Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč
Vlada je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o določitvi deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč za obdobje do 30. junija 2021.
Za določitev deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč za obdobje do 30. junija 2021 so tako uporabljeni podatki o masi nagrobnih sveč, danih v promet v prvem četrtletju 2020, na dan 14. avgusta 2020, za katero je bila obračunana okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže in za katero so zavezanci za plačilo okoljske dajatve v obrazcu za njen obračun navedli, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami pri enem od nosilcev skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami.
Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode
Vlada je sprejela Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Občani, lokalne skupnosti in druga zainteresirana javnost v operativnem programu pridobijo vse potrebne informacije v zvezi z obveznostmi in roki za opremljanje s predpisanimi ureditvami na celotnem območju Slovenije, tako v aglomeracijah kot tudi zunaj meja aglomeracij.
V dokumentu so predstavljene tudi zahteve evropske in nacionalne zakonodaje, na podlagi izdelave analize pregleda stanja pa je podana ocena vrzeli in potrebnih ukrepov ter tudi ocena stroškov ukrepov do izpolnjevanja zahtev in nabor možnih finančnih virov.
Dopolnitev Načrta vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2020
Vlada je sprejela Načrt vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2020, ki so posledica rahljanja ukrepov po koncu epidemije COVID-19 in narejene analize možne udeležbe na določenih aktivnosti do konca leta 2020.
Analiza plač v javnem sektorju za leto 2019
Vlada se je seznanila z Analizo plač v javnem sektorju za leto 2019 in jo posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Analiza se nanaša na maso bruto plač, ki so bile obračunane za mesece od januarja do decembra 2019 v celotnem javnem sektorju in temelji na podatkih Informacijskega sistema za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), kamor uporabniki proračunov Republike Slovenije posredujejo podatke v skladu s predpisano metodologijo.
Sredstva za bruto plače so v letu 2019 znašala 4.221 milijonov evrov in so se povečala za 8,3 odstotka glede na leto 2018, kar znaša približno 322 milijonov evrov. Razlogov za povečanje mase plač je več, in sicer:
- Sklenjeni Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, stavkovni sporazumi o razrešitvi stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja in aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, zaradi česar so se povišali izhodiščni plačni razredi delovnih mest in nazivov in posledično tudi osnovne plače javnih uslužbencev.
- Napredovanja javnih uslužbencev v plačne razrede ter nazive. Javni uslužbenci so pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom pridobili s 1. decembrom 2018, kar je učinkovalo na maso plač vse leto 2019.
- Vsi dodatki, katerih osnova za izračun so osnovne plače, ki so se povišale v skladu z zgoraj navedenimi akti. Na rast dodatkov so s septembrsko plačo vplivali tudi višji odstotki za obračun dodatka za delo ponoči (iz 30 na 40 odstotkov), dodatka za delo v nedeljo (iz 75 na 90 odstotkov) in dodatek za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan (iz 90 na 120 odstotkov).
- Večje število zaposlenih na podlagi opravljenih ur (2 odstotna rast).
- Izplačila za delovno uspešnost, ki so višja za 17 odstotkov.
Četrto poročilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020
Vlada je sprejela Četrto poročilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP 2020). Slovenija letne cilje na področju emisij toplogrednih plinov (TGP) v letih 2017 in 2018 v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov v EU (to so ne-ETS sektorji: kot npr. promet, kmetijstvo) dosega. Letni cilji so določeni na osnovi Odločbe o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (406/2009/ES). Emisije toplogrednih plinov iz ne-ETS sektorja so bile v letu 2017 za 11,5 odstotka ter v letu 2018 za 10,0 odstotkov nižje od dovoljenih. Ocene kažejo, da bo Slovenija dosegla tudi cilje do leta 2020. Vseeno pa obstaja določena negotovost glede absolutnih količin emisij in doseganja indikativnih sektorskih ciljev določenih v OP TGP 2020.
V zadnjih letih se je izkazalo, da je trend emisij TGP iz ne-ETS sektorjev odvisen predvsem od gibanja emisij v sektorju promet, ki predstavlja dobro polovico vseh ne-ETS emisij. V času sprejemanja ciljev za leto 2020, je bilo zavedanje o resnosti podnebne krize manjše in zato tudi ni bilo širšega političnega soglasja za zastavljanje ambicioznejših podnebnih ciljev. Tako iz prvega obdobja, v katerem je bilo potrebno emisije TGP omejiti na 4 odstotno povečanje, počasi vstopamo v drugo obdobje, obdobje 2021-2030, ki Slovenijo po Uredbi (EU) 2018/842obvezuje, da emisije TGP v ne-ETS sektorjih zmanjša za 15 odstotkov glede na leto 2005. Še več, Slovenija si je v Celovitem nacionalno energetskem podnebnem načrtu (NEPN), sprejetem v začetku leta 2020, zastavila še strožji cilj, in sicer 20 odstotkov zmanjšanje emisij TGP v ne-ETS sektorjih. Zato trenutno doseganje cilja tako še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja emisij in zato dosego cilja v letu 2030 ter cilja podnebno nevtralne družbe v letu 2050.
Čas koriščenja turističnih bonov
Vlada je 19.8.2020 prejela poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s podaljšanjem časa koriščenja turističnih bonov. Za zdaj vlada še ni razpravljala glede možnosti podaljšanja obdobja za koriščenje turističnih bonov. Prevladuje ocena, da bo potrebno počakati vsaj še do konca jesenskih šolskih počitnic ter na osnovi takratnih podatkov o stopnji koriščenja turističnih bonov odločati tudi glede morebitnega podaljšanja obdobja za njihovo koriščenje.
Ukrepi ob možnih razpletih in nevarnostih, ki izhajajo iz naraščajočega števila COVID-19 pozitivnih oseb
Vlada je na seji sprejela več priporočil in sicer, sprejela je priporočilo o delu od doma, če slednje omogoča delovni proces in da se, če je to mogoče, uvede sistem kolobarjenja. Da se vse javne prireditve izvedejo brez pogostitev in zakusk. Da sami omejimo ne nujne stike in svoje obiske v trgovinah ter ostalih javnih prostorih načrtujemo čim bolj racionalno.
Vlada je tudi sklenila, da bo potrebno ob vstopu v delovne prostore meriti temperaturo zaposlenih in obiskovalcev. Vsi s povišano temperaturo bodo napoteni na bolniško. Pristojno ministrstvo bo pripravilo zakonsko podlago, ki bo omogočala kratkotrajno bolniško odsotnost do treh dni tudi brez obiska zdravnika.
Vlada pripravlja tudi več ukrepov usmerjenih v preprečevanje širjenja okužb za primer, ko bi se njihovo število še naprej povečevalo. Pripravljeni bodo ukrepi, vezani na delovanje mestnega in medkrajevnega javnega prometa, trgovin, lekarn, pošt, bank in zdravstvenih ustanov, s ciljem zaščite najbolj ranljivega dela populacije. V pripravi so tudi ukrepi vezani na dodatne omejitve zbiranja v smeri zmanjšanja števila oseb.
Že ta konec tedna bodo pričele veljati spremembe, vezane na nošenje mask v zaprtih javnih prostorih. Nošnja mask bo tako obvezna za učence od 7. razreda dalje, dijake in študente. Tudi vzgojiteljice, vzgojitelji v vrtcih ter učiteljice, učitelji v razredih vseh stopenj bodo morali nositi maske.
Nošenje mask bo od konca tega tedna obvezno tudi na odprtih javnih prostorih, kjer se zbira veliko ljudi, kot so na primer tržnice, mestna jedra.
Prihodnji teden bo v veljavo stopila tudi odločitev o spremenjenem obratovanju lokalov. Čas obratovanja gostinskih lokalov se bo omejil, predvidoma na obdobje med 6.00 in 22.00.
Prihodnji teden bodo razširjene tudi bolnišnične kapacitete, in sicer za najmanj 50 postelj za COVID-19 bolnike na eni lokaciji.
Vlada prav tako pripravlja tudi spremembe vezane na vstop v državo za primer nadaljnjega zaostrovanja razmer v sosednjih in ostalih državah ter tudi vnaprej pripravlja ukrepe, ki bi se izvajali po morebitnem dogovoru držav članic EU, da bolj poenotijo način omogočanja gibanja znotraj EU.
Vlada razporedila sredstva državnega proračuna
Vlada je med drugim iz državnega proračuna na podlagi 71. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo razporedila 6.613.208,51 evra za dodatke na podlagi 11. točke 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor in dodatke na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Razporeditev je bila izvedena na posebne postavke, ki so za ta namen odprte pri proračunskih uporabnikih. Višina razporeditev je predlagana na podlagi podatkov oziroma zahtevka posameznega uporabnika za ta namen.
(vir: Vlada RS, al)