NOVICE SOS

23. seja Projektnega sveta 1/1

V četrtek, 23.12.2018, je na Ministrstvu za finance potekala seja Projektnega sveta za uveljavitev davka na nepremičnine. Na seji so članice in člani obravnavali delovni osnutek Zakona o katastru nepremičnin, informacije o izvajanju množičnega vrednotenja nepremičnin ter napredovanju pri zagotavljanju podatkov zanje, glede na načrtovani obseg, kakovost in roke. Med drugim so tako v zvezi z napredkom pri zagotavljanju potrebnih podatkov ugotavljali problematičnost manjkajočih podatkov o javnih cestah, v  zvezi s tem iščejo variante, kako bi te podatke lahko sploh zagotovili. Ena izmed možnosti, o kateri so razpravljali je bila tudi izvedba skupnih javnih naročil  za občine po regijah. Odgovore na ta in številna druga vprašanja, ki zadržujejo pristop k uveljavitvi oz. pripravi sistema obdavčitve nepremičnin se bo iskalo v začetku naslednjega leta.

 

Ovrednotenje sistema eTurizem po enem letu 1/2

Sestanka, ki je bil namenjen oceni delovanja sistema eTurizem po enem letu je potekal dne 10. 12. 2018 na AJPES v Ljubljani, so se udeležili ključni deležniki projekta, Policija, Statistični urad RS, SOS, MGRT, LUZ in predstavniki AJPES. V imenu SOS sta se sestanka udeležila Peter Misja, predsednik komisije SOS za turizem in Saša Kek iz Sekretariata SOS.

V pripravah na sestanek je SOS vsem občinam v mnenje poslal gradivo s pozivom k oddaji mnenj, ter z zbranimi odzivi prisotne na sestanku seznanil. Veliko odprtih vprašanj glede promocijske takse bo naslovljenih v prihodnjem tednu na ločenem sestanku z Ministrstvom za finance. Prisotni so na sestanku sistem eTurizem ovrednotili kot pozitiven doprinos, ki pa še ne deluje optimalno. Glede na množico uporabnikov in njihovih najrazličnejših podpornih računalniških sistemov in različna predznanja, je to razumljivo. Več o tem na tej povezavi.

Nove ekipe, stare prakse? 1/3

V četrtek, 13. decembra 2018, se je sestala Komisija za zaščito romske skupnosti, ki je med drugim obravnavala poročilo o aktivnostih v projektu Nacionalne platforme za Rome, v katerem  je aktivno sodelovala tudi Skupnost občin Slovenije, prisotni so se seznanili z obravnavo Petega poročila Vlade RS  o položaju romske skupnosti v Sloveniji  ter  potrebnih nadaljnjih korakih ter o uresničevanju Nacionalnega programa ukrepov Vlade RS za obdobje 2017 – 2021.

S strani Skupnosti občin Slovenije je bilo postavljeno vprašanje, kaj se je zgodilo s sklepi Vlade medresorske delovne skupine za reševanje prostorske problematike Romov, ki so sicer bila pripravljena in obravnavana na prejšnji Vladi RS, informacij o tem, kaj se dogaja z izvajanjem oblikovanih sklepov pa še nismo prejeli. Ogorčeno smo ugotovili, da so v novi vladi za ključna ministrstva ti sklepi postali nesprejemljivi. Zahtevali smo, da sekretariat Vlade RS skliče nekdanje članice in člane omenjene medresorske delovne skupine ter predstavnike tistih ministrstev, ki jim predlagani sklepi predstavljajo težave ter seveda občin in skupnosti, ki za uveljavitev obveznosti na področju integracije romske skupnosti nove rešitve nujno potrebujejo. Ponovno smo opozorili, da se reševanje vseh izzivov pri integraciji romske skupnosti ni mogoče lotevati na kabinetni in birokratski način, kot se je to počelo vsa ta leta, temveč na način, kot je k problem pristopila medresorska delovna skupina, ki je iskala poti za reševanje problemov in ne izgovorov, da se ne da.  Takšno ravnanje, takšen pristop pričakujemo tudi s strani nove vlade in vseh ministrstev.

Sestanek Partnerstva za Turizem 4.0 1/4

V ponedeljek, 10.12.2018 je na TGZS potekalo srečanje v okviru Partnerstva za Turizem 4.0, katerega član je tudi Skupnost občin Slovenije. Partnerstvo sestavljajo različni deležniki, ki delujejo na področju turizma, od občin, ministrstev, do podjetij, univerz in posameznikov. Poslanstvo Partnerstva za turizem 4.0 je odkrivanje inovacijskega potenciala v turističnem sektorju ter ustvariti nov format dinamičnega in sodelovalnega ekosistema, v katerem turizem postavlja v središče lokalno skupnost, ki sobiva v interakciji s turisti, turističnimi ponudniki in državo. Vsak se lahko neobvezujoče pridruži preko elektronskega obrazca, ali zgolj posreduje idejo oz. praktičen problem, pri katerem lahko parterstvo pomaga preko obrazca za zbiranje predlogov.

Z namenom podrobne seznanitve s stanjem na terenu, pripravljenostjo deležnikov in njihovimi težavami, bo od 10. 1. 2019 dalje potekala anketa z vsemi akterji na turističnem področju. Rezultati bodo pomagali razumeti kje in kakšno pomoč potrebujejo občine in ostale organizacije, da lahko uživajo prednosti, ki jih nudijo nove tehnologije. Zato bo sodelovanje pri anketi poglavitnega pomena. Razumevanje potreb turizma oziroma turistov 4.0 in vpogled v lasten inovacijski potencial je prvi korak na poti v digitalno prihodnost. Tekom podrobnega vprašalnika vas bodo s tem seznalili izvajalci raziskave, ki se jim lahko tudi prostovoljno javite za sodelovanje na info@tourism4_0.org.

Več o srečanju na tej povezavi.

Na 5. srečanju deležnikov o vrstnem redu prioritet za krožno gospodarstvo v turizmu 1/5

V sklopu projekta CircE – Evropske regije v smeri krožnega gospodarstva, je 12.12.2018 v Ljubljani, potekalo 5. srečanje deležnikov. Med projektnimi aktivnostmi je trenutno najpomembnejša določitev prioritet, za katere so deležniki glasovali na prejšnjem sestanku deležnikov v Mariboru in določili na podlagi matematične metode naslednji vrstni red:

 

Naziv priložnosti Opis priložnosti Povprečje Prioriteta
Mobilnost Prehod na čiste energente, souporaba vozil, mehka mobilnost v turizmu; 7,95 1.
Gozdno lesne verige Razvoj gozdno-lesnih verig kot nosilcev trajnostnega razvoja in oblikovalcev zelenih delovnih mest; 6,66 2.
Digitalizacija Digitalizacija podjetništva in industrije, pametnih mest, elektronskega poslovanja, e-veščine, e-vključenost, kibernetska varnost, druga razvojna področja digitalne družbe; HORIZONTALA 6,48 3.
Kmetijske zadruge Spodbujanje ekološke pridelave in predelave živil, povezovanje z ranljivimi skupinami, vključevanje v kratke dobavne verige in gostinsko – turistični namen; 6,30 4.
Samooskrba Model sodelovanja z lokalnimi ponudniki v smeri realizacije skupnih naročil – kratke dobavne verige za gostinsko turistične obrate in javne ustanove; 6,10 5.
Centri ponovne uporabe Priprava rabljenih izdelkov za vnovično uporabo, prodaja obnovljenih izdelkov po ugodni ceni, opremljanje gostinsko – turističnih obratov; 6,08 6.
Roobinfood Preprečevanje, da hrana postane odpadek – neoporečne hrane, ki je blizu konca roka trajanja, je dobavitelj zaradi spremenjene embalaže, viškov proizvodnje oz. drugih podobnih težav ne more prodati, naj ne konča v smeteh. (prodaja v trgovini, predelava izdelkov v obroke ali nove izdelke) 5,88 7.
Razpršeni hotel Oblika poslovnega sodelovanja večjega števila posameznikov (lastnikov ali upravljalcev nepremičnin), ki v sklopu turistične kooperative skupaj upravljajo razpršeni hotel (sobodajalstvo, turistične nastanitve, drugi programi v turizmu). Ima skupno recepcijo in marketing, nastanitve so razpršene po različnih lokacijah. V ospredju je povezovanje na vseh področjih, ki se dotikajo bivanja turista v lokalnem okolju. 5,12 8.
Vloga občin Občine imajo v krožnem gospodarstvu izjemno pomembno vlogo, saj predstavljajo podporo svojemu zaledju, se povezujejo v partnerstva na različnih ravneh in so obenem tudi centri razvoja. Krožno gospodarstvo je ključen dejavnik pametnih in konkurenčnih mest, saj so spremembe v današnjem svetu neizogibne in ključno je prilagajanje in odzivanje nanje. To pa mora biti inovativno, pametno in trajnostno, saj želimo z njim ohraniti ekonomsko, okoljsko in tudi družbeno stabilnost. HORIZONTALA 5,02 9.

Na sestanku smo predstaviti vrstni red, glede na prepoznane prioritete deležnikov skozi matematični model in predebatirati šibkosti modela, ki smo ga uporabili, glede na realne potrebe na terenu in prioritetni sektor – turizem.

V razpravi se je pokazalo, da so nekatere priložnosti globalno zaznane kot izjemno pomembne za razvoj krožnega gospodarstva v Sloveniji, vendar imajo relativno majhen vpliv na razvoj krožnega turizma, na katerega se Skupnost občin Slovenije v projektu sektorsko osredotoča. Tako je npr. priložnost »Gozdno lesne verige« na prioritetni lestvici skozi matematični model zaznana kot druga najbolj pomembna priložnost, z ozirom na razvoj krožnega turizma pa ji lahko pripišemo precej manjši, skoraj ničen vpliv. Prav tako je po matematičnem modelu presenetljivo nizko uvrščena priložnost razvoja »Razpršenega hotela«, ki pa po presoji deležnikov sodi na prioritetni lestvici veliko višje, ker v svoji srži vsebuje vse elemente drugih priložnosti in je lahko primer celostnega uvajanja krožnih modelov v turizmu. Tudi priložnost, ki smo jo imenovali »Vloga občin«, vključno z instrumentom zelenega javnega naročanja in je uvrščena na prioritetni lestvici na zadnje, 9. mesto, po oceni deležnikov tja ne sodi, saj je, tako kot priložnost »digitalizacija«, horizontalne narave, zaradi česar sodi ob bok vsaki drugi izmed njih in ne na dno lestvice.

Od identifikacije priložnosti do prioretizacije je preteklo tudi veliko časa, v katerem pa so prepoznane nove priložnosti. Najpomembnejša, ki smo jo med njimi obravnavali na sestanku je Turizem 4.0, ki temelji na obeh horizontalnih priložnostih in sicer digitalizaciji in vlogi občin.

V skladu z razpravo na sestanku deležnikov bo Skupnost občin Slovenije pripravila popravke poročila o prioretizaciji priložnosti in na podlagi tega pristopila k oblikovanju akcijskega načrta, ki bo pomoč in vodilo pri uresničevanju prepoznanih priložnosti za razvoj krožnega modela v sektorju turizem.

WiFi4EU – podpis dogovora 1/6

Nekatere občine, ki so bile izbrane za bon v okviru pobude WiFi4EU imajo probleme pri podpisu dogovora, zaradi spremenjenih kontaktnih in odgovornih oseb, glede na predhodno registracijo (lokalne volitve).

Zato je SOS na zaprosilo MJU  vsem občinam posredoval priložena navodila za spremembo podatkov o registraciji, ki velja za tiste občine ki imajo probleme s podpisom dogovora in tudi za tiste, ki bodo ob eventualnem bodočem podpisu dogovora (v okviru bodočih javnih razpisov za WiFi4EU) želeli spremeniti podatke o registraciji.

 

ZAKONODAJNE AKTIVNOSTI SOS

Izpad upravičencev do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja – odgovor MDDSZ 2/1

Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije so dne 3. 12. 2018 naslovila na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dopis z urgenco glede plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje izpadlih upravičencev do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki bodo zapadla v obveznost plačila z dnem 1. 1. 2019 in zahtevo po doslednem izvajanju 30. člena ZUPJS, ki ureja pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, katerega sprememba je stopila v veljavo 1. 5. 2018 (dopis TUKAJ).

Celotni odgovor ministrstva si lahko preberete TUKAJ.

V odgovoru ministrstvo pojasnjuje:

  • da je spremenjen datum izpadlih upravičencev na podlagi 099 iz 1. 1. 2019 na datum 1. 1. 2020;
  • možnost za stornacijo morebitno neupravičeno zaračunanih zamudnih obresti FURS (v skladu s pojasnilom FURS, ki ga najdete TUKAJ);
  • ter opredelitev ZZZS do problematike pri izvajanju 30. člena ZUPJS (celotno stališče ZZZS TUKAJ).

Pojasnilo k aktom, katerih vsebina je bila dogovorjena s sindikati javnega sektorja glede plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju 2/2

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo pojasnila o spremembah glede plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju, ki se uveljavljajo zaradi podpisa stavkovnih sporazumov, Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju ter anekse h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (objavljeno v Uradnem listu RS, št. 80/18 z dne 7. 12. 2018).

Pojasnilo objavljamo na tej POVEZAVI.

 

Predlog zakona o dopolnitvi Gradbenega zakona (GZ-B) 2/3

V Državni zbor je bil v obravnavo dan Predlog zakona o dopolnitvi Gradbenega zakona (GZ-B), prva obravnava, EPA 260-VIII. Predlog se nanaša na spremembo glede pridobitve uporabnega dovoljenja za enostanovanjske zgradbe oziroma izvzetja enostanovanjske zgradbe iz procesa pridobivanja uporabnega dovoljenja.

Besedilo predloga prilagamo na tej povezavi.

Vaše pripombe in mnenje nam lahko pošljete na naslov alja.babic@skupnostobcin.si.

—————————

Državni zbor je na 3. seji 14. decembra 2018 po obravnavi Predloga zakona o dopolnitvi Gradbenega zakona (GZ-B), prva obravnava, EPA 260-VIII, odločal o predlogu sklepa: »Predlog zakona o dopolnitvi Gradbenega zakona je primeren za nadaljnjo obravnavo.«

Državni zbor navedenega sklepa ni sprejel, zato je zakonodajni postopek o Predlogu zakona končan. 

Sklep DZ, Predlog GZ-B

 

 

Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah 2/4

Obveščamo vas, da je Vlada določila besedilo predloga Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah za obravnavo v DZ  RS po nujnem postopku. Z zakonom se v nacionalno zakonodajo prenaša evropska direktiva 2014/23/EU, določajo enotna pravila za sklepanje koncesijskih pogodb za gradnje in storitve po tem zakonu in nad vrednostnim pragom, določenim v predmetni direktivi (trenutno je določen pri 5.548.000 evrov).

Besedilo predloga najdete TUKAJ.

Vaše pripombe in predloge nam lahko posredujete najkasneje do četrtka, 20. 12. 2018 na naslov info@skupnostobcin.si.

 

Osnutek Pravilnika o elaboratu ekonomike 2/5

Vabimo vas k oddaji pripomb in predlogov na Osnutek Pravilnika o elaboratu ekonomike (besedilo na tej povezavi), ki ga na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izda minister za okolje in prostor.

Pravilnik podrobneje določa vsebino in obliko elaborata ekonomike. Elaborat ekonomike je namenjen:

  • oceni investicij in določitvi vira financiranja za komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo je treba dograditi ali zgraditi za namen načrtovanih prostorskih ureditev iz OPN ali OPPN, ter
  • oceni vplivov načrtovanih prostorskih ureditev iz OPN ali OPPN na družbeno infrastrukturo.

Vaše pripombe in predloge nam lahko posredujete do četrtka, 20. decembra 2018 na naslov alja.babic@skupnostobcin.si.

Uredba o odpadnih nagrobnih svečah 2/6

V obravnavo smo prejeli Uredbo o odpadnih nagrobnih svečah.

Ta določa pravila ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, zato da se zagotovi njihovo ločeno zbiranje od drugih komunalnih odpadkov, vključno z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov, ter recikliranje in drugi načini obdelave.

Razlog za pripravo uredbe je odprava vsebinskih neskladij Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami z Uredbo o odpadkih, kakor tudi podrobnejša ureditev obveznosti proizvajalcev nagrobnih sveč, pridobiteljev nagrobnih sveč in uvoznikov nagrobnih sveč, ki se jim zaradi razširjene odgovornosti lahko naloži, da na svoje stroške zagotovijo zbiranje odpadnih nagrobnih sveč in da za zbrane odpadne nagrobne sveče na svoje stroške zagotovijo obdelavo.

V Uredbi o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami je bila predpisana obveznost zagotavljanja predelave odpadnih nagrobnih sveč pri zbiralcu, s to uredbo pa je predpisana obveznost zagotavljanja obdelave odpadnih nagrobnih sveč pri nosilcu načrta oziroma pri nosilcu skupnega načrta.

Vljudno vas prosimo, da nam vaše pripombe posredujete na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si, najkasneje do četrtka, 3.1.2019.

Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o žičniških napravah 2/7

S strani Ministrstva za infrastrukturo smo v pregled prejeli osnutek sprememb in dopolnitev Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb, s podzakonskima aktoma, katerih glavni namen je:

  • črtanje določb zakona, ki veljajo neposredno iz Uredbe EU 2016/424 o žičniških napravah,
  • ukinitev veljavnosti Pravilnika o žičniških napravah za prevoz oseb,
  • prenos pristojnosti izdaje odločb, s katerimi se določi organe za ugotavljanje skladnosti iz MGRT na MZI,
  • ukinitev zahteve za imenovanja namestnika vodje obratovanja,
  • možnost izvedbe delnega strokovno tehničnega pregleda,
  • spremembo periodike veljavnosti dovoljenj za obratovanje žičniških naprav,
  • da naloge vodje obratovanja vlečnic, na smučišču z največ dvema vlečnicama z nizko vodeno vrvjo, lahko opravlja strojnik vlečnice,
  • pravno podlago za sofinanciranje stroškov vzdrževanja, obratovanja ali gradnjo žičniških naprav s strani države in/ali občine (12. člen).

Celoten predlog zakona se nahaja na TUKAJ. 

Prosimo vas, da  do 4. januarja 2019 na naslov miha.mohor@skupnostobcin.si posredujete predloge in pripombe za spremembe.

 

DOGODKI SOS

19.12. / Novosti na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju 3/1

Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo organizira delovni posvet na temo novosti, ki jih prinaša dogovor s sindikati in s tem povezanim sprejetjem aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti ter sprememba sistemske zakonodaje.

Na posvetu bosta Štefka KORADE PURG, višja sekretarka na Ministrstvu za javno upravo, in mag. Branko VIDIČ, sekretar na Ministrstvu za javno upravo, udeležencem predstavila novosti na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju ter s tem povezanimi postopki oziroma obveznostmi, ki jih bodo morale izvesti in upoštevati občine oziroma njihovi zaposleni.

Posvet bo potekal v sredo, 19. decembra 2018 s pričetkom ob 10. uri v Kreativnem centru Poligon, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana.

Vabilo najdete TUKAJ.

8.1. / Cene komunalnih storitev šest let po uveljavitvi uredbe MEDO 3/2

Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (MEDO) je v veljavi že šest let. V tem času se je izoblikovala praksa, kako določila Uredbe upoštevati pri oblikovanju in potrjevanju cen komunalnih storitev, uveljavitev Uredbe MEDO pa je vplivala tudi na višino cen komunalnih storitev. Zato vas Zbornica komunalnega gospodarstva v sodelovanju z asociacijami občin Skupnost občin Slovenije (SOS), Združenje občin Slovenije (ZOS) in Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) vabi na strokovni posvet CENE KOMUNALNIH STORITEV ŠEST LET PO UVELJAVITVI UREDBE MEDO.

Posvet bo potekal v torek, 8. januarja 2019, ob 9.00 uri v dvorani A v I. nadstropju Gospodarske zbornice Slovenije na Dimičevi 13 v Ljubljani. Program posveta

Za člane SOS, ZOS ali ZMOS velja znižana kotizacija v višini 50,00 EUR + DDV. Na dogodek se lahko prijavite preko spletnega obrazca do ponedeljka, 7. januarja 2019. Predhodna prijava na dogodek je obvezna. Morebitne odjave sporočite do 7. januarja 2019 na e-naslov komunala@gzs.si.

12.2. / NOVI TERMIN – Izvajanje Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1) z uredbo v praksi 3/3

Razpolaganje s stvarnim premoženjem občine (in krajevnih skupnosti ter javnih zavodov v lasti občine) urejata ZSPDSLS-1 in podzakonski predpis (Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti).

Novela ZSPDSLS-1 je prinesla kar nekaj sprememb med drugim vezanih na pripravo načrta ravnanja s stvarnim premoženjem, spremembe pri sklenitvi neposredne pogodbe, sklenitev neposredne prodajne pogodbe in drugo.

Na seminarju, ki bo potekal v torek, 12. februarja 2019 ob 10. uri v Razstavišču Urban, Grajska ulica 7 v Mariboru, bodo udeleženci prejeli številne odgovore na vprašanja, ki se v praksi pojavljajo pri izvajanju zakona.

Vabilo najdete TUKAJ

DOGODKI DRUGIH

19.12./ Strokovni posvet »Na poti do urejanja dosegljivosti geoloških podatkov« 4/1

Slovensko geološko društvo in Geološki zavod Slovenije organizirata strokovni posvet o ureditvi pridobivanja, zbiranja, interpretiranja in dostopnosti geoloških podatkov v Sloveniji. Na posvetu bodo predstavili dve sodobni ureditvi tega področja iz Švice in Nizozemske, ki sta v svojih zasnovah primerljivi z ureditvijo kot bi si jo, po dosedanji razpravi v strokovnih krogih, želeli tudi v Sloveniji.

Posvet bo v sredo, 19. decembra, od 10.30 do 12.00, v predavalnici Geološkega zavoda Slovenije, 6. nadstropje, Dimičeva ulica 14, Ljubljana.

Več o programu posveta si lahko preberete na tej povezavi.

Dogodek bo potekal v slovenskem in angleškem jeziku. Prevod ne bo zagotovljen.

9.1. / LIFE informativni dan 4/2

Vabljeni na LIFE informativni dan, ki bo potekal v sredo, 9. januarja 2019, s pričetkom ob 8.30, v Parku Škocjanske jame – Promocijsko kongresni center Pr Nanetovh (Škocjan 2, 6215 Divača).
Dogodek je namenjen vsem, ki iščete sofinanciranje za aktivnosti na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam in programa LIFE še ne poznate. Tokrat se bodo na dogodku pridružili predstavniki tekočih LIFE projektov, ki bodo z vami delili svoje bogate izkušnje in nasvete ter z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja.

Udeležba je brezplačna. Ker je število mest omejeno, je prijava na dogodek obvezna.

Prijave sprejemajo do 3. januarja 2019 preko prijavnega obrazca.

Vabilo in program najdete na spletni strani.

Spletni seminarji o vsebinah Celostnih prometnih strategij 4/3

V okviru projekta CIVITAS PROSPERITY bo v naslednjih mesecih izvedenih 6 spletnih seminarjev (ang. webinars) o različnih vsebinah priprave in izvedbe Celostnih prometnih strategij (CPS). Seminarji bodo potekali v angleščini, predavali pa bodo izkušeni strokovnjaki in predstavniki mest z daljšo tradicijo CPS iz različnih evropskih držav.

Datumi in vsebine spletnih seminarjev so sledeči:

  • 22.1.2019 – Uspešno komuniciranje CPS vsebin
  • 6.2.2019 – Izdelava nabora ukrepov
  • 27.2.2019 – Spremljanje in vrednotenje

Prijavite se lahko na naslednji povezavi: http://sump-network.eu/webinars/

VLADA RS

12. redna seja Vlade RS 5/1

Predlog novele Zakona o vrtcih

Vlada je sprejela mnenje o predlogu novele Zakona o vrtcih, ki jo je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožefom Horvatom. Predlog predvideva zmanjšano plačilo vrtca za prvega otroka in brezplačen vrtec za drugega in vse naslednje otroke, ki so hkrati vpisani v vrtec.

Vlada načeloma podpira razbremenitev staršev plačila vrtca. Zato ima Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v tem mandatu med začrtanimi nalogami tudi izboljšanje finančne dostopnosti vrtcev za starše. K reševanju te problematike pa je potrebno pristopiti celostno, je prepričana vlada, za kar je potrebna temeljita analiza stanja. Šele na podlagi te bo mogoče v prihodnje razbremenjevanje staršev s plačili za vrtec. Vlada zato novele Zakona o vrtcih, ki jo je podala skupina poslancev, ne podpira.

Uredba o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture

Uredbo o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja železniškega prometa je potrebno uskladiti z Zakonom o železniškem prometu (ZZelP-K), ki je začel veljati junija 2018. Z uredbo se uskladijo določbe zakona glede opredelitve nalog v okviru obvezne gospodarske javne službe (OGJS). Zato je potrebno spremeniti tudi poimenovanje OGJS in uskladiti naslov uredbe z ureditvijo v zakonu. Spreminjanje zgolj naslova uredbe v členu pravnega akta bi lahko povzročilo težjo sledljivost sosledja predpisa, zato se predlaga sprejem nove uredbe, ki bo nadomestila trenutno veljavno.

Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2019

Vlada je izdala Uredbo o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2019. Uredba določa izvajanje ukrepa dobrobit živali in je podlaga za nadaljevanje izvajanja ukrepa v letu 2019.

Namen ukrepa dobrobit žival je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali, ki presegajo zahteve ravnanja iz predpisa o navzkrižni skladnosti in običajno rejsko prakso iz PRP 2014-2020. Slovenija bo za izvedbo ukrepa dobrobit živali za leto 2019 namenila do 7,2 milijona evrov. 25 % sredstev se bo zagotovilo iz proračuna RS, 75 % sredstev pa iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

Uredba ureja izvajanje ukrepov iz Programa razvoja podeželja RS 2014-2020, ki kmetijskim gospodarstvom zagotavljajo plačila za kritje dodatnih stroškov in izgube prihodka zaradi izvajanja nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, s katerimi se zmanjšujejo negativni vplivi kmetijstva na okolje. Namen sprememb in dopolnitev je lažje in učinkovitejše izvajanje teh ukrepov. S spremembo uredbe bodo v letih 2019 in 2020 spet omogočeni novi vstopi v operacijo ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP) »Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje«.

Preusmeritev presežka iz naslova rednega proračuna Sveta Evrope za leto 2017 za delovanje Direktorata za mednarodno javno pravo Sveta Evrope

Vlada se je seznanila z informacijo, da iz naslova rednega proračuna Sveta Evrope za leto 2017 Republiki Sloveniji pripada presežek sredstev v višini 2.448,10 EUR.

Vlada bo sredstva iz prejšnje točke namenila delovanju Direktorata za mednarodno javno pravo Sveta Evrope. Predlagana preusmeritev presežka je skladna s prioritetnimi nalogami Republike Slovenije v Svetu Evrope in njenimi zunanjepolitičnimi aktivnostmi ter prednostnimi nalogami na področju vladavine prava in človekovih pravic.

Možnost enotne informatizacije mreže centrov za socialno delo

Vlada je prejela pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z možnostjo enotne informatizacije mreže centrov za socialno delo, in sicer kakšno je trenutno stanje glede informatizacije CSD in kdaj lahko pričakujemo enotno informatizacijo mreže, na katerega podaja naslednji odgovor.

Centri za socialno delo uporabljajo informacijski sistem IS CSD, ki vključuje vodenje in upravljanje sistema socialnega varstva s področja pravic iz javnih sredstev in socialno varstvenih storitev, sistema starševskega varstva in družinskih prejemkov in področja družine (na primer preživnine, rejništvo). Hkrati pa centri za socialno delo tako kot drugi organi uporabljajo t. i. dokumentarne sisteme za namen vodenja spisov. Informacijski sistem centrov za socialno delo je enoten za vse centre za socialno delo, posamezni centri za socialno delo pa trenutno uporabljajo različne sisteme vodenja dokumentarnega gradiva, kar bodo s 1. 1. 2019 nadgradili z enotnim sistemom Krpan.

(Vir: Vlada RS, ab)

AKTUALNI RAZPISI

Razpis programa obdobnega izpopolnjevanja občinskih redarjev v letu 2019 6/1

Na podlagi 21. člena Zakona o občinskem redarstvu (Ur. l. RS, št. 139/2006) in Pravilnika o strokovnem usposabljanju, obdobnem izpopolnjevanju ter preizkusu znanja občinskih redarjev (Ur. l. RS, št. 48/2014) policijska akademija razpisuje program obdobnega izpopolnjevanja občinskih redarjev.

Prijave je treba vložiti najkasneje do 17. decembra 2018.

Razpis in prijavnica.

Objava 3. razpisa transnacionalnega programa Interreg MED 6/2

Na spletni strani programa MED je objavljena razpisna dokumentacija za tretji razpis. Na tej spletni strani pa popravek oz. dopolnitev le-tega.

Gre za dvofazni razpis. Prijave za prvo fazo so odprte od 30.10.2018 do 31.1.2019. Uspešnim vlogam bo omogočeno sodelovanje v 2. fazi prijave, ki bo odprta predvidoma v obdobju julij-avgust 2019. Končni izbor projektov bo opravljen predvidoma v septembru 2019.

Predvidena  skupna višina razpisanih sredstev znaša 30 mio € iz sredstev ESRR in 2 mio € IPAII.

Razpisani bosta dve prioriteti:

  • PA 1 -Krepitev MED inovacijskih sposobnosti za pametno in trajnostno rast (8 mio € ESRR) in
  • PA 3 – Varovanje in trajnostna raba mediteranskih naravnih in kulturnih virov (22 mio € ESRR).

Informativni dan za slovenske prijavitelje bo 11.12.2018 v Ljubljani. Podrobnejše informacije (agenda, prijavni obrazec) bodo objavljene na spletni strani www.eu-skladi.si.

Najava tretjega razpisa transnacionalnega programa Podonavje (Interreg Danube) 6/3

Na spletni strani programa Podonavje je objavljena delna razpisna dokumentacija za tretji razpis. Celotna dokumentacija bo objavljena šele po potrditvi spremembe programskega dokumenta s strani Evropske komisije o prenosu sredstev med prioritetami.

Predvidoma bo razpis uradno odprt konec leta 2018 oziroma v začetku 2019.

Razpisane bodo vse prioritete:  inovativnost; okolje in kulturni viri za razvoj; povezanost območja (promet, energija); ter institucionalne zmogljivosti v povezavi s ključnimi družbenimi izzivi. Posamezni specifični cilji (2.2, 2.3, 2.4, 3.2 in 4.1) odprti v celoti, medtem ko bodo ostali specifični cilji (1.1, 1.2, 2.1,3.1) ozko omejeni.

Predvidena  skupna višina razpisanih sredstev znaša 59 mio € iz sredstev ESRR, IPA in ENI.

Razpis je dvostopenjski, trajanje projektov 30 mesecev, najmanj 3 partnerji morajo sodelovati finančno iz 3 različnih držav programa, vodilni partner mora biti iz države članice EU.

 

Razpis za priznanja Naša Slovenija 2018 6/4

Gibanje za ohranjanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija že devetič zapored objavlja razpis za priznanja Naša Slovenija, to pot za leto 2018. Doslej so prejeli okoli 300 nominacij, priznanja pa je prejelo 90 prejemnikov iz Slovenije in zamejstva.

Razpis je objavljen na www.kultura-natura.si, odprt bo do 8. februarja 2019.

Odbor za priznanja Naša Slovenija vodi dr. Herta Maurer-Lausegger, koroška Slovenka iz Celovca. Častni pokrovitelj je g. Peter Jožef Česnik, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Podelitev priznanj bo 2. marca 2019 v kulturnem domu Alberta Sirka v Križu pri Trstu.

NOVICE DRUGIH

Imajo občinske investicije makroekonomske učinke? 7/1

Na blogu dr. Jožeta P. Damijana je objavljen skrajšan prispevek analize, ki jo je za naročnika Transparency International Slovenia pripravil avtor. Avtor med drugim govori tudi o vplivu občinskih investicij na makroekonomsko uspešnost države. Ugotavlja, da  lahko imajo  investicije v infrastrukturo in nestanovanjske stavbe bolj ali manj pomemben vpliv na dinamiko celotnega gospodarstva. Pokaže, kako so občinske investicije v kriznem letu 2014 slovensko gospodarstvo potegnile iz dolge recesije.

»Po dolgi recesiji z dvojnim dnom v obdobju 2009-2013 je slovensko gospodarstvo v zadnjem četrtletju 2013 nenadoma začelo okrevati, rast BDP se je nato nadaljevala in se še okrepila tudi v prvem in drugem četrtletju 2014. Ta nenadni preobrat iz recesije v visoko konjunkturo je požel veliko strokovnega čudenja med ekonomisti. Šele podrobnejša analiza komponent BDP je kasneje pokazala, da je h gospodarskemu preobratu ob izvozu največ pripomogla hitra rast investicij, ne pa denimo rast zasebne in javne tekoče potrošnje«.

» Za temi investicijami v zgradbe in objekte, ki so leta 2014 slovensko gospodarstvo potegnile iz recesije, je namreč šlo za naložbe v lokalno komunalno infrastrukturo, torej za ceste, krožišča, vodovode, kanalizacije in čistilne naprave itd. Ker Slovenija ob koncu prejšnje finančne perspektive (2007-2013) ni imela dovolj pripravljenih projektov za prijavo na sofinanciranje iz evropskih kohezijskih sredstev, je vlada leta 2013 pozvala lokalne skupnosti k prijavi lokalnih projektov za sofinanciranje s strani evropskih sredstev.

Ker so bile leta 2014 lokalne volitve, so župani to možnost s pridom izkoristili za povečanje občinskih investicij, in sicer pri novogradnjah iz 380 mio evrov v 2013 na 623 mio evrov v 2014 oziroma kar za 65%. V konkretnem primeru je povečanje občinskih investicij v 2014 pomenilo za skoraj 0.7% BDP višje javne investicije in rezultiralo v dodatnem prispevku h gospodarski rasti v višini med 1.7 in 1.9% BDP.

(Vir: www.damijan.org)

Slovenija na prvem mestu lestvice The Legatum Prosperity pri kakovosti okolja 7/2

Slovenija se je na lestvici britanskega inštituta The Legatum Prosperity Index 2018, ki beleži blaginjo in kakovost, na področju kakovosti okolja uvrstila na 1. mesto med 149 državami sveta, v skupni lestvici pa na 18. mesto, eno mesto bolje kot lani.

Strokovnjaki iz inštituta že od leta 2006 ocenjujejo 149 držav sveta in jih razvrstijo glede na njihove ocene po različnih kriterijih – gospodarstvu, vladi, izobraževanju, podjetništvu in priložnostih, varnosti, zdravju, osebni svobodi in socialnem kapitalu, in postavkah, kot so med drugim bruto domači proizvod na prebivalca in stopnja zaposlenosti. Prvo mesto je zasedla Norveška. Na drugih področjih je Slovenija zasedla: 7. mesto – izobraževanje, 18. mesto – varnost, 20. mesto – osebna svoboda in bruto domači proizvod, 31. mesto – gospodarstvo, 32. mesto – upravljanje, 34. mesto – zdravje, 41. mesto – poslovno okolje.

Sosednje države so se uvrstile: Avstrija na 15. mesto, Italija na 34., Hrvaška na 41. in Madžarska na 42. mesto.

Več informacij o posameznih uvrstitvah najdete na naslednji  povezavi: https://www.prosperity.com/globe#SVN. (Vir: MOP)

Nadzor nad uporabo objektov v javni rabi 2018 7/3

Gradbena inšpekcija Inšpektorata RS za okolje in prostor je v letošnjem letu izvedla nadzor nad uporabo objektov v javni rabi. Akcija je bila usmerjena predvsem v nadzor nad uporabo tistih objektov, v katerih se zadržuje večje število ljudi (na primer šole, vrtci, bolnišnice, nakupovalni centri, javne ustanove, kopališča, mrliške vežice in stavbe za razvedrilo), z namenom preprečevanja uporabe tovrstnih objektov brez predpisanih dovoljenj.

Rezultati akcije nadzora nad uporabo objektov v javni rabi 2018 so v primerjavi z lanskoletnimi opazno boljši. Večjih odstopanj od pravnega reda inšpekcija ni ugotovila. Ponekod, zlasti pri starejših objektih manjkajo ustrezni vpisi v katastre, sploh v primerih, kadar so pridobljena uporabna dovoljenja po Zakonu o graditvi objektov za rekonstrukcije in se ne spremenijo gabariti.

V okviru akcije je bilo uvedenih 381 upravnih in 2 prekrškovna postopka. Inšpekcija je v zvezi z ugotovljenimi kršitvami izdala 12 upravnih odločb. Od teh je bila v šestih primerih prepovedana uporaba objekta, v enem primeru odrejena odprava nepravilnosti, v treh primerih odstranitev objekta, v dveh primerih pa je inšpekcija nelegalno gradnjo odklopila od komunalne infrastrukture. Postopki so bili do dneva sestave poročila ustavljeni v 255. primerih, od tega 127 na zapisnik in 128 s sklepom o ustavitvi postopka oziroma izvršbe. V delu postopkov dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno. (Vir: MOP)

 

 

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.