Slovenija ima po novem le 86 občin s statusom obmejnih problemskih območij
Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij, s katero se je spremenil nabor občin, ki imajo status obmejnih problemskih območij. V Sloveniji imamo odslej tako 86 občin, ki se uvrščajo med obmejna problemska območja, kar je štiri manj kot po podatkih za leto 2020. Glede na leto 2020 so status obmejnega problemskega območja izgubile Občina Žirovnica, Občina Makole, Občina Gornji grad in Občina Rogaška Slatina, pridobila pa ga ni nobena.
Obmejna problemska območja predstavljajo eno od prednostnih območij izvajanja regionalne politike v Sloveniji. Merila za opredelitev obmejnih problemskih območij so določena v Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, natančnejša merila in seznam občin, ki izpolnjujejo ta merila pa določa Uredba o določitvi obmejnih problemskih območij. Ta obenem določa, da Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vsaki dve leti preverja vrednosti meril iz uredbe in ob spremembah podatkov, ki narekujejo drugačno uvrstitev občin med obmejna problemska območja, pripravi predlog spremembe te uredbe.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v letu 2022 preverilo vrednosti meril iz uredbe in ugotovilo, da je prišlo do spremembe uvrstitve občin med obmejna problemska območja.
Vlada je s spremembo uredbe spremenila tudi besedilo 5. člena do sedaj veljavne uredbe, ki določa pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer na način, da se odgovorni organ določi glede na pristojnost (ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj).
Vlada sprejela izhodišča za pripravo rebalansa državnega proračuna
Vlada je danes sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2022. Ta je nujen zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in dodatnih obveznosti, sprejetih po potrditvi proračuna za leto 2022. Vlada je ob tem določila tudi razrez proračunskih odhodkov – ti bodo v letu 2022 znašali približno 14,5 milijarde evrov, kar je okoli 600 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu za letošnje leto. Dvig zgornje meje odhodkov je možen tudi na podlagi ocene, da bi lahko bili letošnji prihodki, glede na potrjeni proračun za leto 2022, višji za približno 1 milijardo evrov. Vlada bo pripravila tudi spremembe Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022 do 2024, in sicer v delu, ki se nanaša na leto 2022.
Vlada je v sklopu izvajanja letošnjega državnega proračuna ugotovila, da učinki protikoronskihpaketov in drugih ukrepov, ki sta jih vlada in državni zbor sprejela po potrditvi proračuna za leto 2022, visoka inflacija, spremenjene gospodarske in geopolitične razmere v povezavi z vojno v Ukrajini ter negotovost glede zagotavljanja preskrbe z energenti in blaženje draginje bistveno vplivajo na državni proračun. V letu 2022 so prepoznane izjemne okoliščine, kar omogoča tudi spremembo odloka.
Ker je državni proračun zaradi omenjenih okoliščin postal neuravnotežen in ker veljajo izjemne okoliščine tako zaradi covida-19 kot zaradi novih dejstev, povezanih z energetsko draginjo in naraščajočo inflacijo, je vlada 19. avgusta 2022 začasno zadržala izvrševanje izdatkov letošnjega proračuna. Vlada je nato ugotovila, da se s tem ukrepom proračun ne bo uravnotežil, zato je danes sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa in določila razrez proračunskih odhodkov po ministrstvih in drugih proračunskih uporabnikih. Ti morajo v nadaljevanju pripraviti predloge finančnih načrtov.
Ker trenutne projekcije kažejo, da bodo prihodki in odhodki v letošnjem letu 2022 višji od načrtovanih v sprejetem proračunu, bo treba v sklopu rebalansa sprejeti tudi nov Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022 do 2024, in sicer v delu, ki se nanaša na leto 2022, z višjimi zgornjimi mejami izdatkov za zdravstveno in pokojninsko blagajno ter državni proračun.
Vlada je danes določila tudi, da ministrstva in drugi proračunski uporabniki do uveljavitve rebalansa prevzemajo samo obveznosti, za katere je obveznost financiranja iz državnega proračuna izrecno določena v zakonu. Druge obveznosti lahko prevzemajo le na podlagi predhodnega soglasja Ministrstva za finance.
To je običajen postopek v primeru priprave rebalansa. S tem bomo omejili prevzemanje obveznosti, ki niso nujne za delovanje države. Vse nujne obveznosti, kot so plače, socialni transferji ter vse za državo že opravljene storitve, pa bodo normalno financirane. Nemoteno bodo potekali tudi projekti, financirani iz evropskih in namenskih sredstev.
Vlada se je seznanila z informacijo glede urejanja položaja, pravic in obveznosti funkcionarjev
Vlada Republike Slovenije se je seznanila z informacijo glede urejanja položaja, pravic in obveznosti funkcionarjev.
Pravice in obveznosti funkcionarjev na splošno še vedno ureja Zakon o funkcionarjih v državnih organih iz leta 1990, zato bi bilo to področje nujno treba na novo sistemsko urediti.
Veljavna ureditev pravic funkcionarjev med izvrševanjem funkcije in po prenehanju mandata temelji na različnih zakonih. Zakon o funkcionarjih v državni upravi (ZFDO) se uporablja za državne sekretarje, poklicne župane in podžupane, funkcionarje Komisije za preprečevanje korupcije, določene funkcionarje v Uradu predsednika Republike Slovenije (svetovalec predsednika, šef kabineta), za ostale funkcionarje pa so pravice praviloma urejene v področnih zakonih (na primer v Zakonu o državni upravi, Zakonu o Vladi Republike Slovenije, Zakonu o poslancih, Zakonu o državnem svetu, Zakonu o ustavnem sodišču in podobno). Ker so bile rešitve sprejete v različnih časovnih obdobjih, se med seboj razlikujejo, zaradi česar so tudi funkcionarji med trajanjem in po prenehanju mandata lahko v različnem položaju.
Upoštevaje posebnosti določene funkcije je glede določenih pravic to sicer sprejemljivo, kljub temu pa bi bilo vsaj na področju pravic in obveznosti, ki se nanašajo na prejemke in povračila ter glede pravic po prenehanju mandata smiselno slediti enotni ureditvi. Parcialno reševanje problematike s področnimi zakoni in smiselna uporaba ZFDO povzročata težave in zaplete tako pri določanju pravic funkcionarjev med trajanjem in po prenehanju mandata, kot tudi pri določanju obveznosti.
Povračila stroškov in drugi prejemki so za funkcionarje še vedno urejeni z Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), medtem ko je to področje za javne uslužbence urejeno s kolektivnimi pogodbami dejavnosti in poklicev.
Zneski povračil stroškov in drugih prejemkov se za javne uslužbence na podlagi določb kolektivnih pogodb usklajujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin, za funkcionarje pa ne, zato pri tem prihaja do razlikovanj, ki niso utemeljena. Razlike so tudi pri regresu za prehrano, nadomestilu za ločeno življenje, stroških prevoza na delo in z dela, višini dnevnice za službeno potovanje v državi in podobno.
Vlada ugotavlja, da je položaj, pravice in obveznosti funkcionarjev med trajanjem funkcije in po prenehanju mandata treba sistemsko urediti ter določiti subsidiarno uporabo zakona, tako, da se njegove določbe uporabljajo le v primeru, če niso posamezna vprašanja za funkcionarje v posebnih zakonih drugače urejena, da se določijo pogoji za opravljanje funkcije (državljanstvo, nekaznovanost, pravnomočna obsodba na nepogojno kazen zapora, itd.), uredijo pravice funkcionarjev med opravljanjem funkcije in po prenehanju mandata (na primer: pravica do obveznih socialnih zavarovanj, ureditev kriterijev za letni dopust, itd.), pregleda sistem določanja povračila stroškov in drugih prejemkov, seveda ob upoštevanju vrste in vsebine funkcije, ki jo izvršuje funkcionar.
TEDENSKE NOVICE SOS št. 34 / 19.8.2022 – 26.8.2022
Financiranje: Ministrstvo za infrastrukturo, Petrol d. d. Ljubljana, Ministrstvo za gospodarski razvoj in turizem, Občina Ljutomer
