreži
Vlada je izdala Uredbo o zagotovitvi javnih sredstev za financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva v javni mreži. S to uredbo se določajo metodologija ocenjevanja potreb, pogoji in postopek dodelitve javnih sredstev pri izvajalcih socialnovarstvene storitve institucionalno varstvo v javni mreži.
Z uredbo je določena višina javnih sredstev, ki je posameznemu izvajalcu na razpolago v obdobju dveh let po uveljavitvi uredbe zaradi priprave na COVID-19 in zagotavljanja pomoči v primeru izbruha okužbe COVID-19. Dejanska višina porabe javnih sredstev bo odvisna od potreb posameznega izvajalca, na katero vplivajo struktura uporabnikov, število in vrste zaposlenega kadra, potreba po dodatnem kadru (priprava na COVID-19 oziroma zagotavljanje pomoči zaradi nastanka okužbe COVID-19) in drugo.
Uredba tudi določa vrsto pravnih razmerij, prek katerih bodo dodatni kadri to delo opravljali. Ker se javna sredstva zagotavljajo za izvajanje socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva, bodo izvajalci iz naslova teh sredstev lahko zaposlili dodatni kader za izvajanje osnovne in socialne oskrbe. Sredstva bodo lahko namenili tudi za financiranje kadrov, s katerimi se zagotavlja pomoč zaposlenim pri izvajanju osnovne in socialne oskrbe, in sicer za kritje stroškov razlike do plač udeležencem programa javnih del, za plačilo po pogodbi o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev po predpisih o urejanju trga dela ali za kritje stroškov začasnega in občasnega dela dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo.
Minister, pristojen za delo (minister), bo izvajalcem socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva določil obseg javnih sredstev za obdobje dveh let, v enem mesecu od uveljavitve uredbe. Izvajalci bodo, na podlagi določitve ministra, skupaj z dokazili, vlagali zahtevke za izplačilo sredstev pri ministrstvu, pristojnem za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), najpozneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec. Javna sredstva, namenjena financiranju dodatnega kadra, se bodo iz proračuna Republike Slovenije izplačevala iz posebne proračunske rezerve za COVID-19, ki je odprta na Ministrstvu za finance (MF). Sredstva se bodo na podlagi popolnega zahtevka izplačala izvajalcu najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil popolni zahtevek posredovan.
Urad Vlade Republike Slovenije za demografijo
Vlada je na seji sprejela Odlok o ustanovitvi in nalogah Urada Vlade Republike Slovenije za demografijo.
Urad opravlja naslednje naloge:
- spremlja in analizira demografska gibanja na nacionalni ravni in v posameznih regijah;
- pripravlja strateške državne dokumente in politike s področja demografije ter usklajuje in nadzira njihovo izvajanje;
- pripravlja in koordinira ukrepe institucij na državni ravni s področja demografske politike ter spremlja in usklajuje njihovo izvajanje;
- pripravlja in izvaja ključne državne projekte, ki so v skladu z državno demografsko strategijo in vplivajo na izboljšanje demografskih kazalnikov;
- pripravlja, vodi in izvaja lastne projekte s področja demografske politike, ki so financirani iz proračuna Republike Slovenije in skladov Evropske unije;
- Vladi Republike Slovenije in pristojnim ministrstvom predlaga sprejetje potrebnih ukrepov na področju oskrbe in položaja starejših, medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti ter družinske politike;
- v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi koordinira bivanjsko politiko starejših, s poudarkom na neinstitucionalnih oblikah bivanja in medgeneracijskega sobivanja;
- v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pripravlja, koordinira in izvaja ukrepe na področju demografske politike v skladu s specifičnimi regijskimi demografskimi izzivi;
- izvaja ozaveščanje družbe o demografskih izzivih, o spremenjenih medgeneracijskih razmerjih, o potrebi po medgeneracijskem sodelovanju ter ozaveščanje o posameznikovi odgovornosti do aktivnega staranja;
- pri opravljanju svojih nalog sodeluje z upravnimi organi, raziskovalnimi in drugimi organizacijami ter nevladnimi organizacijami;
- spremlja demografsko politiko drugih držav, vzpostavlja sodelovanje s podobnimi institucijami v državah članicah Evropske unije in drugimi državami ter predlaga Vladi Republike Slovenije posnemanje dobrih praks za izboljšanje demografske slike v Republiki Sloveniji.
Vlada odgovorila poslancu glede infrastrukturnega sklada
Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno vprašanje v zvezi Zakonom o proračunskem skladu za investicije v prometno infrastrukturo. Poslanca Državnega zbora RS zanima, kakšna bo izvedbena oblika infrastrukturnega sklada, katere organe upravljanja ter nadzora bo imel ter kakšna bo sestava teh organov, kako bo zagotovljena njegova avtonomija, transparentnost poslovanja in politična nekoruptivnost, kdo bo odločal o terminskih prioritetah izvedbe projektov financiranih iz tega sklada in kako bo sklad zadostil fiskalno pravilo?
Vlada Republike Slovenije poudarja, da se Slovenija sooča s pospešenim propadanjem prometne infrastrukture (zlasti cestne), zato se zaveda, da je nujno potrebno zagotoviti dodatna finančna sredstva, ki bodo na srednji in dolgi rok omogočala načrtovanje investicij in investicijskega vzdrževanja cestne infrastrukture, ki je pomemben dejavnik trajnostnega razvoja družbe, izboljšuje mobilnost prebivalstva in prispeva h hitrejšemu gospodarskemu razvoju na vseh področjih.
Prometna infrastruktura je eden od nujnih pogojev za enakomeren razvoj Slovenije in omogoča primerno oskrbo gospodarstva ter mobilnost prebivalstva.
V preteklosti je bila večina investicij v cestno omrežje izvedena z vlaganji, ki so bila povezana z razširitvijo in modernizacijo avtocestnega omrežja ter omrežja hitrih cest, zapostavila pa se je izgradnja in investicijsko vzdrževanje državnih cest. Slabo stanje cestnega omrežja se je skušalo sanirati vse od leta 2015 dalje, ko je bila sprejeta Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji in leto dni kasneje Nacionalni program razvoja prometa do leta 2030. Iz analize pregleda stanja državnih cest izhaja ocena, da bi država na letni ravni potrebovala približno 200 mio evrov, za dokončanja obnove te infrastrukture.
Osnovo za izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja prometne infrastrukture predstavlja nacionalni program razvoja prometa v Republiki Sloveniji. Nacionalni program je dokument, ki predstavlja prehod med splošnimi ukrepi iz Strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 na konkretne aktivnosti v pripravi in izvedbi, vendar so vrednosti za večino aktivnosti le ocenjene. Konkretna višina posameznega projekta se določi s pripravo posamezne študijske in projektne dokumentacije. Za namen podrobnejšega načrtovanja izvajanja aktivnosti, ki so vključene v nacionalnem programu, pa Vlada Republike Slovenije vsako leto sprejme 6-letni operativni načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo, ki določa konkretne aktivnosti (projekte) na podlagi strokovnih prioritet, stroške za njihovo realizacijo in natančne roke izvedbe.
Ministrstvo za infrastrukturo proučuje različne možnosti financiranja prometne infrastrukture, med drugim tudi oblikovanja posebnega sklada, ki ne bi bil financiran le iz proračuna, torej proučuje načine, da bi se zagotavljal stabilen finančni tok za izvajanje investicij, ki se izvajajo skozi daljše časovno obdobje.
Glede na navedeno, resorno ministrstvo proučuje različne možnosti zagotavljanja potrebnih sredstev za investicije v prometno infrastrukturo, zato še ne more konkretno odgovoriti na postavljeno poslansko vprašanje.
(vir: Vlada RS, ur)