PRIHODNJI TEDEN PRAZNUJEJO OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ČLANICE BLOKE, CERKNO, GORNJA RADGONA, KOČEVJE, POLZELA, ŠOŠTANJ IN VOJNIK.

ISKRENE ČESTITKE!

Sekretariat SOS

NOVICE SOS

Pobuda SOS, ZOS in ZMOS za sestanek glede novih predlogov gradbene in prostorske zakonodaje 1/1

Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje Mestnih občin Slovenije smo se v posredovanih pripombah na Ministrstvo za okolje in prostor opredelili do predloga novega Gradbenega zakona, ki je bil dan v javno obravnavo.

V skladu z obširnimi pripombami in glede na to, da predvidene zakonske spremembe pomembno vplivajo na organizacijo dela in nove obveznosti občin, smo zato predlagali sklic sestanka ožje skupine predstavnikov asociacij občin in ministrstva, z namenom razjasnitve odprtih vprašanj, nejasnosti in oblikovanja usklajenih rešitev, da jih bodo občine lahko tudi v praksi pravilno izvajale. Po prejetju tudi novega predloga Zakona o urejanju prostora (ZUREP-3), ki se trenutno nahaja v javni obravnavi (novica), smatramo na SOS sklic sestanka še toliko bolj nujen.

SOS je namreč že izrazila razočaranje nad novim predlogom MOP, saj smo v preteklem obdobju, ko se je pripravljal Gradbeni zakon, na mnogih sestankih z ministrstvom in strokovnimi skupinami že uskladili najbolj pomembna izhodišča za občine; ta izhodišča pa v predlogu sprememb niti GZ-1 niti ZUREP-3 niso bila upoštevana oziroma so bila popolnoma spremenjena. Kot eno izmed pomembnejših je bil dogovor o tem, da je plačilo komunalnega prispevka pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, kar pa po novem predlogu več ne bi veljalo. SOS zato ponovno opozarja, da je komunalni prispevek pomemben izvirni prihodek občin in namenski vir za gradnjo komunalne opreme, neplačilo KP pred izdajo gradbenega dovoljenja pa bi imelo za posledico poslabšanje stanja infrastrukture, saj se bodo zaradi neplačila oziroma v mnogih primerih nezmožnosti izterjave plačila, zmanjšali prihodki občin iz tega naslova, s tem pa ne bo več enakovrednega vira za gradnjo in vzdrževanje komunalne opreme. Na drugi strani pa tudi občine ne bodo finančno sposobne zalagati sredstev za komunalno opremo.

O odgovoru MOP oziroma dogovorjenem na sestanku vas bomo obvestili.

 

POVPRAŠEVANJE SOS

Lastništvo transformatorskih postaj 2/1

Na nas se je obrnila občina članica z vprašanjem vezanim na izkušnje pri urejanju lastništva transformatorskih postaj, ki so postavljene na zemljiščih v lasti občin.

»Transformatorske postaje (TP) v občini distributer električne energije redno vzdržuje in z njimi upravlja. Zanima nas na kakšen način ostale občine urejajo z njimi zemljiškoknjižno stanje.

Ali občine kar podelijo služnost, ali najprej odmerijo in nato prodajo zemljišča kjer TP stojijo? Ali rešujejo občine to na kak drug način?«

Vljudno vas naprošamo za povratne informacije do petka, 2.10.2020 na naslov info@skupnostobcin.si.

ZAKONODAJA

Odrejanje drugega dela ali na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin 3/1

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo stališče glede obveznosti opravljanja drugega dela oziroma dela na drugem kraju (na domu) zaradi izvajanja ukrepov preprečitve širjenja koronavirusne bolezni COVID-19.

Sistem urejanja delovnih razmerij delodajalcem omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja drugega dela oziroma dela na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin. Ta ureditev se ne nanaša le na čas, ko je bila razglašena epidemija, temveč tudi za okoliščine, ko je treba izvajati ukrepe zaradi preprečitve širjenja koronavirusne bolezni COVID-19, a le za čas trajanja okoliščin.

V okoliščinah, ko se izvajajo ukrepi zaradi preprečitve širjenja koronavirusne bolezni COVID-19 (upoštevanje karantene, samoizolacija in drugi posebni ukrepov), je možno začasno odrediti opravljanje drugega dela ali dela na drugem kraju, na primer na domu. To možnost dopušča 169. člen Zakona o delovnih razmerjih, ki dopušča tako odreditev drugega dela kot spremembo kraja opravljanja dela v primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca.

Obveznost lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oziroma dokler so podani pogoji po obstoječi zakonodaji in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna.

Ko delodajalec odredi delo na domu v primeru izjemnih okoliščin, je treba takoj, ko je to mogoče, obvestiti o opravljanju dela na domu Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Obvešča se lahko tudi preko elektronske pošte na naslov prijave.irsd@gov.si.

STALIŠČE MDDSZ

Predlog Zakona o nalezljivih boleznih 3/2

Z namenom obravnave in pregleda objavljamo predlog Zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je v javno obravnavo posredovalo Ministrstvo za zdravje.

Predlog zakona najdete TUKAJ.

Vaše pripombe in predloge nam lahko posredujete najkasneje do ponedeljka, 28. 9. 2020 na naslov info@skupnostobcin.si.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravnem poslovanju v medresorskem usklajevanju 3/3

Na e-demokraciji je objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravnem poslovanju, ki jo je pripravilo Ministrstvo za javno upravo. Na podlagi vseh predlogov in pripomb so pripravili novo gradivo, s katerim vas seznanjamo v nadaljevanju.

Besedilo predloga Uredbe prilagamo TUKAJ.

Pripombe in predloge na predlog nam prosimo pošljite do torka, 29.9.2020 na naslov alja.babic@skupnostobcin.si.

 

Dopolnitev uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju – Predlog Uredbe o spremembi in dopolnitvi Uredbe o plačah direktorjev 3/4

V mesecu avgustu je SOS že obveščala o predlogu Ministrstva za javno upravo glede spremembe Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, zaradi vpliva epidemije koronavirusa na nekatere kriterije za uvrščanje delovnih mest direktorjev v plačne razrede.

Na Skupnost občin Slovenije smo v mnenje prejeli predlog Uredbe o spremembi in dopolnitvi Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju. S predlagano dopolnitvijo se zagotavlja izvajanje uredbe na način, da se preprečijo negativne posledice, ki bi jih razmere v času epidemije in po njej imele na uvrščanje delovnih mest direktorjev. S predlagano spremembo uredbe pa se uvaja preverjanje vrednosti kriterijev, ki je podlaga za določitev plačnega razreda direktorja, tudi po preteku prvega leta mandata.

Besedilo predloga najdete TUKAJ.

Vljudno vas naprošamo za pregled in morebitne pripombe najkasneje do četrtka, 1. 10. 2020 na naslov info@skupnostobcin.si

Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi 3/5

Skupnost občin Slovenije vas obvešča, da je v javni obravnavi predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Na sledečih povezavah vam posredujemo predlog in priloge:

Vljudno vas naprošamo za obravnavo predmetnega predloga in posredovanje vaših stališč in pripomb najkasneje do četrtka, 1. 10. 2020 na naslov info@skupnostobcin.si.

V obravnavi predlogi sprememb in dopolnitev pravilnikov o normativih in standardih dejavnosti pri MIZŠ 3/6

Obveščamo vas, da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pripravilo več sprememb in dopolnitev pravilnikov, ki urejajo normative in standarde za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, osnovne šole, glasbene šole, vzgojno-izobraževalnih programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter odraslih, in sicer:

  1. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje
  2. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole
  3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa glasbene šole
  4. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami
  5. Pravilnik o spremembah Pravilnika o merilih in metodologiji za določanje obsega sredstev za materialne stroške v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
  6. Pravilnik o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe na področju izobraževanja odraslihrok za pripombe 2. 10. 2020

Vaše pripombe in predloge na predloge pravilnikov (razen Pravilnik o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe na področju izobraževanja odraslih, kjer je rok krajši) nam lahko posredujete do vključno torka, 6. 10. 2020 na naslov info@skupnostobcin.si.

Osnutek predloga Zakona o elektronskih komunikacijah 3/7

Na portalu E-demokracija je objavljen osnutek predloga Zakona o elektronskih komunikacijah, ki je v javni obravnavi. Ministrstvo za javno upravo je pripravilo osnutek novega zakona, ki bo nadomestil sedaj veljavni ZEKom-1.

Poglavitni namen priprave novega zakona je prenos sekundarne zakonodaje Evropske unije v pravni red Republike Slovenije (Direktiva 2018/1972/EU).

Poglavitni poudarki, ki jih prinaša Direktiva 2018/1972/EU, so hitrejši dostop do radiofrekvenčnega spektra kot ključnega vira za mobilne komunikacije, spodbujanje investicij v visokozmogljiva in visokokakovostna omrežja po vsej Evropski uniji, vključno z oddaljenimi območji, zaščita potrošnikov in dostop do boljših storitev ne glede na to, ali uporabljajo tradicionalne storitve ali na dostopu do interneta temelječe storitve, v okviru univerzalne storitve zagotoviti prenosno hitrost, ki omogoča uporabo širokega nabora storitev, kot so npr. e-Uprava, spletno bančništvo, videoklici, ter varovanje življenj prek dostopa do enotne evropske telefonske številke za klic v sili 112, vključno z uporabo sistema za obveščanje in alarmiranje.

Zakon med drugim ureja:

  • pogoje za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev,
  • zagotavljanje univerzalne storitve,
  • zagotavljanje konkurence,
  • učinkovitejšo gradnjo in postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij ter souporabo obstoječe fizične infrastrukture,
  • določa pogoje za omejitev lastninske pravice,
  • določa pravice uporabnikov,
  • ureja varnost omrežij in storitev ter njihovo delovanje v izjemnih stanjih,
  • zagotavlja uresničevanje in ureja varovanje pravice do komunikacijske zasebnosti uporabnikov javnih komunikacijskih storitev,

Predloge in pripombe lahko občine pošljejo ali na sasa.kek@skupnostobcin.si do 14. oktobra 2020.

Osnutek novega Zakona o urejanju prostora (ZUREP-3) – podaljšan rok 3/8

Ministrstvo za okolje prostor (MOP) je v javno obravnavo podalo osnutek novega Zakona o urejanju prostora (ZUREP-3). Pripravljen je z namenom nadaljnjega udejanjanja ciljev trajnostnega prostorskega razvoja, učinkovitega upravljanja s prostorom ter z namenom optimizacije in učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov. ZUREP-3 sledi strukturi in vsebinam veljavnega Zakona o urejanju prostora (ZUREP-2), na podlagi spremljanja njegovega izvajanja pa nadgrajuje že uveljavljene vsebine in odpravlja njegove pomanjkljivosti.

Dokumenti:

Ključne spremembe:

  • priprava izvedbenih prostorskih aktov se bo vodila po načelu projektnega vodenja. Za pripravo konkretnega državnega prostorskega načrta (DPN) in občinskega prostorskega načrta (OPN) bo ustanovljena projektna skupina, naloga vseh članov pa je soodgovorno prispevati k pripravi ustreznih prostorskih ureditev. Člani projektne skupine bodo tudi nosilci urejanja prostora;
  • optimizirane so postopkovne določbe glede priprave DPN, združenega postopka, OPN in občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN);
  • bolje sta povezana postopka priprave prostorskega akta in celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). CPVO bo obvezen za vse postopke priprave DPN in OPN, ne bo pa obvezna za OPPN (razen nekaj izjem);
  • dodana je možnost manjše sprememb namenske rabe prostora z OPPN, kadar je to treba zaradi širitve obstoječe gospodarske ali družbene dejavnosti;
  • spremenjene so obveznosti in način delovanja nosilcev urejanja prostora;
  • poenostavlja se sistem odmere komunalnega prispevka za kar bo občina sprejela Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Program opremljanja bo sprejela le za gradnjo nove komunalne opreme na funkcionalno zaključenih območjih, takrat, ko bo dejansko nameravala izvesti komunalno opremljanje zemljišč (in ne hkrati s prostorskim aktom);
  • komunalni prispevek je dajatev občine zato oprostitve lahko določi občina. Po samem zakonu so oproščeni plačila komunalnega prispevka objekti, kjer je investitor občina, objekti gospodarske javne infrastrukture (ki niso stavbe) in objekt, ki se nadomeščajo zaradi naravne nesreče;
  • komunalni prispevek mora biti plačan po izdanem gradbenem dovoljenju. Dodane so kazenske določbe za zavezanca za plačilo, kakor tudi za pravne in odgovorne osebe upravljavca komunalne opreme, ki bi priključil objekt, za katerega ne bi bil poravnan komunalni prispevek;
  • načelo usklajevanja interesov je dopolnjeno z zahtevo po tehtanju javnih in zasebnih interesov ter pravico posameznika do povrnitve nesorazmernega dela bremena zaradi uresničevanja javnega interesa na njegovi nepremičnin (zaradi aktualne prakse Ustavnega sodišča RS);
  • načelo sodelovanja javnosti je razširjeno na uporabo različnih komunikacijskih možnosti;
  • spremenjena je sestava Komisije za prostorski razvoj ter sestava in delovanje Prostorskega sveta.

Pripombe in predloge lahko posredujete na priloženem obrazcu TUKAJ na naslov alja.lipnik@skupnostobcin.si najkasneje do petka, 30.10.2020.

VLADA

33. redna seja 4/1

 Predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19

Vlada obravnavala predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ali tako imenovani peti protikorona paket. Sveženj ukrepov na novo uvaja oziroma podaljšuje že veljavne ukrepe, ki v ospredje postavljajo zaščito delovnih mest, skrb za starejše in preprečevanje širjenja okužb s COVID-19.

Jesenska napoved 2020

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je pripravil Jesensko napoved gospodarskih gibanj 2020. Junija letos so se napovedi za najpomembnejše trgovinske partnerice nekoliko izboljšale, z okrevanjem aktivnosti ter dogovorom na EU ravni o finančnem paketu za okrevanje evropskega  gospodarstva pa so se izboljšali tudi kazalniki zaupanja. Vse našteto vpliva na nekoliko manjši upad BDP od predvidenega in tako lahko že spremljamo postopno, a kljub vsemu diferencirano povečanje aktivnosti v številnih dejavnostih.

Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu

Vlada je obravnavala Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu in ga pred dokončno potrditvijo na vladi pošlje Ekonomsko-socialnemu svetu.

Demografske projekcije kažejo na visoko povečanje javnofinančnih izdatkov za pokojnine in postavljajo izziv vsem generacijam, da se skupaj dogovorijo, na kakšen način lahko država s prerazporeditvijo svojih prihodkov zagotavlja kar najbolj pravično in spodbudno okolje za njihovo sobivanje. Ob osnovnem scenariju bi se izdatki za staranje v Sloveniji v obdobju od leta 2016 do leta 2070 povečali z 21,9% bruto domačega proizvoda (BDP) na kar 28,2% BDP, število upokojencev pa naj bi do leta 2070 naraslo za okoli 20 %. Predlagani zakon zasleduje cilj poenostavitev strukture upravljanja, cilj jasnejše opredelitve namena in meril upravljanja državnih naložb in cilj večje donosnosti iz naslova državnega premoženja, ki se namenja predvsem za zagotavljanje dodatne pokojninske varnosti v sedanjosti in prihodnosti.

Sprememba Uredbe o odpadkih določa prenehanje statusa odpadka

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odpadkih. S spremembo Uredbe se spreminja 8. člen veljavne Uredbe o odpadkih. Sprememba uredbe ureja pogoje prenehanja statusa odpadka, Dodan pa je tudi  člen 8.a, ki določa merila za prenehanje statusa odpadka, 8.b člen, ki določa merila za prenehanje statusa odpadka v vsakem primeru posebej ter 8.c člen, ki določa izgubo statusa odpadka.  Spremenjen je tudi  39. člen, ki določa vsebino vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, 40. člen, ki določa vsebino načrta ravnanja z odpadki ter 41. člen, ki določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja. S spremembo vsebine okoljevarstvenega dovoljenja pa je potrebno prilagoditi tudi določbi 44. člena (evidenca o obdelavi odpadkov) in 45. člena (poročilo o obdelavi odpadkov) Uredbe o odpadkih. Prav tako se v teh uredbi dopolnjujejo nekateri izrazi iz 3. člena Uredbe o odpadkih, kot so definirani v direktivi o prenehanju statusa odpadka (npr. snovna predelava, zasipanje, itd.).

V  ter uredbi so določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko snov ali predmet, ki ustreza opredelitvi odpadka, po končanem postopku recikliranja ali drugega postopka predelave, doseže prenehanje statusa odpadka in tako izpade iz področja uporabe zakonodaje o odpadkih.

Uredba predvideva tudi pogoje in merila, ki morajo biti izpolnjeni, in sicer v primeru, ko ministrstvo v upravnem postopku predpisuje merila za prenehanje statusa odpadka za vsak primer predelave posebej, saj merila za prenehanje statusa odpadka (še) niso predpisana niti na ravni Evropske unije niti na ravni države.

Ocena skladnosti izvršenih proračunov s fiskalnimi pravili

Vlada je sprejela Stališče do Ocene skladnosti izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2019. Fiskalni svet v Oceni skladnosti izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2019  ocenjuje, da je bila javnofinančna politika v letu 2019 ekspanzivna, čeprav bi morala biti glede na raven cikličnega položaja gospodarstva restriktivna, in ugotavlja določena odstopanja od ciljev iz Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020. Glede fiskalne politike v letu 2020 vlada dodaja, da je ta prilagojena trenutnim razmeram in osredotočena na ukrepe za preprečitev širitve COVID-19 in okrevanje gospodarstva ter na dohodkovni položaj posameznikov.

Uredba o izvajanju uredbe (EU) o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih na področju živil, krme, zdravja in dobrobiti živali ter zdravja rastlin in fitofarmacevtskih sredstev

Vlada je izdala Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih na področju živil, krme, zdravja in dobrobiti živali ter zdravja rastlin in fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju Uredba). S to Uredbo se določajo pristojni organi, obveznosti v zvezi z izvajanjem uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, mejne kontrolne točke in druge kontrolne točke ter pristojbine za uradni nadzor. V Uredbi so določene tudi druge uradne dejavnosti za izvajanje Uredbe EU 2017/625 na področju živil in krme, zdravja in dobrobiti živali, zdravja rastlin in fitofarmacevtskih sredstev: usklajevanje sodelovanja z Evropsko komisijo, prenesene naloge uradnega nadzora, uradno vzorčenje in analize in določitev uradnih ter referenčnih nacionalnih laboratorijev.

Za zelena delovna mesta 1,7 milijona evrov

V veljavni Načrt razvojnih programov 2020-2023 se je uvrstil nov projekt »Zelena delovna mesta«. Cilj investicije je spodbuditi nastanek novih zelenih delovnih mest oz. povečati delež zelenih delovnih mest v strukturi zaposlenih, s tem pa pospešiti procese prehoda v nizkoogljično družbo. Hkrati pa z investicijo želijo spodbuditi nastanek kakovostnih delovnih mest za nedoločen čas in prispevati k nižji brezposelnosti ter obenem pozitivno vplivati na trajnostno gospodarsko rast.

Projekt bo v skladu z aktivno politiko zaposlovanja izvajal Zavod RS za zaposlovanje, ki bo za ta namen pripravil javno povabilo. Upravičenci do spodbude bodo tako osebe zasebnega kot javnega prava, – razen tistih, ki poslujejo v sektorju države – ki bodo izpolnjevale kriterije, določene v javnem povabilu.

(vir: Vlada RS, al)

DOGODKI SOS

2.10./ Prvi poziv iniciative EUCF je odprt do 2. oktobra 2020! 5/1

Cilj poziva EUCF je podpreti občine in lokalne oblasti pri razvoju investicijskih konceptov, povezanih z izvajanjem ukrepov, opredeljenih v njihovih podnebnih in energetskih akcijskih načrtih.

Do poziva so opravičene vse občine / lokalne oblasti kot tudi druge organizacije iz EU-27 in Združenega kraljestva. Več o iniciativi EUCF si lahko preberete na tukaj.

Vsem, ki se nameravate prijaviti na poziv in ste v postopku priprave prijave, svetujemo, da se prijavite že na prvi poziv. Prijavni vzorec je na voljo na TUKAJ.

Prijazno vabljeni k prijavi!

Skupnost občin Slovenije je pri iniciativi EUCF v vlogi kontaktne točke na državni ravni in zagotavlja promocijo iniciative kot tudi njeno informiranje med lokalnimi oblastmi. Na ta način skrbi, da vodstvena ekipa EUCF na mednarodni ravni doseže čim več potencialnih upravičencev finančnih sredstev na lokalni ravni pri razvoju investicijskih konceptov.

9.10./ Študijska ekskurzija na Avstrijsko Koroško 5/2

Skupnost občin Slovenije vabi na študijsko ekskurzijo na sosednjo Avstrijsko Koroško, zvezno deželo na jugu Avstrije, pod strokovnim vodstvom prof. Janeza Koželja, mestnega arhitekta in podžupana MO Ljubljana. Dogodek poteka v okviru projekta Podpora izvajanju urbane politike in programa URBACT, ki ga po naročilu Ministrstva za okolje in prostor izvajata IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije. Skozi izbrana avstrijska mesta (Možberk, Zorbce, Oberdrauburg, Šmohor-Preseško jezero) se bomo v sklopu študijske ekskurzije zapeljali in si na samih lokacijah podrobneje ogledali različne, a zgledne trajnostne urbane prakse kot tudi prakse izvajanja urbanih politik in programov, ob ogledu katerih bomo spoznali, s katerimi izzivi se danes sooča avstrijski urbani razvoj in kako jih rešuje.

Cilj študijske ekskurzije je prenos najboljših možnih praks s področja načrtovanja in urejanja urbanega prostora z okolico na Avstrijskem Koroškem s fokusom na trajnostnem razvoju prostora ter izboljšavi kriterijev in meril na področju obveščanja in oglaševanja, vzdrževanja (mestnega) zelenja ter nevzdrževanih objektov – ruševin.

Udeležba je plačljiva (35€/osebo), ddv vključen. Prijavite se lahko do petka, 2. 10. 2020 do 16. ure oziroma do zapolnitve mest v obrazcu spodaj.

Več informacij o prijavi najdete TUKAJ

Dodatna vprašanja glede ekskurzije sprejemamo na (02) 234 15 05 ali ana.plavcak@skupnostobcin.si.

 

 

 

22.10. / Konferenca Zelene prakse mest – prijave odprte! 5/3

Vljudno vabljeni na spletno konferenco Zelene prakse mest – Prispevek Urbane agende EU k zelenemu prehodu, ki bo 22. oktobra 2020. Spoznavali bomo mesta, ki se uspešno odzivajo na podnebne spremembe. S predstavniki slovenskih in drugih evropskih mest bomo razpravljali o tem, kako se lahko mesta prilagodijo in odzovejo na podnebne spremembe ter obenem dvignejo kakovost življenja svojih prebivalcev in skupnosti.

Več informacij o konferenci, program in prijava:

https://ipop.si/2020/09/02/mednarodna-konferenca-zelene-prakse-mest/

 

Konferenco organizirajo Ministrstvo RS za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

DOGODKI DRUGIH

29.9. / Spletni seminar: Načrtovanje v občinah in projektni delovni procesi v post-COVID svetu 6/1

Vplivi pandemije na mesta se zgolj domnevajo, vendar so večinoma še neznani. Številna mesta in občine se osredotočajo na to, kako učinkovito pripravljati načrte in deliti informacije o projektih z deležniki, da bi povečali njihovo vključenost ter sodelovanje in posledično sprejemali boljše odločitve.

Za izvedbo tega spletna seminarja se je Microsoft povezal z Bentleyem, da bi skupaj predstavila vrednosti digitalnih dvojčkov v občinskih okoljih, ki uporabljajo Microsoft Azure in OpenCities Planner, kot orodja za pomoč pri občinskem planiranju in post-pandemičnih spremembah projektov, načrtovanja in poslovanja.

Udeleženci webinarja bodo naučili, kako:

  • Ustvariti vedno razpoložljiv digitalni dvojček mesta
  • Razviti učinkovitejše projekte in procese
  • Vizualizirati in komunicirati v 3D, za izboljšanje sodelovanja z deležniki
  • Podatke o mestih spremeniti v vpoglede in akcijo

Spletni seminar bo potekal 29. septembra 2020 ob 16.00 uri v angleškem jeziku in bo trajal eno uro. Prijava in sodelovanje je brezplačno, prijavite se na tej povezavi.

29.9./ Vabilo na dogodek ob dnevu pravice vedeti 2020 »Etika pri ponovni uporabi podatkov v digitalni družbi« 6/2

Informacijski pooblaščenec
V A B I
na on – line dogodek ob Svetovnem dnevu pravice vedeti
v torek, 29. septembra 2020, ob 9.00 do 11:35

V zadnjem tednu septembra po vsem svetu potekajo aktivnosti, ki zaznamujejo Svetovni dan pravice vedeti (28. september). Ta dan so leta 2002 razglasile nevladne organizacije, povezane v mrežo Freedom of Information Advokates Network (FOIAnet), leta 2015 pa ga je za Svetovni dan dostopa do informacij izglasovala še Generalna konferenca UNESCA.

V okviru dogodkov ob Svetovnem dnevu pravice vedeti, Informacijski pooblaščenec letos skupaj z Ministrstvom za javno upravo, Tehnološkim parkom Ljubljana d.o.o. in Gospodarsko zbornico Slovenije, dne 29. 9. 2020 organizira dogodek z nazivom »Etika pri ponovni uporabi podatkov v digitalni družbi«.

Dogodek lahko spremljate preko on – line video povezav. Obvezna predhodna prijava.
Prijave zbirajo tukaj: https://www.eventbrite.com/e/etika-pri-ponovni-uporabi-podatkov-v-digitalni-druzbi-tickets-120025660983

2.10./ NALAS-ova jesenska spletna akademija vabi 6/3

Mreža lokalnih oblasti jugovzhodne Evrope NALAS vabi odločevalke in odločevalce ter zaposlene na občinah, da se udeležijo NALAS-ovih spletnih tečajev jeseni 2020.

Spletni tečaj Uvod v integracijo načela enakosti spolov na lokalni ravni bo potekal v angleškem jeziku in se bo izvajal 5 zaporednih tednov in sicer se bo med 12. oktobrom in 15. novembrom 2020. Uvodni del tečaja bo potekal v živo preko spleta, ostali deli tečaja kot tudi naloge pa so organizirane na način, da jih lahko opravite kadarkoli (časovno neomejeno), a še vedno v obdobju izvedbe tečaja.

Udeleženke in udeleženci tečaja bodo med samim izvajanjem tečaja uporabljali različna interaktivna spletna učna orodja: izpolnjevanje kvizov, sodelovanje na forumih, spoznavanje študij primerov in dobrih praks, pregled video posnetkov in druge naloge. Učni proces bo koordiniran s strani moderatorja spletnega tečaja.

Tečaji so za občine članice Skupnosti občin Slovenije brezplačni. Vse udeleženke in udeleženci tečaja bodo po uspešno upravljanemu tečaju prejeli certifikat.

Prijave in dodatna vprašanja glede tečaja sprejemamo do petka, 2.10.2020 na ana.plavcak@skupnostobcin.si.

     

8.-11.10. / Nacionalni mesec skupnega branja 2020 6/4

Po dveh uspešnih izpeljavah Nacionalnega meseca skupnega branja (NMSB), ki ju je spremljala promocijska akcija Beremo skupaj, bodo pobudniki in soorganizatorji tudi letošnjo jesen pripravili številne dejavnosti, s katerimi bodo promovirali branje in povezovanje ob in s knjigami. Letos bo Nacionalni mesec skupnega branja – NMSB 2020 potekal med 8. septembrom 2020 (mednarodni dan pismenosti) in 11. oktobrom 2020 (do zaključka Tedna otroka®).

Na podlagi izkušenj in pogovorov s številnimi sodelavci mreže so letos nekoliko spremenili tudi program distribucije plakatov in sicer plakate lahko prevzamete v svoji splošni knjižnici (oz. njeni enoti) po 15. septembru, saj imate mnogi s svojimi knjižnicami zelo tesne povezave.

Poleg tega vas vabijo, da se tudi letos pridružite NMSB20 z napovedjo in kratko predstavitvijo svojih dejavnosti, projektov, programov, ki ga boste izvedli vi ali ustanove v vaši občini, v času od 8. septembra do 11. oktobra 2020 kjerkoli v Sloveniji ali v slovenskem zamejstvu.

Več informacij najdete v priponki TUKAJ.

 

15.10./ Vabilo k prijavi na izobraževanje Zakaj vlagati v kakovosten vrtec? 6/5

Korak za korakomCenter za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom v novem šolskem letu pripravlja raznolika usposabljanja in izobraževanja. Kljub temu, da večino časa sodelujejo z vrtci, se zavedajo tudi pomena sodelovanja z lokalnimi skupnostmi.

Prav tako je pomembna povezava med občino in vrtcem, zato ponujajo tudi izobraževanje Zakaj vlagati v kakovosten vrtec?

Raziskave kažejo, da se lahko otroci le v kakovostnem vrtcu učijo dvakrat hitreje, postanejo močni, samozavesti, skrbni, odgovorni in zadovoljni člani družbe. Vrtec pa je lahko kakovosten le do tiste mere, do katere so strokovni delavci v njem usposobljeni, motivirani in deležni ustrezne podpore. Vlaganje v kakovostne in kompetentne strokovne delavce je torej ključno za razvijanje zadovoljnih in dobro prilagojenih otrok.

Rok za prijavo je 15. oktober, prijavite pa se preko te prijavnice: https://forms.gle/LUHPJJaAFaYH9Xi48

Več informacij o tem in drugih izobraževanjih je dostopnih v katalogu na tej povezavi.

21.10. / Vabilo na mednarodno delavnico o trajnostni mobilnosti 6/6

V okviru projekta Interreg Alpine Space SaMBA, kjer sodeluje tudi 4PDIH, Fakulteta za elektrotehniko, vas vabijo na 2. transnacionalno delavnico, ki bo potekala v ponedeljek 21.10.2020 od 10:00 do 14:00, kjer boste lahko spoznali odgovore na vprašanja, kot so:

  • Kako vplivati na mobilnostne navade posameznikov?
  • Kateri načini vzpodbud delujejo?
  • Kako je pandemija vplivala na mobilnost v Evropi?
  • Ali pandemija predstavlja priložnost za dolgoročno spremembo mobilnostnih navad v trajnostne?

Registrirajte se tu: https://climatealliance-org.zoom.us/meeting/register/tJIlfumsqDwrH9Fq5k8GPaL3yi-6S0CO84-j

AKTUALNI RAZPISI

Razpis LIFE za zbiranje projektnih predlogov 2020 7/1

Evropska komisija je 2. aprila objavila razpis za zbiranje predlogov projektov za sofinanciranje iz programa LIFE za leto 2020. Za financiranje projektov s področij ohranjanja narave, varstva okolja in učinkovite rabe virov ter podnebnih ukrepov je na voljo dobrih 450 milijonov evrov. Letos je kar precej novosti, ki so predvsem posledica ukrepov zaradi razglašene pandemije virusa COVID-19. Razpisna dokumentacija in vse novosti so objavljene na spletni strani Evropske komisije (https://ec.europa.eu/easme/en/section/life/calls-proposals).

  • 5. oktober 2020: oddaja osnutkov integriranih projektov
  • 6. oktober 2020: oddaja polne projektne prijave za tradicionalne projekte s podprograma za podnebne ukrepe (CCA, CCM, GIC)

Ministrstvo za okolje in prostor letos predvidoma ne bo organiziralo LIFE Info dneva zaradi nacionalnih ukrepov, ki so sprejeti zaradi pandemije virusa COVID-19, smo pa na voljo za vprašanja preko e-pošte. Vsa vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov life.mop@gov.si ali na nacionalne kontaktne točke:

Več informacij o ukrepih je na spletni strani programa LIFE.

Zbiramo dobre prakse slovenskih mest - razpis 7/2

Na IPoP že več let zbirajo dobre prakse mest in širijo njihovo poznavanje med slovenskimi občinami. Prvi katalog Mesta mestom, Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj, v katerem so predstavili 13 od 97 dobrih praks programa URBACT, so pripravili leta 2017, dve leti kasneje pa so ga nadgradili s katalogom Mesta mestom #2, Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj, v katerem so zbrali izključno domače dobre prakse.

Na IPoP imajo stik z mnogimi slovenskimi občinami in pogosto jih navdušijo rešitve, do katerih so občine prišle pri soočanju z izzivi na terenu in v skrbi za kakovost življenja svojih občanov. Kot Nacionalna URBACT točka želijo dobre prakse razširiti tudi med druge slovenske občine in jih navdihniti pri uvajanju novih pristopov trajnostnega urbanega razvoja.

drugi izdaji kataloga Mesta mestom #2 so tako med drugimi podrobneje predstavili oživitev tržnice v Mariboru, participativni proračun v Ajdovščini, spodbujanje hoje v šolo v Črni na Koroškem, ureditev površin za pešce v Ljubljani, vzpostavljanje pogojev za aktivnosti mladih v Idriji in organizacijo prevozov za starejše na podeželju v Kočevju.

Prakse so izbirali sodelavci IPoP, pri izboru pa so upoštevali raznolikost vsebin, ki jih dobre prakse naslavljajo, geografsko razpršenost, raznolikost občin ter univerzalnost in prenosljivost prakse. Izbor seveda niti približno ni uspel zajeti vseh dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja naših občin.

Zato tokrat vabijo občine, da jim posredujete svoje dobre prakse.

Iščejo dobre prakse s področja trajnostnega urbanega razvoja, ki bi lahko bile navdih drugim mestom in imajo potencial za prenos v druga okolja.

Občine, katerih prakse bodo vključene v izbor 15 praks trajnostnega urbanega razvoja, bodo prejele Priznanje Mesta mestom.

Občine lahko svoje dobre prakse prijavite do 31. oktobra 2020.

Vse o razpisu si lahko preberete TUKAJ.

NOVICE DRUGIH

Od BIM do CIM v pametnih mestih in skupnostih 8/1

OD BIM DO CIM: ZAKAJ JE GRADNJA IN MODELIRANJE INFORMACIJ O MESTIH BISTVENEGA POMENA ZA PAMETNA MESTA

Mesta so ključno sredstvo za produktivnost in gospodarski razvoj ter ključnega pomena za družbeno in politično blaginjo posameznikov in družbe, to mesto, danes večina ljudi imenuje “dom”.

Vendar pa je v mestih veliko težav, ki zavirajo gospodarsko rast ter socialno in okoljsko pravičnost in enakost. Zastoji v prometu so velik problem po vsem svetu in vsako leto stanejo nacionalna gospodarstva znatna sredstva. Slabe stanovanjske razmere, ki vodijo k večji potrebi po zdravstvenih storitvah, kar močno obremenjuje ne samo življenje ljudi, temveč tudi lokalne in nacionalne zdravstvene sisteme. Naraščajoče prebivalstvo in demografske spremembe, vse bolj starajoče se prebivalstvo v večini Evrope – že začenja močno obremenjevati javne službe in grajeno okolje tudi v Sloveniji. Globalna stanovanjska kriza je le en izraz tega.

Koncept pametnih mest in skupnosti je ena od reakcij na naraščajoče izzive, s katerimi se soočajo občine – od slabšanja stanja okolja, vse večje gospodarske neenakosti, do naraščajočega prebivalstva, ki preobremenjuje in izčrpava socialno in fizično infrastrukturo – saj želijo izboljšati operativno, storitveno in energetsko učinkovitost in olajšati življenje svojih občank in občanov.

BIM in pametno mesto sta medsebojno povezana: na BIM lahko gledamo kot na eno „orodje“ pametnega mesta, ki ponuja ogromen potencial, da pomaga občinam, da se spoprimejo z izzivi z izboljšanjem operativne učinkovitosti, olajšanjem sodelovanja različnih zainteresiranih strani in zmanjševanjem stroškov. BIM poskuša rešiti številna družbena vprašanja, s katerimi se občine trenutno soočajo: vplivi podnebnih sprememb, staranje infrastrukture, cenovna dostopnost stanovanj, rast prometa in zastoji, pomanjkanje komunikacije ali sodelovanja med različnimi panogami in še veliko več.

Kljub ogromnim priložnostim, ki jih ponuja BIM, pa raziskave kažejo, da ga občinske oblasti v resnici ne sprejemajo, po se večinoma uporablja na nacionalni ravni (za Slovenijo bi to težko rekli). Morda je to zato, ker nekateri menijo, da BIM izrecno omogoča digitalizacijo gradbene industrije in je ločen koncept od pametnega mesta, ki omogoča digitalizacijo mesta. Vendar je BIM jedro pametnega mesta, saj spodbuja izboljšave v energetsko in stroškovno učinkovitih stavbah, olajšuje bolj trajnosten razvoj mest in je ključnega pomena za reševanje številnih zgoraj omenjenih izzivov.

CIM (mestno informacijsko modeliranje) je razmeroma novo prilagajanje tehnologij BIM, ki gre še korak dlje kot BIM in informacije, ki jih zagotavlja BIM, CIM vključuje širše načrtovanje in razvoj mesta. Ekonomske, socialne in okoljske koristi integracije BIM v različnih prostorskih razsežnostih znotraj mesta, bodisi kot del posameznih gradbenih projektov bodisi kot CIM, so predstavljene spodaj:

CENTRALIZIRANJE INFORMACIJ IN NJIHOVO UMEŠČANJE V KONTEKST
BIM (Building Information Modeling) arhitektom, gradbenikom in oblikovalcem omogoča, da na enem mestu upravljajo celoten življenjski cikel katere koli infrastrukture ali gradnje stavbe – od njenega začetka in zasnove do morebitnega rušenja in ponovne uporabe materialov. Prostori, sistemi, izdelki in zaporedja so prikazani v relativnem obsegu med seboj in celotnim projektom. CIM zajema širše območje, kar omogoča, da se infrastruktura (ne glede na to, ali je že zgrajena ali v fazi gradnje ali projektiranja) oblikuje v natančnih geoprostorskih okoliščinah na ravni občine.

Vsakdo, ki dela na projektu, ki uporablja BIM ali CIM, lahko dostopa do informacij o katerem koli vidiku zgrajene infrastrukture in jih uporablja za kakršen koli namen – najsi bo to, za informacije o materialu, ki se uporablja, ali  spremembo prvotnega načrta. BIM je tako v nekaterih pogledih platforma, ki vsem zainteresiranim stranem omogoča ne samo dostop do vseh ključnih informacij o projektu na enem mestu, temveč tudi natančno modeliranje projekta v njegovem lokalnem kontekstu.

POVEČANJE SODELOVANJA IN VKLJUČENOSTI
BIM je orodje za sodelovanje, ki olajša sodelovanje in omogoča boljšo izmenjavo informacij ter upravljanje in komunikacijo med različnimi skupinami, vključenimi v gradbeni projekt. Vse ekipe prispevajo informacije in koristijo informacije, ki jih vnesejo drugi: zato se silosi izločijo. Ta sistem “demokratizira” znanje in omogoča bolj kolektivno odločanje. Skupni jezik in skupna semantika BIM-a zato ponudnikom storitev omogočata sodelovanje pri zapletenih projektih po vsem mestu, hkrati pa pomeni, da vsi člani ekipe delujejo po enakih standardih.

Pametni 3D modeli, ki jih omogoča BIM, spodbujajo uskladitev storitev; veliko geoprostorskih podatkov, vključenih v te modele, podatkov, ki se nenehno zbirajo s senzorjev postavljenih vsepovsod – na infrastrukturi, kamerah CCTV, v celotnem cestnem omrežju – čeprav so seveda za še večji kontekst kombinirani z obstoječimi nabori podatkov GIS. Združevanje in uporaba podatkov različnih prostorskih območij – in različnih oddelkov javnih služb – spodbuja pristop skupnega sodelovanja, ki omogoča ne le usklajeno načrtovanje posameznih stavb, temveč tudi celotnih okrožij, lažje uvajanje integriranih storitev in usklajenih programov vzdrževanja.

ZMANJŠANJE TVEGANJA
Pri gradnji javne infrastrukture – bodisi ceste, predora, mostu ali zgradbe – so tveganja velika. Ustvarjanje modelov okolij, v katera bodo umeščeni novi projekti, prek BIM in CIM vam omogoča, da preizkusite projekt tako pred kot med gradbenim postopkom, ki služi kot nekakšen “digitalni dvojček” ali navidezni “dokaz koncepta” . To je še posebej pomembno, kadar gre za tveganje: prek BIM-a lahko vse morebitne napake ali incidente zaznamo veliko prej, preden lahko gre kaj dejansko narobe. Zavarovalništvo in industrija že uporabljata sistem CIM za oceno vpliva naravnih nesreč, kot so poplave, potresi ali nevihte, na zgradbe in okrožja; občinski in mestni sveti bi ga lahko uporabljali za isti namen.

OPOLNOMOČENJE DRŽAVLJANOV
BIM in/ali CIM zbira podatke v eno platformo, ki jo je mogoče deliti med vsemi – to vključuje javnost. Trenutno ni veliko BIM-a odprtokodnega, vendar v primerih, ko je, omogoča skupnosti, da se v celoti vključi v fizično preobrazbo svojega mesta in jim omogoči dostop do informacij, ki jih imajo običajno samo tisti, ki so neposredno vključeni v postopek načrtovanja in gradnje. To odprtost lahko uporabimo tudi za lažje ustvarjanje mobilnih aplikacij, na primer Toolz, zemljevid navidezne resničnosti, ki ponuja modele urbanih območij, ki jih lahko skupnost tako rekoč “preizkusi”  in doživi rešitve urbanističnega načrta. Možnosti sodelovanja v skupnosti, ki jih ponuja BIM/CIM, še niso popolnoma raziskane. Čeprav različni projekti, ki jih je mogoče izvesti prek BIM-a – ki zagotavljajo in usklajujejo podatke o celotnem mestu in ključni infrastrukturi v realnem času – mestom ponujajo veliko priložnosti za povezovanje različnih pristopov načrtovanja in različnih državljanov. uporabe in potrebe.

IZBOLJŠANJE PRODUKTIVNOSTI, UČINKOVITOSTI IN REZULTATOV
V tradicionalnih gradbenih procesih se ključno znanje o projektih in sredstvih pogosto izgubi med fazami, ko ena ekipa preda projekt drugi; BIM to preprečuje s centraliziranjem vseh informacij, tako da se vsi viri delijo, ter s standardizacijo postopkov in meril. Tako je strokovno znanje dosledno in konsolidirano, vse ustrezne informacije in napake pa so integrirane v eno platformo, tako da jih lahko razvijalci in vodstvo sistematično rešujejo. To jim nato omogoča učinkovitejšo analizo uspešnosti in natančnejše ocene stanja vpletenih sredstev – natančno ugotavljanje, kako delujejo zgradbe in kje je mogoče povečati učinkovitost, kar omogoča boljšo uporabo in uporabo sredstev in virov.

Skupna raba virov in povečano sodelovanje ne samo prihrani čas in denar ter optimizira rezultate, temveč posledično tudi izboljšuje javne storitve z boljšim povezovanjem informacij in z analizami v realnem času – kar je ključna značilnost pametnih mest in skupnosti. Učinkovitejše usklajevanje med deležniki v skupnosti in različnimi vladnimi službami pomeni tudi, da je mogoče lokalne projekte in pobude bolje uporabiti. To je razvidno iz sistema Smart Park v San Franciscu, kjer je usklajevanje med mestnimi oddelki pod okriljem enega orodja (pametna rešitev za parkiranje, ki zbira podatke s parkirnih prostorov in druge mestne infrastrukture, vključuje pametne parkirne ure in plačilne storitve itd.), ki mestu omogoča, da je uvedlo prilagodljiv model oblikovanja cen glede na povpraševanje po parkiriščih.

USTVARJANJE MEST BOLJ PRIJAZNIH OKOLJU IN DRUŽBI
Poleg zgoraj omenjenih ekonomskih koristi BIM obstajajo tudi družbene in okoljske koristi. Mesta želijo podatke uporabiti za orkestriranje kakovosti življenja svojih skupnosti in njihove varnosti in gospodarskih priložnosti; BIM in CIM jim ponujata način za to. Na primer natančnejše naročanje materialov, omogočeno prek BIM, bi privedlo do manj odpadkov na odlagališčih; ali pa bi z optimizirano simulacijo energetske analize, zlasti za celotna okrožja, privedla do manjših potreb po energiji v grajenem okolju in pomagala znižati emisije toplogrednih plinov. Poenostavitev gradbenega postopka in zmožnost vizualizacije delovanja celotne stavbe ali mestnega ekosistema v realnem času omogoča tudi tistim, ki upravljajo te sisteme (mikro ali makro), da temu primerno prilagodijo porabo virov in energije, ali postavijo prožne modele potrošnje, ki se odzivajo na trende, ki jih odražajo dolgoročnejši podatki. Tudi BIM ima lahko družbene vplive; kot smo videli zgoraj, se lahko uporablja kot eno orodje za vključevanje javnosti in skupnosti pri ocenjevanju njihovih prihodnjih potreb v grajenem okolju, kar lokalnim oblastem pomaga pri boljših odločitvah v zvezi z načrtovanimi naložbami v infrastrukturo, zasnovo stavbe in prostorske ureditve.

ZAKLJUČEK
Nekatera pionirska mesta v svetu so že presegla zgolj uporabo BIM-a in zdaj eksperimentirajo z uporabo inteligentnega modeliranja za razvoj mest. Premik k digitalizaciji celotnega mesta – infrastrukture in vsega – odpira nove priložnosti za povezovanje urbanističnega načrtovanja in urbanističnega oblikovanja z BIM. CIM je naslednji korak: razvoj digitalne DNA mest ali “digitalnega dvojčka”. CIM se lahko uporablja za simulacijo prometnih tokov, zastojev, porabe in oskrbe z energijo, pametnih omrežij in še veliko več.

Kako torej pospešiti sprejem BIM in CIM v naših pametnih mestih? Na splošno raziskave kažejo, da je oblikovanje vladnih okvirjev in sklopov konkretnejših standardov resnično pomembno za razvoj BIM. Priprave strategij pametnih mest in skupnosti bi lahko tudi bolj izkoristili za boljšo uporabo BIM; to bi lahko storili s poudarjanjem potenciala CIM in priložnosti, ki jih ponuja za povezovanje različnih podatkovnih nizov z BIM modeliranih gradbišč, ​​da bi olajšali širši razvoj mesta.

prirejeno po Bee smart city

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.