Vlada je sprejela Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike za drugo četrtletje leta 2020
Vlada je sprejela Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020 za cilj Naložbe za rast in delovna mesta v drugem četrtletju 2020 (1.4. do 30.6.2020).
V okviru izvajanja evropske kohezijske politike je bila od januarja 2014 do konca junija 2020 izdanih 526 odločitev o podpori za projekte, programe oziroma javne razpise v skupni vrednosti 2,78 milijarde evrov, od tega je bilo več kot 1,12 milijarde evrov dodeljenih kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, 813 milijona evrov kohezijski regiji Zahodna Slovenija in 844 milijona evrov sredstev Kohezijskega sklada za območje celotne Slovenije.
Po izvedenih javnih razpisih posameznih ministrstev se je do konca junija na terenu izvajalo za 2,24 milijarde evrov oziroma 73 odstotkov razpoložljivih sredstev projektov in programov, iz državnega proračuna (vključno s finančnimi instrumenti) pa je bilo upravičencem izplačanih 1,21 milijarde evrov, kar je 39 odstotkov razpoložljivih sredstev EU. Slovenija je do konca junija 2020 Evropski komisiji posredovala oziroma potrdila za 1,13 milijarde evrov certificiranih izdatkov.
Vlada je sprejela tudi Poročilo o izvajanju akcijskega načrta za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Poročilo je posredovano Državnemu zboru RS.
Dopolnitev odzivnega poročila o ureditvi prejemkov direktorjev gospodarskih družb v lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti
Vlada je na današnji sej sprejela dopolnitev odzivnega poročila na revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije o ureditvi prejemkov direktorjev gospodarskih družb v lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti.
Vlada je v dopolnitvah odzivnega poročila podrobneje pojasnila svoja stališča in aktivnosti, na katere se je nanašala zahteva po dopolnitvi odzivnega poročila.
K navedbi računskega sodišča, da predstavniki vlade glede obravnavanih popravljalnih ukrepov niso imeli nobenih pripomb oz. so se z njimi strinjali, vlada pojasnjuje, da dejstvo, da njeni pooblaščeni predstavniki podpišejo zapisnik o razčiščevalnem sestanku in se strinjajo s predvidenimi popravljalnimi ukrepi, še ne pomeni, da je vladi odvzeta možnost preučitve izrečenih popravljalnih ukrepov in njihove kasnejše preučitve.
Glede navedbe, da ima vlada pravno dolžnost za spremljanje učinkov sprejetih predpisov, analiziranje njihovih posledic in predlaganje novih predlogov predpisov v sprejem državnemu zboru, vlada odgovarja, da nikoli ni zatrjevala, da bi bila zgolj izvrševalec normativnih pravnih aktov. Vlada se strinja s spremljanjem učinkov sprejete zakonodaje, vendar pa poudarja, da sprememba oziroma dopolnitev zakona z vidika enega samega področja ni smotrna.
Kar se tiče popravljalnega ukrepa iz točke 1, je vlada že v odzivnem poročilu jasno navedla, da bo vsebina novega strateškega dokumenta obravnavana ob naslednjem zakonodajnem posegu v veljavno ureditev upravljanja kapitalskih naložb v lasti Republike Slovenije. Pristojno ministrstvo že pripravlja predlog zakona, s katerim bi se uredila status in delovanje demografskega sklada in s katerim bi se poseglo v veljavno ureditev upravljanja kapitalskih naložb v lasti Republike Slovenije. Predvideno je, da bo usklajeni predlog zakona obravnavala in sprejela do konca letošnjega leta.
Vezano na popravljalni ukrep iz točke 6., vlada najprej natančno citira popravljalni ukrep in aktivnosti, ki jih le-ta predlaga. Iz ukrepa ne izhaja zahteva, da se preuči dejansko stanje in da se podajo strokovne ocene že v odzivnem poročilu, temveč da se izkaže priprava načrta aktivnosti za ureditev pravnih podlag, ki bodo vključevale preučitev dejanskega stanja.
Vlada v dopolnitvi odziva vnovič poudarja, da se bodo vprašanja iz zahteve za predložitev odzivnega poročila obravnavala ob naslednjem zakonodajnem posegu v veljavno ureditev upravljanja kapitalskih naložb v lasti Republike Slovenije. Izrazi pa predvidevanje, da bodo prvi predlogi predpisov, s katerimi bi se poseglo v veljavno ureditev, sprejeti do konca leta 2020.
Vlada podpira predlagane spremembe ZSDP-1
Državni svet Republike Slovenije je v zakonodajni postopek vložil predlog Zakona o spremembi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (predlog), v katerem predlagajo, izenačitev višine plačanih prispevkov za socialno varnost delavcev, ki so zaposleni za krajši delovni čas zaradi koriščenja pravice do krajšega delovnega časa po 50. členu ZSDP-1, s tistimi delavci, ki te pravice ne koristjo. S tem se odpravlja neenakopraven položaj delavcev, ki so zaposleni za krajši delovni čas. Vlada RS vsebino predloga podpira.
Z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v preteklosti večkrat opozarjalo na neustrezno ureditev plačila prispevkov s strani Republike Slovenije za starše, ki delajo s krajšim delovnim časom od polnega iz razloga starševstva. Zaradi načina njene ureditve, se koriščenje navedene pravice odraža v nižji pokojninski osnovi in s tem tudi nižji pokojnini. Delodajalec bi v skladu s predlagano spremembo staršu še vedno zagotavljal pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, vključno s plačilom prispevkov za socialno varnost za delo, opravljeno v krajšem delovnem času. Prav tako bi Republika Slovenija še naprej zagotavljala plačilo prispevkov za socialno varnost do polne delovne aktivnosti, vendar ne več od sorazmernega dela minimalne plače, ampak od dejanske mesečne bruto plače posameznega starša.
Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti oziroma najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev. Zaposleni se za uveljavljanje pravice do krajšega delovnega časa odločajo zgolj zaradi potrebe po zagotavljanju varstva otroka, kar je seveda tudi namen pravice. S tem naj bi si izboljšali možnosti usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, vendar so z uveljavljanjem te pravice v slabšem položaju, kot ostali zaposleni. Delo s krajšim delovnim časom ima za posledico nižje plačilo za opravljeno delo, kar je z vidika sorazmernosti opravljenega dela seveda ustrezno, vendar pa ima uveljavljanje te pravice za posledico tudi nižjo pokojninsko osnovo in posledično nižjo pokojnino. Vlada RS meni, da s sedanjo ureditvijo, pravica ne dosega svojega namena.
(vir: Vlada RS, ur)
TEDENSKE NOVICE SOS št.35/ 4.9.2020 – 11.9.2020
Center za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom v novem šolskem letu pripravlja raznolika usposabljanja in izobraževanja. Kljub temu, da večino časa sodelujejo z vrtci, se zavedajo tudi pomena sodelovanja z lokalnimi skupnostmi.